EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 22.6.2022

COM(2022) 305 final

2022/0196(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev in spremembi Uredbe (EU) 2021/2115

(Besedilo velja za EGP)

{SEC(2022) 257 final} - {SWD(2022) 169 final} - {SWD(2022) 170 final} - {SWD(2022) 171 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Pesticidi 1 so mešanice ene ali več formuliranih aktivnih snovi in dodatkov, ki se pogosto uporabljajo za varstvo rastlin tako, da odganjajo ali uničujejo škodljive organizme ali zmanjšujejo njihov učinek. Večinoma se uporabljajo v kmetijstvu, pa tudi v gozdarstvu, na zelenih mestnih območjih in ob prometnih omrežjih, kot so ceste in železnice. Ker imajo lahko pesticidi škodljive učinke na okolje in zdravje ljudi, so na ravni EU strogo regulirani. Za namene tega predloga se izraz „pesticidi“ uporablja sinonimno z izrazom „fitofarmacevtska sredstva“.

Direktiva o trajnostni rabi pesticidov 2 je bila sprejeta leta 2009 kot eden od nadaljnjih ukrepov v okviru tematske strategije Komisije o trajnostni rabi pesticidov 3 . Države članice so morale nacionalne določbe, namenjene prenosu direktive o trajnosti rabi pesticidov v nacionalno zakonodajo, sprejeti do 26. novembra 2011. Komisija je presodila, da bi bilo ustrezno izvesti oceno direktive o trajnostni rabi pesticidov, pri kateri bi se upoštevale tudi težave, opredeljene pri njenem izvajanju, izvrševanju in uporabi v državah članicah. To delo je bilo opravljeno v obliki vzporedne ocene, ki je vključevala vrednotenje in oceno učinka. Komisija je nameravala s to oceno podpreti oblikovanje novega zakonodajnega predloga o reviziji direktive o trajnostni rabi pesticidov do prvega četrtletja 2022, kot je navedeno v strategiji „od vil do vilic“ 4 .

Izvajanje, uporaba in izvrševanje direktive o trajnostni rabi pesticidov so trenutno pomanjkljivi. Zadevne pomanjkljivosti so bile poudarjene v revizijah Komisije in v okviru njenih obiskov za ugotavljanje dejstev v državah članicah ter v poročilih o izvajanju, in sicer:

(i)s strani Komisije;

(ii)v študiji službe Evropskega parlamenta za raziskave o izvajanju direktive o trajnostni rabi pesticidov in

(iii)v nedavnem poročilu Evropskega računskega sodišča o fitofarmacevtskih sredstvih. Poleg tega so vse večji pomisleki družbe glede uporabe pesticidov razvidni iz številnih peticij, dveh evropskih državljanskih pobud 5 in vprašanj Evropskega parlamenta o tej temi.

Povratne informacije, zagotovljene med javnim posvetovanjem o časovnem načrtu ocene in začetni oceni učinka Komisije, so razkrile resne pomanjkljivosti pri izvajanju direktive o trajnostni rabi pesticidov v nekaterih državah članicah. V okviru teh povratnih informacij je bila Komisija tudi pozvana k uvedbi strožjih pravil, na primer v obliki uredbe na ravni EU, da bi se povečala skladnost in uvedle učinkovitejše politike v posameznih državah članicah. Uskladitev nacionalnih politik na področju uporabe pesticidov bi lahko pomagala izboljšati delovanje notranjega trga in zmanjšati izkrivljanje trgovine med državami članicami.

Doseganje varne, trajnostne, pravične, podnebno odgovorne in cenovno dostopne proizvodnje hrane, spoštovanje načel trajnostnosti, okolje, zaščita biotske raznovrstnosti in ekosistemov ter zagotavljanje prehranske varnosti so za državljane zelo zaskrbljujoči in so med 49 predlogi, vključenimi v končno poročilo Konference o prihodnosti Evrope 6 , objavljeno 9. maja 2022. Državljani tudi pozivajo Unijo, naj zaščiti in obnovi biotsko raznovrstnost, krajino in oceane, odpravi onesnaževanje ter sprejme odločne ukrepe za spodbujanje in zagotavljanje bolj ekološkega in podnebno usmerjenega kmetijstva 7 .

V strategiji Komisije „od vil do vilic“ 8 , ki je del evropskega zelenega dogovora 9 , je poudarjena potreba po prehodu na pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem. V njej je poudarjen tudi pomen izboljšanja položaja kmetov (ki imajo pri upravljanju tega prehoda ključno vlogo) v vrednostni verigi. V strategiji se predlagata dva posebna cilja, in sicer cilj za zmanjšanje uporabe in tveganja kemičnih pesticidov ter cilj za zmanjšanje uporabe nevarnejših pesticidov do leta 2030. Predpisi EU na tem področju so ključno orodje za doseganje ciljev, določenih v strategiji „od vil do vilic“, in bi jih bilo treba zato okrepiti.

V skladu s pojasnilom iz priložene ocene učinka in ob upoštevanju podporne ocene ima ta predlog štiri cilje, navedene v nadaljevanju.

●Prvi cilj je:

(i)zmanjšati uporabo in tveganje kemičnih pesticidov, zlasti tistih, ki vsebujejo nevarnejše aktivne snovi;

(ii)povečati uporabo in izboljšati izvrševanje integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi ter

(iii)povečati uporabo manj nevarnih in nekemičnih alternativ kemičnim pesticidom za zatiranje škodljivih organizmov.

●Drugi cilj je izboljšati razpoložljivost podatkov o spremljanju, vključno s podatki o:

(i)nanašanju in uporabi pesticidov in tveganju zaradi njih ter

(ii)spremljanju zdravja in okolja. To bo zagotovilo boljši okvir za merjenje napredka.

●Tretji cilj je izboljšati izvajanje, uporabo in izvrševanje pravnih določb v vseh državah članicah, da bi se izboljšala učinkovitost in uspešnost politik.

●Četrti cilj je spodbujati uvajanje novih tehnologij, kot je precizno kmetovanje, ki uporablja vesoljske podatke in storitve (vključno s tehnikami geoprostorskega določanja lokacije), da bi se zmanjšala splošna uporaba in tveganje pesticidov.

Nedavna ocena direktive o trajnostni rabi pesticidov je potrdila dolgotrajne težave, opredeljene pri njeni uporabi, izvajanju in izvrševanju. Ob upoštevanju teh težav je cilj tega predloga uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev:

(i)nadomestiti direktivo o trajnostni rabi pesticidov pri urejanju uporabe pesticidov ter

(ii)zagotoviti večjo skladnost s cilji iz evropskega zelenega dogovora in strategije „od vil do vilic“.

Namen predloga je zmanjšati tveganja in učinke uporabe pesticidov na zdravje ljudi in okolje z:

(i)doseganjem ciljev za zmanjšanje uporabe pesticidov, navedenih v strategiji „od vil do vilic“, ter

(ii)spodbujanjem uporabe integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi in alternativ kemičnim pesticidom.

Uredba je primerna tako za zagotovitev doseganja ciljev iz strategije „od vil do vilic“ kot tudi za odpravljanje težav, opredeljenih pri izvajanju direktive o trajnostni rabi pesticidov, z določitvijo jasnih in enotnih pravil.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Predlog je skladen s ciljem evropskega zelenega dogovora glede tega, da bi morale vse politike EU prispevati k ohranjanju in obnovi evropskega naravnega kapitala. Skladen je tudi s ciljema:

(i)zmanjšanja uporabe in tveganja kemičnih pesticidov ter

(ii)zmanjšanja uporabe nevarnejših pesticidov.

Navedena cilja sta vključena v:

(i)strategijo „od vil do vilic“;

(ii)strategijo za biotsko raznovrstnost 10 ;

(iii)akcijski načrt za ničelno onesnaževanje 11 in

(iv)strategijo za tla 12 .

Ta cilj je skladen tudi z doseganjem ciljev pobude EU za opraševalce 13 , strategijo EU na področju kemikalij za trajnostnost 14 ter strateškega okvira EU za zdravje in varnost pri delu za obdobje 2021–2027 15 .

Predlog je skladen tudi s ciljema Evropske komisije, da bi do leta 2030 vsaj 25 % kmetijskih zemljišč v EU izvajalo ekološko kmetovanje in da bi se znatno povišala raven ekološke akvakulture. Predlog poleg tega dopolnjuje druge aktualne pobude. Uredba xxx/xxx o statistiki kmetijskih vložkov in proizvodnje v kmetijskem sektorju [vstaviti sklic na sprejeti akt] bo na primer Komisiji omogočila objavo več podatkov o prodaji in uporabi pesticidov, razčlenjenih po posameznih aktivnih snoveh. V okviru akcijskega načrta „od vil do vilic“ je Komisija pripravila štiri osnutke uredb o zahtevah glede podatkov, merilih za odobritev in načelih ocenjevanja za aktivne snovi, ki so mikroorganizmi, in fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo mikroorganizme, da bi se olajšal dostop do trga za proizvode, ki predstavljajo alternativo kemičnim pesticidom. Ta besedila bodo sprejeta in se bodo začela uporabljati jeseni 2022. Cilj je, da se kmetom zagotovi orodje za nadomestitev kemičnih fitofarmacevtskih sredstev. Z olajšanjem dajanja teh bioloških fitofarmacevtskih sredstev na trg bodo imeli kmetje, vključno z ekološkimi pridelovalci, na voljo več alternativ za trajnostno zaščito kmetijskih rastlin.

Predlog je pomemben tudi za najbolj oddaljene regije EU iz člena 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki so v Atlantskem in Indijskem oceanu ter v Karibskem morju. Zaradi stalnih omejitev, kot so oddaljenost od celine EU, otoška lega, odvisnost od maloštevilnih proizvodov in visoka izpostavljenost podnebnim spremembam, so upravičene do posebnih ukrepov v podporo njihovemu socialno-ekonomskemu razvoju. Kot je določeno tudi v strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, bi bilo treba posebno pozornost nameniti varstvu in obnovi ekosistemov v najbolj oddaljenih regijah, saj imajo izjemno bogato biotsko raznovrstnost.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Skupna kmetijska politika (SKP)

V okviru nove SKP 16 (ki se bo začela izvajati 1. januarja 2023) bodo države članice prejele pomoč pri (i) financiranju ukrepov v skladu s ciljem za zmanjšanje uporabe pesticidov iz strategije „od vil do vilic“ in (ii) spodbujanju trajnostnih kmetijskih praks. Ustrezni elementi veljavne direktive o trajnostni rabi pesticidov so v sistem pogojenosti SKP že vključeni. Nova SKP vključuje tudi različne instrumente za spodbujanje preciznega kmetovanja. Da bi države članice podprle uvajanje praks preciznega kmetovanja, lahko uporabijo sheme za podnebje in okolje ter okoljske, podnebne in druge upravljavske obveznosti. SKP vključuje tudi možnost financiranja naložb, na primer v strojno opremo, instrumentov za obvladovanje tveganj ter podpore za krepitev tehničnega znanja, na primer v obliki usposabljanja, svetovanja, sodelovanja in izmenjave znanja. Natančneje morajo države članice prek storitev kmetijskega svetovanja v okviru SKP kmetom zagotavljati svetovanje o trajnostni rabi pesticidov, inovacijah, digitalnih tehnologijah, zmanjšanju izpostavljenosti pesticidom in trajnostnem upravljanju hranil. Krepitev zmogljivosti kmetov za uvajanje in učinkovito uporabo digitalnih tehnologij je mogoče izboljšati tudi s podporo, sodelovanjem in evropskim partnerstvom za inovacije na področju kmetijske produktivnosti in trajnostnosti (EIP-AGRI). Poleg tega morajo države članice v svojih strateških načrtih SKP pojasniti, kako bodo instrumente SKP uporabljale za izpolnitev ustreznih potreb in ciljev.

Politika na področju okolja in kemikalij

Ta predlog je povezan z več okoljskimi politikami in zakonodajnimi akti, kot so:

(i)cilji za načrtovano obnovo narave 17 ;

(ii)pobuda za opraševalce 18 , namenjena obravnavi zmanjšanja števila opraševalcev v EU in prispevanju k prizadevanjem za njihovo ohranjanje na svetovni ravni;

(iii)seznam onesnaževal in regulativni standardi iz direktive o okoljskih standardih kakovosti 19 , direktive o podzemni vodi 20 in direktive o pitni vodi 21 .

Predlog je bistvenega pomena za doseganje ciljev, določenih v zakonodaji EU o vodah, vključno z okvirno direktivo o vodah 22 . Poleg tega se povezuje z zahtevami o ohranjanju narave iz direktiv o habitatih in pticah.

Politika EU o zdravju in varnosti pri delu

Predlog dopolnjuje določbe ustreznega pravnega reda EU na področju zdravja in varnosti pri delu, zlasti okvirno direktivo 89/391/EGS 23 , Direktivo 98/24/ES 24 , Direktivo 2004/37/ES 25 , Direktivo 2009/104/ES 26 in Direktivo 89/656/EGS 27 . V skladu je s strateškim okvirom EU za zdravje in varnost pri delu za obdobje 2021–2027, ki posebej opozarja na potrebo po okrepitvi usposabljanja za izboljšanje znanj in spretnosti kmetov ter njihove ozaveščenosti o zdravstvenih in varnostnih pravilih na kmetijah, vključno z varno uporabo kemičnih snovi, zlasti fitofarmacevtskih sredstev.

Pobuda za trajnostni prehranski sistem Unije

Ta predlog dopolnjuje načrtovano zakonodajno pobudo o okviru za trajnostni prehranski sistem, katere cilji so spodbujati skladnost politik na ravni EU in nacionalni ravni, vključiti trajnostnost v vse politike, povezane s hrano, in okrepiti odpornost prehranskega sistema Unije. Načrtovana pobuda temelji na horizontalnem pristopu, na podlagi katerega bodo uvedeni cilji, povezani s trajnostnostjo, skupne opredelitve pojmov, splošna načela in zahteve glede trajnostnega prehranskega sistema Unije ter obravnavane odgovornosti vseh akterjev v prehranskem sistemu. V kombinaciji z označevanjem trajnostnosti živil in ciljno usmerjenimi spodbudami bo okvir izvajalcem omogočil, da izkoristijo trajnostne prakse, ter zagotovil, da bodo živila na trgu EU in dejavnosti, povezane s hrano, vse bolj trajnostni. Določbe te uredbe, ki bodo v primerjavi z določbami načrtovane pobude bolj specifične, vendar bodo imele enak cilj, naravo in učinek, se bodo v zvezi z zahtevami, določenimi v načrtovani pobudi, uporabljale kot lex specialis.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Pravna podlaga za ukrepanje na tem področju je člen 192(1) PDEU, ki Evropsko unijo pooblašča, da ukrepa z namenom ohranjanja, varstva in izboljšanja kakovosti okolja ter varovanja zdravja ljudi. Ukrepanje EU na tem področju upravičujejo zadevna okoljska in javnozdravstvena vprašanja.

•Subsidiarnost

Z direktivo o trajnostni rabi pesticidov je bil vzpostavljen okvir za doseganje trajnostne rabe pesticidov. V primeru nadaljnje nedoslednosti ukrepov, sprejetih v državah članicah, ter neenotnega ali nepopolnega izvajanja direktive o trajnostni rabi pesticidov (kot je opisano v oceni, priloženi temu predlogu) bi prišlo do razlik med ravnmi varovanja zdravja in varstva okolja. Prišlo bi tudi do razlik med pogoji za glavne uporabnike pesticidov, kar je v nasprotju s cilji Pogodb 28 . Grožnja biotski raznovrstnosti in ekosistemom, ki je povezana z uporabo pesticidov, je čezmejne narave in zahteva odločno ukrepanje na ravni EU. Enake konkurenčne pogoje na notranjem trgu ovirajo sedanje razlike med ravnmi ukrepov, sprejetih v različnih državah članicah.

Usklajeno ukrepanje na ravni EU lahko učinkovito dopolni ter okrepi nacionalne in lokalne ukrepe za trajnostno rabo pesticidov. EU ima na področju kmetijskih in prehranskih politik tudi druge ključne instrumente, ki so v sinergiji z ukrepi iz tega predloga. Pričakuje se, da lahko okrepljeni ukrepi glede pesticidov na ravni EU (tudi v povezavi s povezanimi politikami, kot je SKP) v kombinaciji s spodbudami in morebitnimi ukrepi za zmanjšanje tveganja:

(i)pomagajo zmanjšati sedanje razlike med nacionalnimi pristopi in

(ii)prispevajo k enotnejšemu pristopu v prihodnosti.

Države članice same teh ciljev ne morejo določiti; zaradi obsega potrebnih ukrepov se ti lahko lažje dosežejo na ravni EU. Zato so enotni ukrepi EU upravičeni in potrebni.

•Sorazmernost

Ta predlog je v skladu z načelom sorazmernosti, saj ne presega tistega, kar je potrebno za zagotovitev:

(i)ustrezne ravni ambicioznosti ter

(ii)učinkovitejših in uspešnejših politik.

To dosega z upoštevanjem ugotovitev iz ocene, priložene temu predlogu. V predlogu je predvideno izboljšanje podatkov ter boljše spremljanje in izvajanje ukrepov za zmanjšanje uporabe in tveganja pesticidov.

Ta predlog se izogiba določitvi enotnih obveznih ciljev za države članice, saj se trenutna osnovna raven uporabe pesticidov med državami članicami močno razlikuje. Sorazmernost postopka določanja ciljev je bila zagotovljena z zakonodajno formulo, ki omogoča upoštevanje razlik v napredku in intenzivnosti uporabe pesticidov med državami članicami.

•Izbira instrumenta

Razpoložljivi dokazi o pomanjkljivostih pri izvajanju direktive o trajnostni rabi pesticidov v državah članicah kažejo, da prejšnji pristop, na podlagi katerega so se podrobna pravila v okviru direktive sprejela na nacionalni ravni, ni deloval tako, kot je bilo predvideno v prvotnem predlogu direktive. Ugotovitve iz ocene o izvajanju direktive o trajnostni rabi pesticidov potrjujejo, da se direktiva v državah članicah izvaja, uporablja in izvršuje neenotno in neenakomerno. Te ugotovitve so bile potrjene z indeksom Komisije za spremljanje skladnosti, opisanim v oceni. Evropsko računsko sodišče je ugotovilo tudi, da je treba določiti jasnejša merila in bolj specifične zahteve glede integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi, ki bi prispevale k zagotavljanju izvrševanja in ocenjevanju skladnosti 29 . Ker področje zatiranja škodljivih organizmov vključuje toliko kompleksnih kmetijskih spremenljivk, bi morala jasna in enotna pravila poenostaviti zagotavljanje skladnosti in izboljšati izvrševanje. Za dosledno izvajanje politike v državah članicah je uredba učinkovitejša od direktive. Poleg tega bi uredba uporabnikom pesticidov omogočila enotnejše konkurenčne pogoje, saj različna pravila o uporabi pesticidov v državah članicah ustvarjajo nepošteno konkurenco in ogrožajo pravilno delovanje enotnega trga.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

V oceni, priloženi temu predlogu, je bilo ugotovljeno, da je notranja in zunanja raven skladnosti direktive o trajnostni rabi pesticidov z drugimi politikami in instrumenti EU na splošno visoka, brez večjih neskladij ali prekrivanj. Cilji direktive o trajnostni rabi pesticidov so bili in so še vedno zelo pomembni za obravnavo tveganj, ki jih uporaba pesticidov predstavlja za okolje in zdravje ljudi, vendar je bila direktiva le zmerno učinkovita. Slabosti, ki so jih ugotovili Komisija in drugi, se nanašajo na izvajanje in izvrševanje integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi ter omejeno učinkovitost nacionalnih akcijskih načrtov držav članic. Številne države članice v svojih nacionalnih akcijskih načrtih niso določile kvantitativnih ciljev ali kazalnikov za spodbujanje trajnostne rabe pesticidov ali boljše varovanje zdravja ljudi in varstvo okolja. Poleg tega ni učinkovitega sistema spremljanja, zaradi česar so podatki o uporabi pesticidov omejeni. Posledično je težko ugotoviti, v kolikšni meri je direktiva o trajnostni rabi pesticidov zaščitila zdravje ljudi in okolje pred škodljivimi učinki pesticidov. Predhodno uvedeni ukrepi v okviru SKP kmetov niso spodbudili k bolj trajnostni rabi pesticidov.

Odbor Komisije za regulativni nadzor je 26. novembra 2021 podal negativno mnenje o osnutku ocene učinka tega predloga, ki ga je pripravila Komisija. Osnutek ocene učinka je bil pripravljen v obliki delovnega dokumenta služb Komisije. Odbor za regulativni nadzor je zahteval, da se dokument revidira tako, da se:

(i)jasneje opredelijo razpoložljivi podatki in dokazi v zvezi s pobudo;

(ii)zagotovi zanesljivejša analiza ali opis ciljev za zmanjšanje uporabe in tveganja pesticidov;

(iii)jasneje opredelita razpoložljivost in cenovna dostopnost tehnik preciznega kmetovanja in manj nevarnih alternativ kemičnim pesticidom ter

(iv)opredelijo in bolje analizirajo učinki pobude na okolje, zdravje in gospodarstvo ter kompromisi, ki jih bo treba zaradi pobude sprejeti na navedenih področjih.

Odbor za regulativni nadzor je 26. januarja 2022 podal drugo mnenje o revidiranem dokumentu služb Komisije o oceni učinka, ki je bilo tokrat pozitivno s pridržki. Po izdaji tega drugega mnenja je bil dokument dodatno spremenjen ob upoštevanju pridržkov Odbora za regulativni nadzor, tako da bi se v dokumentu:

●jasno obrazložili pomanjkanje dokazov o prodaji in uporabi pesticidov ter povezane omejitve, ki jih to pomanjkanje dokazov pomeni za opredelitev težave, določitev možnosti in analizo učinka;

●bolje utemeljili izbira dveh zavezujočih ciljev za 50-odstotno zmanjšanje in njuna medsebojna povezanost;

●določila stopnja napredka v posameznih državah članicah, ki je potrebna, da bi države članice izpolnile zavezujoča cilja EU za zmanjšanje, ter opredelilo, kako se bo ta stopnja merila, pripisovala ali kako bo zagotovila pravično porazdelitev bremena;

●pojasnile spremljevalne pobude, vključene v izhodišče za oceno učinka, ter

●določila bolj verodostojna podlaga in časovni okvir za prihodnje ocenjevanje pobude.

Končna ocena učinka je bila pripravljena v obliki delovnega dokumenta služb Komisije in revidirana v skladu s temi mnenji, pripombami in predlogi za izboljšave Odbora za regulativni nadzor.

•Posvetovanja z deležniki

Skupaj sta bila objavljena časovni načrt ocene in začetna ocena učinka tega predloga, ki sta bila od 29. maja do 7. avgusta 2020 na voljo javnosti za predložitev povratnih informacij. Skupno je bilo prejetih 360 odgovorov. V okviru javnega posvetovanja, ki je potekalo od 18. januarja do 12. aprila 2021, je bilo skupaj prejetih 1 699 odgovorov. Prejete povratne informacije so zajemale širok nabor stališč, kot je opisano v zbirnem poročilu, ki povzema posvetovanje z deležniki (zbirno poročilo je priloženo oceni učinka, ki spremlja ta predlog). Poklicni uporabniki pesticidov so poudarili, da je treba zaščititi donos in kakovost kmetijskih rastlin. Drugi deležniki so poudarili, da je treba spodbujati integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi, povečati razpoložljivost alternativ kemičnim pesticidom ter bolje oceniti učinke uporabe kemičnih pesticidov na zdravje in okolje. Komisija je za deležnike organizirala dogodke na daljavo, povezane s to pobudo, ki so potekali 19. januarja, 25. junija in 5. oktobra 2021. Na teh dogodkih za deležnike je bilo postavljenih več vprašanj, vključno s:

(i)pomisleki uporabnikov pesticidov glede možnosti, da bo na trgu na voljo manj pesticidov;

(ii)omejeno finančno podporo, ki je v okviru SKP na voljo za izvajanje integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi;

(iii)potrebo po zaščiti dohodkov kmetov;

(iv)spodbujanjem vloge novih tehnologij;

(v)varovanjem zdravja ljudi in varstvom okolja ter

(vi)vprašanjem, ali naj se ohrani prepoved nanašanja pesticidov iz zraka. Večina nevladnih organizacij je poudarila pomen uresničevanja ambicij evropskega zelenega dogovora in s tem povezanih ciljev. Na dogodkih za deležnike je bilo izpostavljeno še eno vprašanje, tj. da je treba izboljšati izvajanje nacionalnih akcijskih načrtov.

Izvedene so bile tudi ciljno usmerjene raziskave, delavnice in študije primerov, in sicer v okviru:

(i)zunanje študije, ki jo je naročila Komisija ter ki podpira vrednotenje in oceno učinka, ter

(ii)dopolnilne prognostične študije o prihodnjih scenarijih trajnostne rabe pesticidov.

Podrobnosti posvetovanja z deležniki so bile objavljene na spletišču Komisije 30 in portalu za boljše pravno urejanje 31 . Med deležniki, ki so sodelovali v dejavnostih posvetovanja in k njim prispevali, so bili:

(i)kmetje in izvajalci, ki uporabljajo pesticide;

(ii)nekmetijski uporabniki pesticidov;

(iii)zdravstvene in okoljske nevladne organizacije;

(iv)poklicna združenja, ki zastopajo industrijske in gospodarske akterje v zadevnih sektorjih (npr. čebelarje ter predstavnike kemične industrije, industrije naprav za nanašanje pesticidov, industrije semen itd.);

(v)združenja potrošnikov;

(vi)socialni partnerji (delodajalci in organizacije delavcev);

(vii)splošna javnost;

(viii)nacionalni in regionalni pristojni organi iz EU in tretjih držav ter

(ix)znanstveni strokovnjaki.

Odgovori v okviru različnih dejavnosti so razkrili, da se mnenja deležnikov večinoma delijo na dve splošni stališči. Prva skupina je menila, da bi bilo treba uporabo pesticidov zmanjšati v skladu s ciljem glede zmanjšanja tveganja, in sicer na način, ki ustreza uporabnikom fitofarmacevtskih sredstev. Druga skupina je menila, da bi bilo treba uporabo pesticidov bistveno zmanjšati ali jo celo opustiti. Predlog je bil oblikovan v skladu s sorazmernim in realističnim, vendar še vedno ambicioznim pristopom k obravnavi družbenih pomislekov glede uporabe in tveganja pesticidov. Gre za pristop, ki:

(i)še vedno omogoča, da se pesticidi uporabljajo varno, kadar je to potrebno in ustrezno, ter

(ii)spodbuja sisteme usposabljanja in svetovanja glede alternativnih tehnik za zatiranje škodljivih organizmov in boljšega izvajanja integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi.

Kot je opisano v oceni učinka, je bilo na podlagi povratnih informacij deležnikov zavrnjenih več možnosti politike. Povratne informacije, ki so jih zagotovili deležniki, so bile upoštevane tudi pri določanju ravni ambicioznosti nazadnje izbranih možnosti politike.

•Evropski državljanski pobudi

Evropski državljanski pobudi obravnavata uporabo pesticidov in pozivata k ambicioznim ciljem za njeno zmanjšanje. Uspešna Evropska državljanska pobuda „ Prepovejmo glifosat ter obvarujmo ljudi in okolje pred strupenimi pesticidi “ je Komisijo pozvala, naj v okviru svojega tretjega cilja za celotno EU določi zavezujoče cilje za zmanjšanje uporabe pesticidov, da bi bila naša prihodnost brez pesticidov. Komisija je v odgovoru, sprejetem 12. decembra 2017 , navedla, da bo ponovno ocenila potrebo po obveznih ciljih za pesticide na ravni EU.

Pobuda Rešimo čebele in kmete! Čebelam prijazno kmetijstvo za zdravo okolje poziva Komisijo, naj predlaga pravne akte za postopno odpravo sintetičnih pesticidov v kmetijstvu EU za 80 % do leta 2030, sprva najbolj nevarnih, in njihovo popolno odpravo do leta 2035. Pobuda je do 30. septembra 2021 zbrala več kot milijon izjav o podpori, ki jih organi držav članic trenutno preverjajo. Če bo potrjena in uradno predložena, bo Komisija v sporočilu opisala morebitne ukrepe, ki jih namerava sprejeti.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Pobudo sta podprli dve zunanji študiji, ki ju je naročila Komisija in sta vključevali poglobljen pregled literature, delavnice, študije primerov in raziskave.

Ocena učinka je temeljila tudi na dodatnih informacijah iz več drugih študij, v katerih je bil z ekonomskim modeliranjem ocenjen morebitni učinek doseganja ciljev iz strategije „od vil do vilic“, vključno s ciljema za zmanjšanje uporabe in tveganja pesticidov.

•Ocena učinka

Povzetek ocene učinka je na voljo tukaj . Pozitivno mnenje Odbora za regulativni nadzor je na voljo tukaj .

Cilj predloga glede zmanjšanja uporabe in tveganja pesticidov z namenom varovanja zdravja ter varstva biotske raznovrstnosti in okolja je pomemben za prizadevanja Komisije za doseganje ciljev trajnostnega razvoja OZN. Pomemben je zlasti za cilje 3 (zdravje in dobro počutje), 6 (čista voda), 8 (dostojno delo in gospodarska rast), 11 (trajnostna mesta), 12 (odgovorna poraba in proizvodnja), 14 (življenje v vodi) in 15 (življenje na kopnem).

V skladu s cilji evropskega zelenega dogovora predlog izpolnjuje tudi načelo, da se ne škoduje bistveno. V skladu s tem načelom dejavnosti ne bi smele bistveno škodovati nobenemu od šestih okoljskih ciljev, določenih v členu 9 uredbe o taksonomiji 32 , v smislu člena 17 navedene uredbe. Navedenih šest ciljev zajema blažitev podnebnih sprememb, prilagajanje podnebnim spremembam, trajnostno rabo ter varstvo vodnih in morskih virov, prehod na krožno gospodarstvo, preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja ter varstvo in ohranjanje biotske raznovrstnosti in ekosistemov.

Na podlagi verjetnega izhodiščnega scenarija, pri katerem direktiva o trajnostni rabi pesticidov ostane nespremenjena, so bile ocenjene glavne možnosti politike, navedene v nadaljevanju.

Možnost 1: cilja EU za 50-odstotno zmanjšanje uporabe pesticidov in 50-odstotno zmanjšanje tveganj zaradi njih do leta 2030 ostaneta pravno nezavezujoča. Sistemi svetovanja in smernice za uporabnike pesticidov bi se izboljšali. Spodbujale bi se tehnike preciznega kmetovanja, da bi se zmanjšala uporaba in tveganje kemičnih pesticidov.

Možnost 2: cilja za 50-odstotno zmanjšanje bi postala pravno zavezujoča na ravni EU. Države članice bi z uporabo opredeljenih meril določile svoja nacionalna cilja za zmanjšanje. Ta nacionalna cilja bi bila pravno zavezujoča (na podlagi nacionalne zakonodaje), zanju pa bi se uporabljali mehanizmi upravljanja, povezani z rednim letnim poročanjem držav članic. Uporaba nevarnejših pesticidov na občutljivih območjih, kot so mestne zelene površine, bi bila prepovedana. Poklicni uporabniki pesticidov bi morali voditi elektronske evidence o uporabi pesticidov in integriranem varstvu rastlin pred škodljivimi organizmi, kar bi pripomoglo k zmanjšanju uporabe pesticidov. Nacionalni organi bi te evidence zbirali in analizirali, da bi spremljali napredek in po potrebi oblikovali korektivne ukrepe na nacionalni ravni. Neodvisne svetovalne službe bi uporabnikom pesticidov svetovale o alternativnih tehnikah in integriranem varstvu rastlin pred škodljivimi organizmi. 

Možnost 3 bi bila podobna možnosti 2, le da bi bila pri tej možnosti cilja za 50-odstotno zmanjšanje pravno zavezujoča tako na ravni EU kot tudi na nacionalni ravni. Uporaba vseh kemičnih pesticidov bi bila na občutljivih območjih, kot so mestna območja, zavarovana območja v smislu Direktive 2000/60/ES, območja Natura 2000 itd., prepovedana.

Prednostna možnost je možnost 3, razen v primeru ciljev, za katere je prednostna možnost možnost 2. V tem primeru bi postala cilja za 50-odstotno zmanjšanje uporabe in tveganja pesticidov pravno zavezujoča na ravni EU, države članice pa bi v nacionalni zakonodaji določile lastna nacionalna cilja za zmanjšanje. Navedene možnosti so bile ocenjene na podlagi verjetnega izhodiščnega scenarija, pri katerem direktiva o trajnostni rabi pesticidov ostane nespremenjena. Prepoved uporabe vseh fitofarmacevtskih sredstev na občutljivih območjih bo povečala s tem povezane koristi za zdravje in okolje.

Prednostna možnost je v skladu s cilji iz evropskega zelenega dogovora, strategije „od vil do vilic“, strategije za biotsko raznovrstnost in akcijskega načrta za ničelno onesnaževanje. Prednostna možnost bo družbi, biotski raznovrstnosti in ekosistemom zagotovila vrsto koristi, saj se bodo zmanjšala tveganja za zdravje ljudi in okolje, povezana z uporabo pesticidov. Varstvo biotske raznovrstnosti bo prispevalo tudi k zmanjšanju emisij CO2. To je v skladu z vseevropskim ciljem doseganja podnebne nevtralnosti do leta 2050 in vmesnim ciljem 55-odstotnega zmanjšanja emisij do leta 2030 iz členov 2(1) in 4(1) evropskih podnebnih pravil 33 . V okviru te prednostne možnosti bodo uporabniki pesticidov bolje obveščeni o učinkovitih alternativah kemičnim pesticidom, kar jim bo omogočilo zmanjšanje uporabe pesticidov in z njo povezanih stroškov, hkrati pa nadaljnjo proizvodnjo živil, ki so konkurenčna na trgu. Zaradi podrobnejših podatkov o uporabi pesticidov in integriranem varstvu rastlin pred škodljivimi organizmi v okviru te prednostne možnosti lahko organi držav članic zagotovijo, da bodo nacionalni ukrepi čim bolj koristili kmetom, javnosti, drugim deležnikom in okolju. Prednostna možnost zagotavlja tudi večjo preglednost in jasnost ukrepov držav članic.

V skladu s cilji zelenega dogovora, strategije „od vil do vilic“ in strategije za biotsko raznovrstnost je zmanjšanje uporabe kemičnih fitofarmacevtskih sredstev namenjeno ne le zagotavljanju javnega zdravja, temveč tudi ohranjanju biotske raznovrstnosti in varstvu okolja, zlasti kadar gre za globalna vprašanja, kot je zaščita populacije opraševalcev.

V okviru te prednostne možnosti se bodo proizvodni stroški na enoto povečali zaradi:

(i)strožjih in podrobnejših zahtev glede poročanja;

(ii)pričakovanega zmanjšanja donosa zaradi manjše uporabe pesticidov ter

(iii)vključitve dodatne stroškovne plasti za tiste poklicne uporabnike, ki trenutno nimajo svetovalcev.

V skladu s tem predlogom bodo države članice lahko zagotovile podporo v okviru SKP za kritje stroškov, ki jih imajo kmetje zaradi izpolnjevanja vseh pravnih zahtev, ki jih nalaga ta predlog, za obdobje petih let. To bi moralo preprečiti kakršno koli zvišanje cen hrane zaradi novih obveznosti, določenih v tem predlogu. Številne določbe iz tega predloga so že obstajale v okviru direktive o trajnostni rabi pesticidov in zato ne bi smele vplivati na cene hrane ali donos kmetijskih rastlin. Spremembe, ki jih uvaja ta predlog, bodo postopne, s čimer se bo dodatno zmanjšal vpliv na prehransko varnost.

Potrebni bi bili tudi morebitni izravnalni ukrepi in ukrepi za zmanjšanje tveganj za preprečevanje nezaželenih negativnih posledic za tretje države, zlasti države v razvoju. Taki ukrepi EU bi lahko podprli prizadevanja Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) za:

(i)zmanjšanje tveganja pesticidov s premišljenim pristopom k upravljanju življenjskega cikla;

(ii)zagotavljanje pomoči vladam in deležnikom v državah v razvoju pri sprejemanju praks, ki temeljijo na ekosistemih, ter

(iii)izboljšanje upravljanja pesticidov v kmetijstvu na svetovni ravni.

Med prizadeta mala in srednja podjetja spadajo:

(i)kmetje ter druga mala in srednja podjetja, ki uporabljajo in prodajajo pesticide in naprave za nanašanje pesticidov;

(ii)osebe, ki ravnajo s kmetijskimi proizvodi in pesticidi;

(iii)predelovalci hrane in posredniki;

(iv)kmetijski izvajalci ter

(v)kmetijski svetovalci.

Prednostna možnost politike bo malim in srednjim podjetjem prinesla različne stroške in koristi. Države članice lahko za odpravo nekaterih učinkov te možnosti uporabijo spodbude ali blažilne ukrepe, tudi v okviru SKP. Poleg tega bo doslednejša in enotnejša uporaba pravil o uporabi pesticidov zmanjšala izkrivljanja trga za uporabnike pesticidov v državah članicah, ki trenutno neenotno uporabljajo obstoječa pravila.

Države članice bodo imele stroške nadzora in upravljanja, povezane z izvajanjem in izvrševanjem posodobljenih pravil ter zbiranjem in analizo ustreznih podatkov o spremljanju. To velja zlasti za vse začetne stroške vzpostavitve sistema za zbiranje podatkov.

•Primernost in poenostavitev ureditve

Predlog je bil v skladu z zavezanostjo Komisije boljšemu pravnemu urejanju pripravljen vključujoče, na podlagi preglednosti in stalnega vključevanja deležnikov. V oceni niso bile ugotovljene možnosti za zakonodajne poenostavitve ali zmanjšanja regulativnega bremena, ki bi olajšale doseganje ciljev trajnostne rabe pesticidov. Mikropodjetja iz tega predloga niso izvzeta, saj je za zmanjšanje tako uporabe pesticidov kot tudi tveganja, ki ga ti predstavljajo za zdravje ljudi in okolje, pomembno, da se ukrepi izvajajo enotno.

Ta predlog je skladen s politiko pripravljenosti na digitalizacijo, saj spodbuja elektronsko vodenje evidenc in spletno objavo trendov na področju napredka v zvezi z:

(i)doseganjem ciljev za zmanjšanje uporabe pesticidov;

(ii)izvajanjem nacionalnih akcijskih načrtov;

(iii)letnimi poročili o napredku in izvajanju;

(iv)priporočili Komisije ter

(v)odzivi držav članic.

Pri izvedbenih pravilih za elektronske registre, ki bodo vzpostavljeni na podlagi predloga, se bodo upoštevale ustrezne določbe za stroškovno učinkovite, na uporabnika osredotočene in interoperabilne digitalne storitve.

•Temeljne pravice

V predlogu se spoštujejo temeljne pravice in upoštevajo načela, ki jih priznava Listina Evropske unije o temeljnih pravicah 34 . Predlog prispeva zlasti k cilju zagotavljanja visoke ravni varstva okolja v skladu z načelom trajnostnega razvoja iz člena 37 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Boljše izvajanje politik za zmanjšanje tveganja uporabe pesticidov in varovanje zdravja lahko prispeva tudi k temeljni pravici do poštenih in pravičnih delovnih pogojev (člen 31 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah). Natančneje bi lahko predlog prispeval k pravici delavcev do zdravih in varnih delovnih pogojev, ki spoštujejo njihovo dostojanstvo.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Ta predlog ne vpliva na proračun EU.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Obstoječi kazalnik za merjenje doseganja dveh ciljev glede pesticidov, določenih v strategiji „od vil do vilic“, bo osnova za letno osrednje spremljanje napredka pri doseganju teh ciljev na ravni EU in držav članic. Opozoriti bi bilo treba, da bodo podatki o tem, ali sta bila cilja za zmanjšanje uporabe in tveganja pesticidov do leta 2030 dosežena, verjetno na voljo šele leta 2032.

Države članice bodo morale spremljati:

●vzpostavitev in uporabo neodvisnih svetovalnih služb;

●izvajanje pravil o integriranem varstvu rastlin pred škodljivimi organizmi na ravni kmetije prek elektronskega registra integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi in uporabe fitofarmacevtskih sredstev;

●inšpekcijske preglede naprav za nanašanje za poklicno uporabo prek posebnih registrov;

●usposabljanje poklicnih uporabnikov in distributerjev ter svetovalcev;

●uporabo fitofarmacevtskih sredstev prek elektronskega registra.

Države članice bodo informacije, zbrane v okviru tega spremljanja, letno sporočale Komisiji. Komisija bo informacije ocenila in jih dopolnila z lastnimi revizijami.

Komisija za dopolnitev tega letnega spremljanja predlaga, da to pobudo uradno oceni ne prej kot sedem let po začetku uporabe načrtovanega zakonodajnega predloga.

Poleg tega se lahko podatki o spremljanju, kot so opisani tukaj in v priloženi oceni učinka, neposredno uporabijo tudi za spremljanje splošnih ciljev politike, določenih v evropskem zelenem dogovoru in osmem okoljskem akcijskem programu, vključno s: strategijo „od vil do vilic“; strategijo za biotsko raznovrstnost ter spremljanjem ničelnega onesnaževanja in njegovimi obeti.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

V poglavju I so določeni predmet urejanja, področje uporabe in opredelitve pojmov.

V poglavju II sta določena cilja EU za zmanjšanje uporabe in tveganja pesticidov za 50 % v skladu s strategijo „od vil do vilic“, h katerima morajo države članice (skupaj) prispevati. Določeno je, da bi morale države članice sprejeti cilja, ki sta zavezujoča v skladu z njihovo nacionalno zakonodajo in lahko odstopata od 50-odstotne ravni ciljev EU v mejah parametrov zavezujoče formule. Ta formula državam članicam omogoča, da pri določanju nacionalnih ciljev upoštevajo pretekli napredek in intenzivnost uporabe pesticidov. Določeno je, da Komisija v nekaterih primerih izda priporočila za določitev višjih ciljev in objavi trende na področju doseganja ciljev EU za zmanjšanje do leta 2030.

V poglavju III je opisano, kaj bi morali nacionalni akcijski načrti vsebovati, in določene so zahteve glede:

(i)javnega posvetovanja o teh nacionalnih akcijskih načrtih in

(ii)skladnosti nacionalnih akcijskih načrtov s strateškimi načrti SKP.

V tem poglavju so določeni tudi podatki, ki jih je treba vključiti v zvezi z okvirnimi cilji glede alternativ kemičnim pesticidom. Določeno je:

(i)da morajo države članice v letna poročila o napredku in izvajanju vključiti svoje trende na področju napredka pri doseganju obeh ciljev in druge kvantitativne podatke ter

(ii)da mora Komisija ta poročila analizirati in pripraviti priporočila.

V poglavju IV so določene zahteve za poklicne uporabnike v zvezi z integriranim varstvom rastlin pred škodljivimi organizmi, ki se uporabljajo v primerih, ko države članice sprejmejo za kmetijske rastline specifična pravila, in v primerih, ko jih ne sprejmejo. Navedeno je, da morajo poklicni uporabniki voditi evidence o integriranem varstvu rastlin pred škodljivimi organizmi in uporabljati storitve neodvisnih svetovalcev. Poglavje ureja sprejetje in nadzor pravil o integriranem varstvu rastlin pred škodljivimi organizmi, ki se uporabljajo za kmetijske rastline specifična pravila in jih morajo upoštevati poklicni uporabniki. Prav tako je določeno, da se vzpostavi elektronski register integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi.

V poglavju V so navedene zahteve za poklicne uporabnike, distributerje in svetovalce, ki morajo v nekaterih primerih imeti potrdilo o usposabljanju. Določene so tudi splošne zahteve glede uporabe pesticidov in naprav za nanašanje. Poglavje vsebuje tudi določbe o:

(i)    uporabi pesticidov na občutljivih območjih;

(ii)    varstvu vodnega okolja in pitne vode;

(iii)    nanašanju iz zraka;

(iv)    shranjevanju, odstranjevanju in ravnanju ter

(v)    svetovanju o uporabi pesticidov.

V poglavju VI so določene zahteve glede prodaje fitofarmacevtskih sredstev. Opredeljena je tudi vrsta informacij o pesticidih, ki jih je treba ob prodaji zagotoviti kupcem.

V poglavju VII je določeno, da morajo države članice vzpostaviti sistem za usposabljanje in certificiranje poklicnih uporabnikov, svetovalcev in distributerjev. Določeno je, da se vzpostavi neodvisen svetovalni sistem ter da morajo države članice krepiti ozaveščenost o vprašanjih, povezanih s pesticidi, in ključne informacije objaviti na spletu. Določeno je tudi, da morajo države članice zbirati informacije o primerih akutne in kronične zastrupitve s pesticidi.

Poglavje VIII se nanaša na naprave za nanašanje pesticidov. V njem so določene zahteve glede inšpekcijskega pregleda naprav za nanašanje za poklicno uporabo. Predvidena je vzpostavitev elektronskih registrov za beleženje informacij o vseh napravah za nanašanje za poklicno uporabo. Določene so zahteve glede obveščanja o prenosu lastništva ali umiku iz uporabe. Določeno je, da je treba pregled izvesti vsaka tri leta, pri čemer je v primeru nekaterih naprav za nanašanje mogoče odstopanje od navedenih zahtev glede pregledov.

V poglavju IX je opredeljena metodologija za izračun usklajenih kazalnikov tveganja in merjenje napredka pri doseganju ciljev za zmanjšanje do leta 2030.

Poglavje X vključuje upravne in finančne določbe o:

(i)priglasitvi ustreznih pristojnih organov Komisiji;

(ii)kaznih ter

(iii)pristojbinah in dajatvah.

V poglavju XI so določeni pogoji za sprejetje delegiranih in izvedbenih aktov, povezanih z uredbo o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev.

Poglavje XII določa razveljavitev direktive o trajnostni rabi pesticidov ter začetek veljavnosti in uporabe uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev.

2022/0196 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev in spremembi Uredbe (EU) 2021/2115

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 35 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 36 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Pogodba zahteva, da se pri določanju in izvajanju vseh politik in dejavnosti Unije zagotovi visoka raven varovanja zdravja ljudi in varstva okolja, ter določa, da je cilj okoljske politike Unije doseči visoko raven varstva.

(2)Direktiva 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta 37 je vzpostavila okvir za doseganje trajnostne rabe pesticidov z zmanjševanjem tveganj in vplivov uporabe pesticidov na zdravje ljudi in okolje. V oceni 38 navedene direktive je bilo ugotovljeno, da splošni cilji direktive niso bili doseženi in da je države članice niso zadovoljivo izvajale. Ta ugotovitev je bila potrjena v poročilih Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu iz let 2017 39 in 2020 40 .

(3)V resoluciji Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2019 o izvajanju Direktive 2009/128/ES o trajnostni rabi pesticidov 41 je navedeno, da mora Unija nemudoma ukrepati in preiti na bolj trajnostno rabo pesticidov, Komisija pa je bila pozvana, naj predlaga ambiciozen vseevropski zavezujoč cilj za zmanjšanje rabe pesticidov. Evropski parlament je k zavezujočim ciljem za zmanjšanje pozval tudi v svoji resoluciji z dne 20. oktobra 2021 o strategiji „od vil do vilic“ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem 42 .

(4)V študiji 43 službe Evropskega parlamenta za raziskave iz leta 2018 je bilo ugotovljeno, da je veliko držav članic napredovalo, vendar da je napredek pri doseganju ciljev iz Direktive 2009/128/ES na splošno omejen. V posebnem poročilu 44 Evropskega računskega sodišča o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev iz leta 2020 je bilo ugotovljeno, da je napredek pri merjenju in zmanjševanju tveganj, povezanih z uporabo fitofarmacevtskih sredstev, omejen in da je sedanji okvir Unije pomanjkljiv. Kot je navedeno v informativnem poročilu o oceni Direktive 2009/128/ES 45 , tudi Evropski ekonomsko-socialni odbor meni, da je bistveno ponovno oceniti zahteve, cilje, pogoje in roke, določene v nacionalnih akcijskih načrtih.

(5)Da bi se zagotovilo popolno doseganje ciljev pravnega okvira Unije o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev, je treba ta okvir prilagoditi z določitvijo jasnejših pravil za izvajalce, ki se bodo uporabljala neposredno. Poleg tega bi bilo treba pojasniti številna pravila, vključno s pravili o uporabi integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi, omejitvah uporabe fitofarmacevtskih sredstev in pregledih naprav, ki se uporabljajo za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev. Zato je primerno, da se Direktiva 2009/128/ES razveljavi in nadomesti z uredbo.

(6)Pravila o biocidnih proizvodih so določena v Uredbi (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta 46 , načrtovana pa je ocena navedene uredbe. Zato ni primerno, da bi se v to uredbo vključila nova pravila o uporabi biocidnih proizvodov.

(7)V sporočilu Komisije z naslovom „Evropski zeleni dogovor“ 47 je določen časovni načrt ključnih ukrepov, vključno z zakonodajnimi ukrepi, za bistveno zmanjšanje uporabe in tveganja kemičnih pesticidov. Komisija se je v strategiji „od vil do vilic“ 48 , strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 49 in akcijskem načrtu za ničelno onesnaževanje 50 zavezala, da bo do leta 2030 za 50 % zmanjšala skupno uporabo in tveganje zaradi kemičnih pesticidov ter za 50 % zmanjšala uporabo nevarnejših pesticidov (fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo eno ali več aktivnih snovi, ki so odobrene kot kandidatke za zamenjavo v skladu s členom 24 Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 51 in navedene v Prilogi, del E, k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 52 , ali ki vsebujejo eno ali več aktivnih snovi, navedenih v Prilogi k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2015/408 53 ) do leta 2030. Trajnostna raba fitofarmacevtskih sredstev dopolnjuje tudi spodbujanje ekološkega kmetovanja in doseganje cilja iz strategije „od vil do vilic“, da bo do leta 2030 vsaj 25 % kmetijskih zemljišč v Uniji namenjenih ekološkemu kmetovanju. Podpira cilje strateškega okvira EU za zdravje in varnost pri delu 54 ter tako prispeva k izvajanju načela 10 evropskega stebra socialnih pravic o zdravem, varnem in dobro prilagojenem delovnem okolju.

(8)Evropski državljanski pobudi obravnavata uporabo pesticidov in pozivata k ambicioznim ciljem zmanjšanja. Pobuda „ Prepovejmo glifosat ter obvarujmo ljudi in okolje pred strupenimi pesticidi “, ki je bila Komisiji posredovana 6. oktobra 2017, je Komisijo pozvala, naj v okviru svojega tretjega cilja za celotno EU določi zavezujoče cilje za zmanjšanje uporabe pesticidov, da bi bila naša prihodnost brez pesticidov. Komisija je v odgovoru, sprejetem 12. decembra 2017 , navedla, da bo ponovno ocenila potrebo po obveznih ciljih za pesticide na ravni EU. Nedavna pobuda Rešimo čebele in kmete! Čebelam prijazno kmetijstvo za zdravo okolje poziva Komisijo, naj predlaga pravne akte za postopno odpravo sintetičnih pesticidov v kmetijstvu EU za 80 % do leta 2030, sprva najbolj nevarnih, in njihovo popolno odpravo do leta 2035. Pobuda je do 30. septembra 2021 zbrala več kot milijon izjav o podpori, ki jih organi držav članic trenutno preverjajo.

(9)Državljani so v končnem poročilu Konference o prihodnosti Evrope, objavljenem 9. maja 2022, pri predlogih o kmetijstvu, proizvodnji hrane, biotski raznovrstnosti in ekosistemih ter onesnaževanju pozvali Unijo, naj v skladu z obstoječimi cilji znatno zmanjša uporabo kemičnih pesticidov in gnojil, pri tem pa še vedno zagotavlja prehransko varnost, ter naj podpre raziskave za razvoj bolj trajnostnih naravnih alternativ. Državljani zahtevajo več raziskav in inovacij, vključno s tehnološkimi rešitvami za trajnostno proizvodnjo, odpornost rastlin in precizno kmetovanje, več obveščanja, sistemov svetovanja ter usposabljanja za kmete in od njih, poleg tega Unijo pozivajo, naj zaščiti žuželke, zlasti domorodne žuželke in žuželke opraševalke 55 .

(10)V svojih sklepih z dne 19. oktobra 2020 56 je Svet Evropske unije v zvezi s ciljema za zmanjšanje uporabe pesticidov, določenima v strategiji „od vil do vilic“, poudaril, da bodo za doseganje navedenih ciljev potrebna prizadevanja držav članic in vseh deležnikov ter tesno sodelovanje, posvetovanje in povezovanje. Svet je poleg tega Komisijo pozval, naj zagotovi, da ta cilja postaneta cilja Unije, h katerima morajo z ukrepanjem na nacionalni ravni prispevati vse države članice. V svojih sklepih je zahteval, da se pri določitvi teh ciljev upoštevajo dosedanji dosežki ter različna izhodišča, okoliščine in razmere v državah članicah.

(11)Biotični agensi so trajnostna alternativa kemičnim proizvodom za zatiranje škodljivih organizmov. Kot je navedeno v Sklepu Sveta (EU) 2021/1102 57 , imajo biotični agensi vse večji pomen v trajnostnem kmetijstvu in gozdarstvu ter so ključnega pomena za uspešno integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi in ekološko kmetovanje. Dostop do biotičnega varstva rastlin olajšuje opuščanje uporabe kemičnih fitofarmacevtskih sredstev. Primerno je, da se kmete spodbudi k prehodu na kmetijske metode z majhnimi vložki, vključno z ekološkim kmetovanjem. Zato je primerno opredeliti koncept biotičnega varstva rastlin, na podlagi katerega bodo države članice določile okvirne cilje za povečanje deleža kmetijskih rastlin, pri katerih se uporabljajo biotični agensi.

(12)Cilj strategije „od vil do vilic“ je doseči bistven napredek pri zmanjšanju uporabe kemičnih fitofarmacevtskih sredstev na ekonomsko vzdržen način. Da bi se dosegel navedeni cilj in spremljal napredek, je treba na ravni Unije in držav članic določiti količinsko opredeljena cilja za zmanjšanje uporabe in tveganja kemičnih fitofarmacevtskih sredstev ter uporabe nevarnejših fitofarmacevtskih sredstev. Nacionalna cilja bi bilo treba določiti z nacionalno zakonodajo, da bi se zagotovila ustrezen napredek in prevzem odgovornosti v zvezi z njima. Tudi ta zavezujoča nacionalna cilja bi morale države članice doseči do leta 2030. Pričakuje se, da bo zmanjšanje uporabe kemičnih fitofarmacevtskih sredstev znatno zmanjšalo tveganja za varnost in zdravje pri delu za poklicne uporabnike.

(13)Zaradi različnih ravni preteklega napredka in razlik v intenzivnosti uporabe pesticidov med državami članicami je treba državam članicam omogočiti nekaj prožnost pri določanju zavezujočih nacionalnih ciljev (v nadaljnjem besedilu: nacionalna cilja za zmanjšanje do leta 2030). Intenzivnost uporabe se najbolje izmeri tako, da se skupna količina aktivnih snovi, ki so dane v promet in se zato uporabljajo v obliki fitofarmacevtskih sredstev v določeni državi članici, deli s površino, na kateri so bile aktivne snovi uporabljene. Intenzivnost uporabe kemičnih pesticidov in zlasti nevarnejših pesticidov je povezana z večjo odvisnostjo od kemičnih pesticidov, večjim tveganjem za zdravje ljudi in okolje ter manj trajnostnimi kmetijskimi praksami. Zato je primerno državam članicam omogočiti, da pri določanju svojih nacionalnih ciljev za zmanjšanje do leta 2030 upoštevajo intenzivnost uporabe kemičnih pesticidov, ki je nižja od povprečja Unije. Zato je primerno od njih tudi zahtevati, da pri določanju svojih nacionalnih ciljev za zmanjšanje do leta 2030 upoštevajo intenzivnost uporabe kemičnih pesticidov, ki je višja od povprečja Unije. Da bi se priznala pretekla prizadevanja držav članic, bi jim bilo treba tudi omogočiti, da pri določanju nacionalnih ciljev za zmanjšanje do leta 2030 upoštevajo pretekli napredek, dosežen pred sprejetjem strategije „od vil do vilic“. Nasprotno pa bi morale države članice, v katerih sta se uporaba in tveganje kemičnih fitofarmacevtskih sredstev povečala oziroma v katerih je bilo njuno zmanjšanje le omejeno, zagotoviti večji prispevek k doseganju ciljev Unije za zmanjšanje do leta 2030 ob upoštevanju intenzivnosti uporabe pesticidov. Da se zagotovijo pravična in skupna prizadevanja za doseganje ciljev na ravni Unije ter ustrezna raven ambicioznosti, bi bilo treba v zvezi z nacionalnima ciljema za zmanjšanje do leta 2030 določiti najnižje vrednosti. Najbolj oddaljene regije EU, kot so navedene v členu 349 Pogodbe, so v Atlantskem in Indijskem oceanu ter Karibskem morju. Zaradi trajnih omejitev, kot so njihova oddaljenost od evropske celine, otoška lega in velika izpostavljenost podnebnim spremembam, je primerno državam članicam omogočiti, da upoštevajo posebne potrebe teh regij glede uporabe fitofarmacevtskih sredstev in ukrepov, prilagojenih posebnim podnebnim razmeram in kmetijskim rastlinam. Da se zagotovi pravično in skupno prizadevanje za doseganje vseevropskih ciljev, kadar država članica svoj nacionalni cilj za zmanjšanje do leta 2030 doseže že pred letom 2030, se od nje ne bi smelo zahtevati dodatnih prizadevanj za zmanjšanje, vendar bi morala pozorno spremljati letna nihanja pri uporabi in tveganju kemičnih fitofarmacevtskih sredstev ter pri uporabi nevarnejših fitofarmacevtskih sredstev, da se zagotovi napredek pri doseganju zadevnega nacionalnega cilja za zmanjšanje do leta 2030. Zaradi preglednosti bi morali biti odgovori držav članic na morebitna priporočila Komisije v zvezi z ravnjo ambicioznosti nacionalnih ciljev in letnim napredkom pri njihovem doseganju javno dostopni.

(14)Države članice bi morale pripraviti in objaviti nacionalne akcijske načrte. Da bi bili nacionalni akcijski načrti držav članic učinkoviti, bi morali vsebovati kvantitativne ciljne vrednosti, sklice na zavezujoča nacionalna cilja za zmanjšanje do leta 2030, kot sta določena v nacionalni zakonodaji, skupaj s povezanimi okvirnimi cilji, določenimi v nacionalnih akcijskih načrtih, ukrepi, časovnimi razporedi ter kazalniki za zmanjšanje tveganj in učinkov uporabe pesticidov na zdravje ljudi in okolje. To bo omogočilo strukturiran pristop k določitvi kvantitativnih ciljnih vrednosti in ciljev ter jasno povezavo z nacionalnima ciljema za zmanjšanje do leta 2030. Za spremljanje skladnosti z določbami te uredbe bi morale države članice tudi letno poročati o ciljih in natančnih kvantitativnih podatkih v zvezi s skladnostjo z določbami o uporabi, usposabljanju, napravah za nanašanje in integriranem varstvu rastlin pred škodljivimi organizmi.

(15)Da bi se dosegli unijska cilja za zmanjšanje (v nadaljnjem besedilu: unijska cilja za zmanjšanje do leta 2030) ter nacionalna cilja za zmanjšanje do leta 2030, je treba povečati razpoložljivost in uporabo biotičnega varstva rastlin in drugih nekemičnih alternativ. Razpoložljivost teh alternativ bo spodbudila uvajanje praks zatiranja škodljivih organizmov z majhnim vnosom pesticidov, kot je ekološko kmetovanje.

(16)Izvajanje politik in ukrepov na področjih trajnostne rabe fitofarmacevtskih sredstev vpliva na okolje, javno zdravje in delovne pogoje. Države članice bi morale zato zagotoviti, da se javnosti in socialnim partnerjem omogoči dovolj priložnosti za sodelovanje in svetovanje pri pripravi nacionalnih akcijskih načrtov držav članic v skladu z Direktivo 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta 58 , kadar je to ustrezno.

(17)Da bi se zagotovila skladnost in dopolnjevanje s povezano zakonodajo, bi bilo treba v nacionalnih akcijskih načrtih držav članic upoštevati Direktivo 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta 59 , Direktivo Sveta 92/43/EGS 60 , Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES 61 , Direktivo Sveta 91/676/EGS 62 , Direktivo 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta 63 , Direktivo (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta 64 in Uredbo xxx/xxx o obnovi narave [vstaviti sklic na sprejeti akt], ti načrti pa bi morali biti skladni s strateškimi načrti skupne kmetijske politike (SKP), pripravljenimi v skladu z Uredbo (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta 65 .

(18)Ekonomski instrumenti, vključno s tistimi v okviru SKP, ki zagotavljajo podporo kmetom, imajo lahko ključno vlogo pri doseganju ciljev glede trajnostne rabe fitofarmacevtskih sredstev, zlasti pri zmanjšanju uporabe kemičnih fitofarmacevtskih sredstev. Države članice morajo v svojih nacionalnih strateških načrtih SKP pokazati, da njihovo izvajanje SKP prispeva k drugi zadevni zakonodaji Unije in njenim ciljem, vključno s cilji iz te uredbe, ter jih podpira.

(19)Da bi se zagotovila preglednost in spodbudil večji napredek, je treba meriti napredek držav članic pri doseganju nacionalnih ciljev za zmanjšanje do leta 2030 in drugih nacionalnih okvirnih ciljev za zmanjšanje. To bi bilo treba storiti vsako leto z letnimi poročili o napredku in izvajanju. Za spremljanje ravni skladnosti s to uredbo na poenostavljen način, ki omogoča enostavno primerjavo, bi morale države članice vključiti tudi kvantitativne podatke v zvezi z izvajanjem te uredbe glede uporabe, usposabljanja, naprav za nanašanje in integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi. Da bi Komisija spodbujala napredek pri doseganju nacionalnih ciljev za zmanjšanje do leta 2030 in drugih nacionalnih okvirnih ciljev za zmanjšanje, vključno z morebitnimi ukrepi v podporo doseganju teh ciljev, bi morala ta napredek in ukrepe analizirati vsaki dve leti.

(20)Za varovanje zdravja ljudi in varstvo okolja je potreben pristop k zatiranju škodljivih organizmov, ki temelji na integriranem varstvu rastlin pred škodljivimi organizmi in zagotavlja skrbno upoštevanje vseh razpoložljivih sredstev, ki preprečujejo razvoj populacij škodljivih organizmov ter hkrati ohranjajo uporabo kemičnih fitofarmacevtskih sredstev na ekonomsko in ekološko upravičeni ravni ter zmanjšujejo tveganje za zdravje ljudi in okolje. Pri integriranem varstvu rastlin pred škodljivimi organizmi je v ospredju rast zdravih kmetijskih rastlin s čim manj motnjami v kmetijskih ekosistemih, pri čemer se spodbujajo naravni mehanizmi zatiranja škodljivih organizmov, zatiranje s kemičnimi sredstvi pa se uporablja le, če ni na voljo nobeno drugo sredstvo za zatiranje. Da bi zagotovili, da se integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi na terenu izvaja dosledno, je treba v tej uredbi določiti jasna pravila. Da bi izpolnili obveznost glede uporabe integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi, bi morali poklicni uporabniki preučiti in uvesti vse metode in prakse, ki preprečujejo uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Kemična fitofarmacevtska sredstva bi bilo treba uporabiti le, če ni na voljo nobeno drugo sredstvo za zatiranje. Da bi se zagotovilo in spremljalo izpolnjevanje te zahteve, je pomembno, da poklicni uporabniki vodijo evidenco o razlogih za uporabo fitofarmacevtskih sredstev ali razlogih za kateri koli drug ukrep, sprejet v skladu z integriranim varstvom rastlin pred škodljivimi organizmi, ter o nasvetih, ki so jim jih v podporo pri izvajanju integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi zagotovili neodvisni svetovalci. Te evidence je treba voditi tudi v primeru nanašanja iz zraka.

(21)Da bi se izognili nepotrebnemu podvajanju, bi morala Komisija za države članice določiti standardno predlogo, da bi se evidence o ukrepih, sprejetih v skladu z integriranim varstvom rastlin pred škodljivimi organizmi, ki jih vodijo poklicni uporabniki, vključile v evidence, ki se vodijo v skladu s členom 67 Uredbe (ES) št. 1107/2009.

(22)Za olajšanje zagotavljanja skladnosti z integriranim varstvom rastlin pred škodljivimi organizmi je treba določiti za kmetijske rastline specifična pravila, ki jih mora poklicni uporabnik upoštevati v zvezi z zadevno kmetijsko rastlino in regijo, v kateri deluje. Ta pravila bi morala zahteve glede integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi pretvoriti v preverljiva merila, ki se uporabljajo za zadevno kmetijsko rastlino. Za zagotovitev, da so za kmetijske rastline specifična pravila v skladu z zahtevami integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi, bi bilo treba določiti podrobna pravila o tem, kaj morajo vsebovati, Komisija pa bi morala preverjati njihov razvoj, izvajanje in izvrševanje na terenu.

(23)Za preverjanje, ali poklicni uporabniki izvajajo integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi, bi bilo treba voditi elektronski register integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi in uporabe fitofarmacevtskih sredstev, da bi se preverjala skladnost s pravili o integriranem varstvu rastlin pred škodljivimi organizmi, določenimi v tej uredbi, ter podprl razvoj politike Unije. Dostop do registra bi moral biti omogočen tudi nacionalnim statističnim organom za razvoj, pripravo in izkazovanje uradne statistike v skladu s poglavjem V Uredbe (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 66 . V tem registru bi morali biti evidentirani vsi preventivni ukrepi ali posredovanja in razlogi za preventivne ukrepe ali posredovanja. To bo pristojnim organom zagotovilo informacije, potrebne za preverjanje, ali je poklicni uporabnik pred določitvijo posebnega preventivnega ukrepa ali posredovanja izvedel postopek odločanja v skladu z integriranim varstvom rastlin pred škodljivimi organizmi. Register bi moral vsebovati tudi podrobnosti o nasvetih, ki jih je treba letno zagotoviti v podporo integriranemu varstvu rastlin pred škodljivimi organizmi, da se preveri, ali se izvaja strateško dolgoročno načrtovanje v zvezi z integriranim varstvom rastlin pred škodljivimi organizmi.

(24)Za zagotovitev, da se fitofarmacevtska sredstva in zadevne naprave za nanašanje uporabljajo na način, ki varuje zdravje ljudi in okolje, je treba določiti splošne zahteve za poklicne uporabnike v zvezi z usposabljanjem, potrebnim za uporabo nekaterih fitofarmacevtskih sredstev ali naprav za nanašanje, uporabo nevarnejših fitofarmacevtskih sredstev in potrebnim izpolnjevanjem zahtev glede pregledov naprav za nanašanje za poklicno uporabo.

(25)Uporaba fitofarmacevtskih sredstev ima lahko še posebno negativne učinke na nekaterih območjih, ki jih splošna javnost ali ranljive skupine pogosto uporabljajo, v skupnostih, v katerih živijo in delajo ljudje, ter na ekološko občutljivih območjih, kot so območja Natura 2000, zavarovana v skladu z Direktivo 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta 67 in Direktivo Sveta 92/43/EGS 68 . Če se fitofarmacevtska sredstva uporabljajo na območjih, ki jih uporablja splošna javnost, je možnost izpostavljenosti ljudi fitofarmacevtskim sredstvom velika. Za varovanje zdravja ljudi in varstva okolja bi bilo torej treba prepovedati uporabo fitofarmacevtskih sredstev na občutljivih območjih in v trimetrskem pasu ob teh območjih. Odstopanja od prepovedi bi morala biti dovoljena le pod določenimi pogoji in za vsak primer posebej.

(26)Vodno okolje in zaloge pitne vode so na fitofarmacevtska sredstva še posebno občutljivi. Za varovanje vodnega okolja bi bilo treba uporabo fitofarmacevtskih sredstev na območjih površinskih voda in v njihovi okolici zato prepovedati. Države članice bi morale sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje poslabšanja statusa površinskih in podzemnih voda, pa tudi obalnih in morskih voda ter omogočiti doseganje dobrega statusa površinskih in podzemnih voda, da se vodno okolje in zaloge pitne vode zaščitijo pred vplivi fitofarmacevtskih sredstev. Poleg tega je pomembno, da se poklicni uporabniki usposobijo za zmanjšanje ali odpravo uporabe nekaterih fitofarmacevtskih sredstev, ki so razvrščena kot „škodljiva za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki“, „zelo strupena za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki“ ali „strupena za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki“. Pomembno je tudi, da se poklicni uporabniki usposobijo o tem, kako pomembno je dajati prednost fitofarmacevtskim sredstvom z majhnim tveganjem ali nekemičnim alternativam, ter v zvezi z uporabo tehnologije za zmanjševanje zanašanja in ukrepi za zmanjšanje tveganja.

(27)Precizno kmetovanje se nanaša na sisteme kmetijskega upravljanja, v okviru katerih se postopek pridelovanja kmetijskih rastlin skrbno prilagodi lokalnim pogojem, kot so pogoji na parcelah. Uporaba obstoječe tehnologije, vključno z uporabo vesoljskih podatkov in storitev Unije (Galileo in Copernicus), bi lahko znatno zmanjšala uporabo pesticidov. Zato je treba zagotoviti zakonodajni okvir, ki bo spodbujal razvoj preciznega kmetovanja. Nanašanje fitofarmacevtskih sredstev z zrakoplovov, vključno z letali, helikopterji in droni, je po navadi manj natančno od drugih načinov nanašanja ter lahko zato negativno vpliva na zdravje ljudi in okolje. Nanašanje iz zraka bi bilo treba zato prepovedati ter določiti omejena odstopanja za vsak primer posebej, kadar ima nanašanje iz zraka manj negativen učinek na zdravje ljudi in okolje kot katera koli druga metoda nanašanja ali kadar druga izvedljiva metoda nanašanja ni na voljo. Poleg tega je treba beležiti število nanosov iz zraka, izvedenih na podlagi izdanih dovoljenj za nanašanje iz zraka, da bi imeli jasne podatke o tem, koliko nanosov iz zraka, za katera so bila izdana dovoljenja, je bilo dejansko izvedenih.

(28)Verjetno pa je, da bodo nekateri brezpilotni zrakoplovi (vključno z droni) omogočali ciljno usmerjeno nanašanje fitofarmacevtskih sredstev iz zraka. Taki brezpilotni zrakoplovi lahko zaradi ciljno usmerjenega nanašanja verjetno pripomorejo k zmanjšanju uporabe fitofarmacevtskih sredstev ter posledično k manjšim tveganjem za zdravje ljudi in okolje v primerjavi z napravami za kopensko nanašanje. Zato je primerno, da se v tej uredbi določijo merila za izvzetje nekaterih brezpilotnih zrakoplovov iz prepovedi nanašanja iz zraka. Primerno je tudi, da se uporaba tega izvzetja glede na trenutno stanje znanstvene negotovosti odloži za tri leta.

(29)Ravnanje s fitofarmacevtskimi sredstvi, vključno z njihovim shranjevanjem, redčenjem in mešanjem, čiščenje naprav za nanašanje po uporabi, ponovna uporaba in odstranjevanje škropilne brozge ter odstranjevanje prazne embalaže in ostankov fitofarmacevtskih sredstev predstavljajo posebna tveganja izpostavljenosti za ljudi in okolje. Zato je primerno, da se določijo posebni ukrepi, ki bodo obravnavali te dejavnosti. Minimalne zahteve za zdravje in varnost pri delu v zvezi z uporabo, shranjevanjem in odstranjevanjem fitofarmacevtskih sredstev so med drugim določene v Direktivi Sveta 89/391/EGS 69 , Direktivi Sveta 89/656/EGS 70 , Direktivi Sveta 98/24/ES 71 , Direktivi 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta 72 ter Direktivi 2009/104/ES ES Evropskega parlamenta in Sveta 73 .

(30)Glede na pomen svetovanja o uporabi fitofarmacevtskih sredstev kot sredstva za zagotavljanje podpore pri njihovi uporabi na način, ki varuje zdravje ljudi in okolje v skladu z integriranim varstvom rastlin pred škodljivimi organizmi, je pomembno, da so svetovalci ustrezno usposobljeni.

(31)Prodaja fitofarmacevtskih sredstev je pomemben element distribucijske verige, saj distributerjem omogoča zagotavljanje potrebnih informacij, ki podpirajo ustrezno uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Kupcem ali končnim uporabnikom bi moralo biti ob prodaji na voljo posebno svetovanje v zvezi z varnostnimi navodili glede zdravja ljudi in okolja, da bi se zagotovili odgovori na vprašanja, ki bodo olajšali pravilno uporabo zadevnega fitofarmacevtskega sredstva. Nepoklicnim uporabnikom bi morale biti na prodajnem mestu na voljo splošne informacije o varni uporabi in shranjevanju fitofarmacevtskih sredstev, ravnanju z njimi ter odstranjevanju njihove embalaže, saj navedeni uporabniki običajno nimajo enakega praktičnega znanja kot poklicni uporabniki.

(32)Bistveno je, da države članice vzpostavijo in ohranjajo sisteme začetnega in nadaljevalnega usposabljanja distributerjev, svetovalcev in poklicnih uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev ter sisteme potrjevanja za beleženje teh usposabljanj, da se zagotovi, da so navedeni izvajalci v celoti seznanjeni z morebitnimi tveganji za zdravje ljudi in okolje ter ustreznimi ukrepi, da se navedena tveganja čim bolj zmanjšajo. Usposabljanje svetovalcev bi moralo biti obsežnejše od usposabljanja distributerjev in poklicnih uporabnikov, saj morajo biti svetovalci sposobni podpreti pravilno izvajanje integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi in za kmetijske rastline specifična pravila. Možnost uporabe ali nakupa fitofarmacevtskega sredstva, registriranega za poklicno uporabo, morajo imeti le osebe s potrdilom o usposabljanju. Poleg tega bi bilo treba za zagotovitev varne uporabe fitofarmacevtskih sredstev za zdravje ljudi in okolje od distributerjev zahtevati, da poklicnim in nepoklicnim kupcem fitofarmacevtskih sredstev na prodajnem mestu zagotovijo informacije o zadevnem sredstvu.

(33)Da bi se zagotovil načrtovan pristop k tehnikam zatiranja škodljivih organizmov v več rastnih sezonah, čim bolj zmanjšala uporaba kemičnih fitofarmacevtskih sredstev in zagotovilo ustrezno izvajanje integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi, bi bilo treba od poklicnih uporabnikov zahtevati redno posvetovanje z usposobljenimi, neodvisnimi svetovalci za zatiranje škodljivih organizmov, tako da bi se fitofarmacevtska sredstva uporabljala le kot zadnja možnost.

(34)Glede na možna tveganja za zdravje ljudi in okolje, povezana z uporabo fitofarmacevtskih sredstev, bi bilo treba javnosti zagotoviti dostop do boljših informacij o splošnih učinkih uporabe teh sredstev, in sicer s programi ozaveščanja, informacijami, ki jih posredujejo distributerji, in drugimi ustreznimi ukrepi.

(35)Za boljše razumevanje trendov v zvezi s primeri akutne in kronične zastrupitve, ki so posledica izpostavljenosti oseb fitofarmacevtskim sredstvom, bi morala vsaka država članica zbirati informacije o teh trendih. Komisija bi morala splošne trende spremljati tudi na ravni Unije.

(36)Za zmanjšanje škodljivih učinkov fitofarmacevtskih sredstev na zdravje ljudi in okolje je treba zagotoviti sisteme za redne tehnične inšpekcijske preglede naprav za nanašanje za poklicno uporabo. Glede na potencialno manjši vpliv naprav za nanašanje za poklicno uporabo, ki predstavlja zelo majhen obseg uporabe, je prav tako primerno, da se državam članicam dovoli, da določijo manj stroge zahteve za preglede in različne intervale pregledov v zvezi s takimi napravami. Ker so stroški nakupa novih ročnih naprav za nanašanje in nahrbtnih škropilnic v primerjavi s stroški pregledov razmeroma nizki, je prav tako primerno, da se omogočijo nacionalna odstopanja od obveznih pregledov teh naprav, kar bi bilo odvisno od izvedbe ocene tveganja, ki ga te naprave predstavljajo za zdravje ljudi in okolje. Ta ocena bi morala vključevati oceno obsega uporabe naprav. Za zagotovitev skladnosti z zahtevami glede pregledov je treba zahtevati, da vsaka država članica vzpostavi register naprav za nanašanje za poklicno uporabo in ga posodablja. Ker nekatere naprave za nanašanje nimajo edinstvenih identifikacijskih oznak, bi jih bilo treba opremiti s temi oznakami, da bi se zagotovila fizična identifikacija vseh naprav.

(37)Za spremljanje napredka, doseženega pri zmanjšanju tveganj in škodljivih učinkov uporabe fitofarmacevtskih sredstev na zdravje ljudi in okolje, je treba še naprej uporabljati sistem usklajenih kazalnikov tveganja, uvedenih z Direktivo 2009/128/ES.

(38)Statistične podatke o fitofarmacevtskih sredstvih, zbrane v skladu z Uredbo (ES) št. 1185/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 74 , bi bilo treba uporabiti pri izračunih teh usklajenih kazalnikov tveganja in napredka pri doseganju zavezujočih unijskih ciljev in nacionalnih ciljev za zmanjšanja iz strategije od „vil do vilic“. Glede na to, da se uporaba pesticidov med leti razlikuje, kar je odvisno zlasti od vremena, je ustrezna določitev triletnega referenčnega obdobja, da se upoštevajo taka nihanja. Referenčno obdobje za izračun usklajenih kazalnikov tveganja 1 in 2 je obdobje 2011–2013, saj je bilo to prvo triletno obdobje, za katero je Komisija prejela podatke v skladu z Uredbo (ES) št. 1185/2009, ter sovpada z začetkom veljavnosti Direktive 2009/128/ES. Referenčno obdobje za izračun napredka pri doseganju unijskih ciljev za zmanjšanje do leta 2030 je obdobje 2015–2017, saj so bila to ob objavi strategije „od vil do vilic“ zadnja tri leta, za katera so bili podatki na voljo. Referenčno obdobje za izračun novega usklajenega kazalnika tveganja 2a je obdobje 2022–2024, saj bo to prvo triletno obdobje, za katero bodo na voljo podatki o območjih, tretiranih v okviru posamezne registracije za izredne fitofarmacevtske primere.

(39)Trenutno so edini zanesljivi statistični podatki, ki so na ravni Unije na voljo v zvezi s trženjem in uporabo fitofarmacevtskih sredstev, statistični podatki o količinah aktivnih snovi v fitofarmacevtskih sredstvih, danih v promet, in podatki o številu registracij za izredne fitofarmacevtske primere, izdanih v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009. Ti statistični podatki se uporabljajo pri izračunu usklajenih kazalnikov tveganja 1 in 2 iz Direktive 2009/128/ES ter napredka pri doseganju zavezujočih unijskih ciljev za zmanjšanje in nacionalnih ciljev za zmanjšanje do leta 2030, ki temeljijo na strategiji „od vil do vilic“. Novi usklajeni kazalnik tveganja 2a bo izračunan z uporabo statističnih podatkov o številu registracij za izredne fitofarmacevtske primere, lastnostih aktivnih snovi v fitofarmacevtskih sredstvih, za katera je bila odobrena nujna registracija, in območjih, tretiranih na podlagi teh registracij, da bi se bolje količinsko opredelila tveganja, ki izvirajo iz registracij za izredne fitofarmacevtske primere.

(40)Da bi se zagotovila preglednost in enotno izvajanje v vseh državah članicah, bi bilo treba v Prilogi k tej uredbi določiti metodologijo za izračun napredka pri doseganju dveh unijskih ciljev in dveh nacionalnih ciljev za zmanjšanje do leta 2030 ter metodologijo za izračun usklajenih kazalnikov tveganja na ravni Unije in nacionalni ravni.

(41)V strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 je potrjeno, da je treba za varstvo biotske raznovrstnosti nujno ukrepati. Obstajajo dokazi o obsežnem zmanjšanju števila vrst v Uniji, zlasti žuželk in opraševalcev. K izgubi biotske raznovrstnosti med drugim prispeva uporaba fitofarmacevtskih sredstev, pri čemer pa države članice z ukrepi v okviru sedanjih instrumentov politike Unije tega trenda še niso uspele zaustaviti. Zato je treba zagotoviti, da se fitofarmacevtska sredstva uporabljajo na način, ki zmanjšuje tveganje škodljivih učinkov teh sredstev na prostoživeče vrste, in sicer s številnimi ukrepi, vključno z usposabljanjem, inšpekcijskim pregledom naprav za nanašanje za poklicno uporabo ter varstvom vodnega okolja in občutljivih območij.

(42)Za olajšanje komunikacije med Komisijo in pristojnimi organi, odgovornimi za izvajanje te uredbe na nacionalni ravni, bi morale države članice Komisijo obvestiti o pristojnih organih, imenovanih v skladu s to uredbo.

(43)Za izvajanje obveznosti, določenih v tej uredbi, bi morale države članice določiti pravila o kaznih za kršitve te uredbe in zagotoviti izvrševanje navedenih pravil. Kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Pomembno je tudi, da se državam članicam s pristojbinami ali dajatvami omogoči povračilo stroškov, povezanih z izvajanjem obveznosti iz te uredbe, in tako pristojnim organom zagotovijo ustrezna finančna sredstva.

(44)Ker cilja te uredbe, in sicer varovanja zdravja ljudi in varstva okolja pred tveganji in učinki, povezanimi z uporabo fitofarmacevtskih sredstev, ter doseganja ciljev iz strategije od „vil do vilic“ in strategije EU za biotsko raznovrstnost, države članice ne morejo zadovoljivo doseči ter ker bi bilo ta cilj zaradi obsega uporabe fitofarmacevtskih sredstev ter zapletenosti in učinkov njihovih profilov tveganja lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(45)Dejavnosti, ki jih izvajajo pristojni organi ali drugi organi ali fizične osebe, na katere se prenese izvajanje nalog uradnega nadzora za preverjanje skladnosti izvajalcev s to uredbo, razen dejavnosti nadzora naprav, ki se uporabljajo za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev, ureja Uredba (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta 75 . S to uredbo je treba torej urediti le nadzor in revizije v zvezi z inšpekcijskimi pregledi naprav za nanašanje za poklicno uporabo.

(46)Da bi upoštevali tehnični napredek in znanstveni razvoj, bi bilo treba na Komisijo v skladu s členom 290 Pogodbe prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov za spremembo določb o obveznostih poklicnih uporabnikov in svetovalcev v zvezi z integriranim varstvom rastlin pred škodljivimi organizmi, inšpekcijskimi pregledi naprav za nanašanje za poklicno uporabo, izračunu usklajenih kazalnikov tveganja in podatkih, ki jih je treba zagotoviti v letnih poročilih o napredku in izvajanju, priglasitvenem obrazcu v zvezi z napravami za nanašanje ter prilogami II, III, IV, V in VI. Podobno bi bilo treba na Komisijo v skladu s členom 290 Pogodbe prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov za dopolnitev te uredbe z določitvijo natančnih meril v zvezi z nekaterimi dejavniki v zvezi z brezpilotnimi zrakoplovi, ko bosta tehnični napredek in znanstveni razvoj omogočala razvoj takih natančnih meril. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu izvede ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov, in da se ta izvedejo v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje 76 . Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

(47)Da bi ocenili, ali ta uredba učinkovito in uspešno dosega svoje cilje, je skladna in še vedno relevantna ter zagotavlja dodano vrednost na ravni Unije, bi jo morala Komisija oceniti.

(48)Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje določb te uredbe o podatkih, ki jih morajo poklicni uporabniki vnesti v elektronski register integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi in uporabe fitofarmacevtskih sredstev, za povzetek in analizo informacij v navedenem registru s strani pristojnih organov ter zagotavljanje informacij o primerih akutne in kronične zastrupitve bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 77 .

(49)Izvajanje te uredbe v državah članicah bo privedlo do novih in okrepljenih obveznosti za kmete in druge uporabnike pesticidov. Nekatere od njih pomenijo predpisane zahteve ravnanja ter standarde za ohranjanje dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev zemljišč, kot so navedeni v Prilogi III k Uredbi (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta 78 , ki jih morajo v skladu z navedeno uredbo kmetje izpolnjevati za prejemanje plačil SKP, medtem ko se lahko druge zahteve, ki presegajo izhodišče obveznih zahtev, nagradijo z dodatnimi plačili v okviru prostovoljnih ureditev, kot so sheme za podnebje in okolje v skladu s členom 31 Uredbe (EU) 2021/2115. Člen 31(5), točki (a) in (b), ter člen 70(3), točki (a) in (b), Uredbe (EU) 2021/2115 določata, da so sredstva SKP na voljo samo za prakse, ki se izvajajo v okviru sheme za podnebje ali okolje ali kmetijsko-okoljsko-podnebnih obveznosti, ki presegajo ustrezne predpisane zahteve ravnanja ter standarde za ohranjanje dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev zemljišč, določene v skladu z navedeno uredbo, ustrezne minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev, dobrobit živali ter druge ustrezne obvezne zahteve, določene v nacionalnem pravu in pravu Unije. Ker je treba kmete in druge uporabnike pri prehodu na bolj trajnostno rabo pesticidov finančno podpreti, je treba Uredbo (EU) 2021/2115 spremeniti, da se omogoči financiranje zahtev, uvedenih v skladu s to uredbo, v prehodnem obdobju. Ta izjemna možnost, da države članice zagotovijo dodatno financiranje za ukrepe, sprejete pri izvajanju te uredbe, bi se morala uporabljati za vse obveznosti za kmete in druge uporabnike, ki izhajajo iz uporabe te uredbe, vključno z obveznimi kmetijskimi praksami, ki jih nalagajo za kmetijske rastline specifična pravila pri integriranem varstvu rastlin pred škodljivimi organizmi. Poleg tega se lahko v skladu s členom 73(5) Uredbe (EU) 2021/2115 naložbe kmetov za izpolnjevanje novih zahtev, ki jih nalaga pravo Unije, podprejo za največ 24 mesecev od datuma, ko postanejo obvezne za kmetijsko gospodarstvo. Podobno bi bilo treba določiti daljše prehodno obdobje za naložbe, ki izpolnjujejo zahteve, naložene kmetom v skladu s to uredbo. Uredbo (EU) 2021/2115 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(50)Začetek uporabe te uredbe bi bilo treba odložiti, da se pristojnim organom in izvajalcem omogoči priprava na izpolnjevanje zahtev, uvedenih s to uredbo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa pravila za trajnostno rabo fitofarmacevtskih sredstev z določitvijo in doseganjem ciljev za zmanjšanje uporabe in tveganja kemičnih fitofarmacevtskih sredstev do leta 2030, določitvijo zahtev za uporabo, shranjevanje, prodajo in odstranjevanje fitofarmacevtskih sredstev in naprav za nanašanje, zagotavljanjem usposabljanja in ozaveščanja ter izvajanjem integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi.

Člen 2

Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za sredstva v obliki, v kateri se dobavljajo uporabniku, ki so sestavljena iz aktivnih snovi, varoval ali sinergistov ali te aktivne snovi, varovala ali sinergiste vsebujejo, in so namenjena:

(a)varstvu rastlin ali rastlinskih proizvodov pred vsemi škodljivimi organizmi ali preprečevanju delovanja takih organizmov, razen če je glavni namen uporaba v higienske namene in ne varstvo rastlin ali rastlinskih proizvodov;

(b)vplivu na življenjske procese rastlin, kot so snovi, ki vplivajo na njihovo rast, razen hranila ali rastlinskega biostimulanta;

(c)ohranjanju rastlinskih proizvodov, če takih snovi ali proizvodov ne urejajo posebne določbe Unije o konzervansih;

(d)uničevanju nezaželenih rastlin ali delov rastlin, razen alg, razen če se sredstva nanašajo na tla ali vodo za varstvo rastlin;

(e)zadrževanju ali preprečevanju nezaželene rasti rastlin, razen alg, razen če se sredstva nanašajo na tla ali vodo za varstvo rastlin.

Ta sredstva se v nadaljnjem besedilu imenujejo „fitofarmacevtska sredstva“.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)„kemično fitofarmacevtsko sredstvo“ pomeni fitofarmacevtsko sredstvo, ki vsebuje kemično aktivno snov, razen rastlinskih proizvodov, v katerih se uporabljajo naravna sredstva biološkega izvora ali snovi, ki so jim identične, kot so mikroorganizmi, semiokemikalije in ekstrakti rastlinskih proizvodov, kot so opredeljeni v členu 3(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009, ali nevretenčarski makroorganizmi;

(2)„fitofarmacevtsko sredstvo z majhnim tveganjem“ pomeni fitofarmacevtsko sredstvo, registrirano v skladu s členom 47(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009;

(3)„kemična aktivna snov“ pomeni aktivno snov, razen mikroorganizmov, semiokemikalij ali ekstraktov rastlinskih proizvodov, kot so opredeljeni v členu 3(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009;

(4)„biotska raznovrstnost“ pomeni biotsko raznovrstnost, kot je opredeljena v členu 3(29) Uredbe (ES) št. 1107/2009;

(5)„nevarnejše fitofarmacevtsko sredstvo“ pomeni fitofarmacevtsko sredstvo, ki vsebuje eno ali več aktivnih snovi, ki so odobrene kot kandidatke za zamenjavo v skladu s členom 24 Uredbe (ES) št. 1107/2009 in so navedene v Prilogi, del E, k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 ali v Prilogi k Izvedbeni uredbi (EU) 2015/408;

(6)„kmetijska površina v uporabi“ pomeni kmetijsko površino v uporabi, kot je opredeljena v členu 2, točka (e), Uredbe (EU) 2018/1091 Evropskega parlamenta in Sveta 79 ;

(7)„poklicni uporabnik“ pomeni vsako osebo, ki pri svojih poklicnih dejavnostih uporablja fitofarmacevtsko sredstvo;

(8)„distributer“ pomeni vsako osebo, ki da fitofarmacevtsko sredstvo na trg, vključno s trgovcem na debelo, dobaviteljem in trgovcem na drobno;

(9)„svetovalec“ pomeni vsako osebo, ki v okviru strokovnih služb ali trgovinskih storitev, vključno z zasebnimi in javnimi svetovalnimi službami, svetuje o integriranem varstvu rastlin pred škodljivimi organizmi in varni uporabi fitofarmacevtskih sredstev;

(10)„naprave za nanašanje“ pomenijo vse naprave, katerih uporaba za nanašanje fitofarmacevtskega sredstva je v času proizvodnje razumno predvidljiva, in pripomočke, ki so bistveni za učinkovito delovanje takih naprav, razen naprav, namenjenih za setev ali sajenje razmnoževalnega materiala, tretiranega s fitofarmacevtskimi sredstvi;

(11)„naprave za nanašanje za poklicno uporabo“ pomenijo kar koli od naslednjega:

(a)naprave za nanašanje, ki jih poklicni uporabnik uporablja za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev;

(b)naprave za nanašanje z napravami s horizontalnimi ali vertikalnimi škropilnimi letvami ali škropilnicami za sadovnjake na zračni tlak, ne glede na to, ali se uporabljajo za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev;

(12)„nanašanje iz zraka“ pomeni nanašanje fitofarmacevtskega sredstva z zrakoplovom;

(13)„brezpilotni zrakoplov“ pomeni kakršen koli zrakoplov, ki se brez pilota na krovu upravlja samostojno ali daljinsko ali je projektiran za tako upravljanje;

(14)„fitofarmacevtsko sredstvo, registrirano za poklicno uporabo,“ pomeni fitofarmacevtsko sredstvo, ki je bilo za poklicne uporabnike registrirano le v skladu s členom 31 Uredbe (ES) št. 1107/2009;

(15)„integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi“ pomeni skrbno upoštevanje vseh razpoložljivih sredstev, ki preprečujejo razvoj populacij škodljivih organizmov ter hkrati ohranjajo uporabo kemičnih fitofarmacevtskih sredstev na ekonomsko in ekološko upravičeni ravni ter zmanjšujejo tveganje za zdravje ljudi in okolje;

(16)„občutljivo območje“ pomeni kar koli od naslednjega:

(a)območje, ki ga uporablja splošna javnost, kot je javni park ali vrt, rekreacijska ali športna površina ali javna pot;

(b)območje, ki ga pretežno uporablja ranljiva skupina, kot je opredeljena v členu 3(14) Uredbe (ES) št. 1107/2009;

(c)človeška naselja (skupnost, v kateri ljudje živijo in delajo), ki so v najnovejši različici sistema CORINE (usklajevanje informacij o okolju), ki ga vzdržuje EEA, opredeljena kot raven 1 (umetna zemljišča) klasifikacije pokrovnosti tal (brez ravni 2–1.2: industrijske, trgovinske in transportne površine ter ravni 2–1.3: rudniki, odlagališča in gradbišča) 80 ;

(d)mestno območje, ki ga pokriva vodotok ali vodni element;

(e)neproizvodna območja, kot so opredeljena v standardih EU o dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih zemljišč (DKOP), standardu DKOP 8 iz Priloge III k Uredbi (EU) 2021/2115;

(f)ekološko občutljivo območje, ki pomeni kar koli od naslednjega:

(i)vsa varstvena območja v skladu z Direktivo 2000/60/ES, vključno z morebitnimi varovalnimi območji ter spremembami navedenih območij na podlagi rezultatov ocene tveganja za odvzemna mesta za pitno vodo v skladu z Direktivo (EU) 2020/2184 Evropskega parlamenta in Sveta 81 ;

(ii)območja, pomembna za Skupnost, s seznama iz člena 4(2) Direktive 92/43/EGS in posebna ohranitvena območja, določena v skladu s členom 4(4) navedene direktive, posebna območja varstva, razvrščena v skladu s členom 4 Direktive 2009/147/ES, ter vsa druga nacionalna, regionalna ali lokalna zavarovana območja, o katerih države članice poročajo v popisu nacionalno določenih zavarovanih območij (CDDA);

(iii)vsako območje, za katero se pri spremljanju vrst opraševalcev, ki se izvaja v skladu s členom 17(1), točka (f), Uredbe xxx/xxx [vstaviti sklic na sprejeti akt], ugotovi, da ohranja eno ali več vrst opraševalcev, ki so na evropskih rdečih seznamih razvrščene kot tiste, ki jim grozi izumrtje;

(17)„karantenski škodljivi organizem“ pomeni karantenski škodljivi organizem, kot je opredeljen v členu 3 Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta 82 ;

(18)„invazivna tujerodna vrsta“ pomeni invazivno tujerodno vrsto, kot je opredeljena v členu 3, točka 2, Uredbe (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 83 ;

(19)„površinske vode“ pomenijo telo površinske vode, kot je opredeljeno v členu 2, točka 1, Direktive 2000/60/ES;

(20)„podzemna voda“ pomeni telo podzemne vode, kot je opredeljeno v členu 2, točka 2, Direktive 2000/60/ES;

(21)„kazalnik tveganja“ pomeni meritev, ki kaže relativno spremembo tveganj za zdravje ljudi ali okolje, povezanih z uporabo fitofarmacevtskih sredstev, in se izračuna v skladu z metodologijo iz Priloge VI;

(22)„nekemične metode“ pomenijo alternative kemičnim fitofarmacevtskim sredstvom;

(23)„biotično varstvo rastlin“ pomeni zatiranje organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, z uporabo naravnih sredstev biološkega izvora ali snovi, ki so jim identične, kot so mikroorganizmi, semiokemikalije, ekstrakti rastlinskih proizvodov, kot so opredeljeni v členu 3(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009, ali nevretenčarski makroorganizmi.

POGLAVJE II

CILJA ZA ZMANJŠANJE KEMIČNIH FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV

Člen 4

Unijska cilja za zmanjšanje kemičnih fitofarmacevtskih sredstev do leta 2030

1.Vsaka država članica s sprejetjem in doseganjem nacionalnih ciljev v skladu s členom 5 prispeva k doseganju 50-odstotnega zmanjšanja uporabe in tveganja kemičnih fitofarmacevtskih sredstev (v nadaljnjem besedilu: unijski cilj 1 za zmanjšanje do leta 2030) ter 50-odstotnega zmanjšanja uporabe nevarnejših fitofarmacevtskih sredstev (v nadaljnjem besedilu: unijski cilj 2 za zmanjšanje do leta 2030) na ravni Unije do leta 2030 v primerjavi s povprečjem let 2015, 2016 in 2017 (v nadaljnjem besedilu skupaj: unijska cilja za zmanjšanje do leta 2030).

2.Komisija vsako leto izračuna napredek pri doseganju unijskih ciljev za zmanjšanje do leta 2030 v skladu z metodologijo iz Priloge I.

Člen 5

Cilja držav članic za zmanjšanje kemičnih fitofarmacevtskih sredstev do leta 2030

1.Vsaka država članica do ... [Urad za publikacije: vstaviti datum šest mesecev po datumu začetka uporabe te uredbe] v svoji nacionalni zakonodaji sprejme nacionalna cilja, da do leta 2030 doseže zmanjšanje, določeno v skladu s tem členom, glede na povprečje let 2015, 2016 in 2017, in sicer zmanjšanje:

(a)uporabe in tveganja kemičnih fitofarmacevtskih sredstev, kot je opredeljeno v Prilogi I (v nadaljnjem besedilu: nacionalni cilj 1 za zmanjšanje do leta 2030);

(b)uporabe nevarnejših fitofarmacevtskih sredstev, kot je opredeljeno v Prilogi I (v nadaljnjem besedilu: nacionalni cilj 2 za zmanjšanje do leta 2030).

V tej uredbi se oba nacionalna cilja za zmanjšanje iz prvega pododstavka, točki (a) in (b), skupaj imenujeta „nacionalna cilja za zmanjšanje do leta 2030“.

2.Napredek posamezne države članice pri doseganju nacionalnih ciljev za zmanjšanje do leta 2030 Komisija izračuna letno v skladu z metodologijo iz Priloge I.

3.Vsaka država članica doseže cilja iz odstavka 1 do leta 2030. Državi članici, ki enega od svojih nacionalnih ciljev za zmanjšanje do leta 2030 doseže že pred letom 2030, ni treba sprejeti dodatnih prizadevanj za zmanjšanje. Spremlja naj le letna nihanja, da se ohrani napredek, dosežen v zvezi z navedenim nacionalnim ciljem za zmanjšanje do leta 2030.

4.Ob upoštevanju odstavkov 5 do 8 se nacionalna cilja za zmanjšanje do leta 2030 določita na taki ravni, da se v zadevni državi članici doseže najmanj 50-odstotno zmanjšanje med povprečjem let 2015, 2016 in 2017 ter letom 2030.

5.Država članica lahko zniža svoj nacionalni cilj za uporabo in tveganje kemičnih fitofarmacevtskih sredstev iz odstavka 4 na odstotek, ki je sredina med vrednostjo v zvezi z intenzivnostjo, kot je določena v drugem pododstavku tega odstavka, ter vrednostjo v zvezi z uporabo in tveganjem, kot je določena v tretjem pododstavku tega odstavka. Kadar je ta odstotek višji od 50 %, država članica svoj nacionalni cilj zviša na ta odstotek.

Vrednost v zvezi z intenzivnostjo je naslednja:

(a)35 %, kadar je utežena intenzivnost uporabe in tveganja kemičnih fitofarmacevtskih sredstev v državi članici v povprečju v letih 2015, 2016 in 2017 nižja od 70 % povprečja Unije;

(b)50 %, kadar utežena intenzivnost uporabe in tveganja kemičnih fitofarmacevtskih sredstev v državi članici v povprečju v letih 2015, 2016 in 2017 znaša med 70 % in 140 % povprečja Unije;

(c)65 %, kadar utežena intenzivnost uporabe in tveganja kemičnih fitofarmacevtskih sredstev v državi članici v povprečju v letih 2015, 2016 in 2017 presega 140 % povprečja Unije.

Vrednost v zvezi z uporabo in tveganjem je naslednja:

(a)če je država članica dosegla večje zmanjšanje uporabe in tveganja kemičnih fitofarmacevtskih sredstev od povprečja Unije med povprečjem let 2011, 2012 in 2013 ter povprečjem let 2015, 2016 in 2017, je to vrednost, ki se določi tako, da se od 50 % odšteje razlika med doseženim zmanjšanjem in povprečnim zmanjšanjem v Uniji;

(b)če je država članica povečala uporabo in tveganje kemičnih fitofarmacevtskih sredstev ali ju je zmanjšala manj od povprečja Unije med povprečjem let 2011, 2012 in 2013 ter povprečjem let 2015, 2016 in 2017, je to vrednost, ki se določi tako, da se k 50 % prišteje razlika med zmanjšanjem, ali če je to ustrezno, doseženim povečanjem in povprečnim zmanjšanjem v Uniji, ta vrednost pa ne presega 70 %.

Za namene tega odstavka „utežena intenzivnost uporabe in tveganja kemičnih fitofarmacevtskih sredstev“ pomeni vrednost, ki ustreza kilogramom kemičnih aktivnih snovi v fitofarmacevtskih sredstvih, ki se letno prodajo v državi članici, utežena z njihovimi utežnimi faktorji nevarnosti, kot so določeni v vrstici (iii) tabele v Prilogi I, deljeno s številom hektarjev kmetijskih površin v uporabi v tej državi članici.

6.Država članica lahko zniža svoj nacionalni cilj za uporabo nevarnejših kemičnih fitofarmacevtskih sredstev iz odstavka 4 na odstotek, ki je sredina med vrednostjo v zvezi z intenzivnostjo, kot je določena v drugem pododstavku tega odstavka, in vrednostjo v zvezi z uporabo, kot je določena v tretjem pododstavku tega odstavka. Kadar je ta odstotek višji od 50 %, država članica svoj nacionalni cilj zviša na ta odstotek.

Vrednost v zvezi z intenzivnostjo je naslednja:

(a)35 %, kadar je intenzivnost uporabe nevarnejših kemičnih fitofarmacevtskih sredstev v državi članici v povprečju v letih 2015, 2016 in 2017 nižja od 70 % povprečja Unije;

(b)50 %, kadar intenzivnost uporabe nevarnejših kemičnih fitofarmacevtskih sredstev v državi članici v povprečju v letih 2015, 2016 in 2017 znaša med 70 % in 140 % povprečja Unije;

(c)65 %, kadar intenzivnost uporabe nevarnejših kemičnih fitofarmacevtskih sredstev v državi članici v povprečju v letih 2015, 2016 in 2017 presega 140 % povprečja Unije.

Vrednost v zvezi z uporabo je naslednja:

(a)če je država članica dosegla večje zmanjšanje uporabe nevarnejših kemičnih fitofarmacevtskih sredstev od povprečja Unije med povprečjem let 2011, 2012 in 2013 ter povprečjem let 2015, 2016 in 2017, je to vrednost, ki se določi tako, da se od 50 % odšteje razlika med doseženim zmanjšanjem in povprečnim zmanjšanjem v Uniji;

(b)če je država članica povečala uporabo nevarnejših kemičnih fitofarmacevtskih sredstev ali ju je zmanjšala manj od povprečja Unije med povprečjem let 2011, 2012 in 2013 ter povprečjem let 2015, 2016 in 2017, je to vrednost, ki se določi tako, da se k 50 % prišteje razlika med zmanjšanjem, ali če je to ustrezno, doseženim povečanjem in povprečnim zmanjšanjem v Uniji, ta vrednost pa ne presega 70 %.

Za namene tega odstavka „intenzivnost uporabe nevarnejših fitofarmacevtskih sredstev“ pomeni vrednost, ki ustreza kilogramom kemičnih aktivnih snovi v nevarnejših fitofarmacevtskih sredstvih, ki se letno prodajo v zadevni državi članici, deljeno s številom hektarjev kmetijskih površin v uporabi v tej državi članici.

7.Države članice z najbolj oddaljenimi regijami iz člena 349 Pogodbe lahko zaradi posebnih podnebnih razmer in kmetijskih rastlin v teh regijah pri sprejemanju nacionalnih ciljev za zmanjšanje do leta 2030 upoštevajo posebne potrebe teh regij glede uporabe fitofarmacevtskih sredstev.

8.Uporaba odstavkov 5, 6 in 7 v nobenem primeru ne sme povzročiti, da bi bil kateri koli nacionalni cilj za zmanjšanje do leta 2030 nižji od 35 %.

9.Vsaka država članica do ... [Urad za publikacije: vstaviti datum sedem mesecev po datumu začetka uporabe te uredbe] Komisiji sporoči svoja nacionalna cilja za zmanjšanje do leta 2030.

10.Če država članica ne sprejme nacionalnega cilja za zmanjšanje do leta 2030 do ... [Urad za publikacije: vstaviti datum šest mesecev po datumu začetka uporabe te uredbe], se šteje, da je navedeni cilj 50 % ali, če bi bila vrednost višja od 50 % v skladu z odstavkom 5 ali odstavkom 6, ta višja vrednost.

Člen 6

Začetna ocena nacionalnih ciljev, ki jo opravi Komisija

1.Komisija pregleda nacionalne cilje za zmanjšanje do leta 2030, ki so ji bili sporočeni v skladu s členom 5(9), in informacije, ki pojasnjujejo vsa zmanjšanja ciljev v skladu s členom 5(5) ali (6).

2.Če Komisija na podlagi informacij, ki so ji bile dane na voljo, ugotovi, da je treba nacionalna cilja za zmanjšanje do leta 2030, ki ju sporoči država članica, določiti na bolj ambiciozni ravni, do ... [Urad za publikacije: vstaviti datum eno leto po datumu začetka uporabe te uredbe] navedeni državi članici priporoči, naj zviša raven svojih nacionalnih ciljev za zmanjšanje do leta 2030. Komisija navedeno priporočilo javno objavi.

3.Če država članica svoja nacionalna cilja za zmanjšanje do leta 2030 prilagodi v skladu s priporočili Komisije, spremeni nacionalna cilja, določena v nacionalni zakonodaji v skladu členom 5, in prilagojena cilja vključi v svoj nacionalni akcijski načrt skupaj s priporočilom Komisije.

4.Če se država članica odloči, da svojih nacionalnih ciljev za zmanjšanje do leta 2030 ne bo prilagodila v skladu s priporočili Komisije, utemeljitve za tako odločitev vključi v svoj nacionalni akcijski načrt skupaj z besedilom priporočila.

5.Države članice, ki so prejele priporočilo Komisije iz odstavka 2, sporočijo Komisiji prilagojene cilje ali utemeljitev za njihovo neprilagoditev, kot je ustrezno, do ... [Urad za publikacije: vstaviti datum 18 mesecev po datumu začetka uporabe te uredbe].

6.Komisija po oceni ravni nacionalnih ciljev za zmanjšanje do leta 2030 za vse države članice, določenih v skladu s členom 5, preveri, ali je njihovo povprečje vsaj 50 %, da se doseže ustrezni unijski cilj za zmanjšanje do leta 2030.

7.Če je povprečje nacionalnih ciljev za zmanjšanje do leta 2030 za vse države članice nižje od 50 %, Komisija priporoči, da ena ali več držav članic zviša raven svojih nacionalnih ciljev za zmanjšanje do leta 2030, da se dosežeta unijska cilja za zmanjšanje do leta 2030. Komisija vsako tako priporočilo javno objavi.

8.Država članica v enem mesecu od prejema priporočila iz odstavka 7 sprejme enega od naslednjih ukrepov:

(a)prilagodi svoja nacionalna cilja za zmanjšanje do leta 2030 v skladu s priporočili Komisije, spremeni nacionalna cilja, določena v nacionalni zakonodaji v skladu členom 5, in prilagojena cilja vključi v svoj nacionalni akcijski načrt skupaj s priporočilom Komisije;

(b)pripravi utemeljitve za neprilagoditev svojih nacionalnih ciljev za zmanjšanje do leta 2030 v skladu s priporočili Komisije in utemeljitve za tako odločitev vključi v svoj nacionalni akcijski načrt skupaj s priporočilom Komisije.

Člen 7

Objava trendov v zvezi s cilji za zmanjšanje do leta 2030 na ravni Unije in nacionalni ravni s strani Komisije

1.Komisija do 31. avgusta vsakega leta na spletišču objavi tekoče povprečne trende v zvezi z napredkom pri doseganju unijskih ciljev za zmanjšanje do leta 2030. Ti trendi se izračunajo kot razlika med povprečjem let 2015–2017 in letom, ki se je zaključilo 20 mesecev pred objavo. Trendi se izračunajo v skladu z metodologijo iz Priloge I.

2.Komisija spletišče iz odstavka 1 posodobi najmanj enkrat na leto.

3.Komisija do 31. avgusta vsakega koledarskega leta objavi informacije za vsako državo članico v zvezi z napredkom pri doseganju nacionalnih ciljev za zmanjšanje do leta 2030. Ti trendi se izračunajo kot razlika med povprečjem let 2015–2017 in letom, ki se je zaključilo 20 mesecev pred objavo. Trendi se izračunajo v skladu z metodologijo iz Priloge I, objavljeno na spletišču iz odstavka 1.

POGLAVJE III

NACIONALNI AKCIJSKI NAČRTI

Člen 8

Nacionalni akcijski načrti

1.Vsaka država članica do ... [Urad za publikacije: vstaviti datum 18 mesecev po datumu začetka uporabe te uredbe] pripravi in na spletišču objavi nacionalni akcijski načrt, ki vsebuje naslednje informacije:

(a)nacionalna cilja za zmanjšanje do leta 2030, sprejeta v skladu s poglavjem II;

(b)informacije v zvezi z nacionalnima ciljema za zmanjšanje do leta 2030 iz člena 9;

(c)podrobnosti o načrtovanem napredku v zvezi z elementi, pomembnimi za izvajanje te uredbe, iz dela 2 Priloge II;

(d)povezavo z ustreznimi deli strateških načrtov SKP, ki so pripravljeni v skladu z Uredbo (EU) 2021/2115, ki določajo načrte za povečanje kmetijskih površin v uporabi, namenjenih za ekološko kmetovanje, ter podatek, kako bodo načrti prispevali k doseganju cilja iz sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Strategija ‚od vil do vilic‘ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem“ 84 , v skladu s katerim bi moralo biti do leta 2030 25 % kmetijskih površin v uporabi namenjenih ekološkemu kmetovanju;

(e)seznam naprav za nanašanje za poklicno uporabo, za katere država članica uporablja različne zahteve glede pregledov v skladu s členom 32(1);

(f)informacije o ocenjenih letnih količinah fitofarmacevtskih sredstev, ki so bile nezakonito uporabljene ali zasežene v okviru operacij za boj proti goljufijam v predhodnih treh letih, in vseh načrtovanih s tem povezanih ukrepih;

(g)nacionalne ukrepe za spodbujanje poklicnih uporabnikov k uporabi nekemičnih metod s finančnimi spodbudami v skladu z zakonodajo Unije o državni pomoči;

(h)načrtovane in sprejete ukrepe za podporo ali zagotavljanje inovacij ter razvoja in uporabe nekemičnih metod zatiranja škodljivih organizmov na podlagi zavezujočih zahtev iz nacionalnega prava;

(i)druge načrtovane in sprejete ukrepe za podporo trajnostne rabe fitofarmacevtskih sredstev v skladu z načeli integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi, vključno s tistimi za kmetijske rastline specifična pravila iz člena 15(1), ali njeno zagotavljanje na podlagi zavezujočih zahtev iz nacionalnega prava.

Vsaka država članica Komisijo nemudoma uradno obvesti o prvi objavi svojega nacionalnega akcijskega načrta.

Vsaka država članica pregleda svoj nacionalni akcijski načrt vsaj vsaka tri leta od prve objave. Na podlagi pregleda lahko država članica svoj nacionalni akcijski načrt spremeni. Države članice objavijo spremenjene različice svojih nacionalnih akcijskih načrtov in Komisiji brez odlašanja predložijo spremenjene nacionalne akcijske načrte.

Posodobljene različice nacionalnih akcijskih načrtov, objavljene do vključno leta 2030, vsebujejo informacije iz prvega pododstavka, točke (a) do (i).

Posodobljene različice nacionalnih akcijskih načrtov, objavljene po letu 2030, vsebujejo informacije iz prvega pododstavka, točke (c) do (i).

2.Vsaka država članica pred sprejetjem ali spremembo svojega nacionalnega akcijskega načrta izvede postopek javnega posvetovanja v skladu z zahtevami Direktive 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta 85 .

3.Nacionalni akcijski načrti vsebujejo povzetek postopka javnega posvetovanja, ki je bil izveden pred njihovim sprejetjem, in seznam organov, odgovornih za njihovo izvajanje.

4.Nacionalni akcijski načrti so skladni z načrti držav članic, pripravljenimi v skladu z direktivami 91/676/EGS, 92/43/EGS, 2000/60/ES, 2008/50/ES, 2009/147/ES in (EU) 2016/2284 ter Uredbo xxx/xxx o obnovi narave [vstaviti sklic na sprejeti akt], in strateškimi načrti SKP, pripravljenimi v skladu z Uredbo (EU) 2021/2115, ter vsebujejo pojasnila o skladnosti nacionalnega akcijskega načrta z navedenimi načrti.

5.Države članice z najbolj oddaljenimi regijami lahko v svojih nacionalnih akcijskih načrtih sprejmejo ukrepe, prilagojene tem regijam, pri čemer upoštevajo posebne potrebe, povezane s posebnimi podnebnimi razmerami in kmetijskimi rastlinami v teh regijah.

Člen 9

Informacije o nacionalnih ciljih za zmanjšanje do leta 2030 v nacionalnih akcijskih načrtih

1.Nacionalni akcijski načrti, objavljeni do vključno leta 2030, vključujejo vse naslednje informacije v zvezi z nacionalnimi cilji za zmanjšanje do leta 2030:

(a)seznam vsaj petih aktivnih snovi, ki najbolj vplivajo na trend zmanjševanja uporabe in tveganja kemičnih fitofarmacevtskih sredstev ter uporabe nevarnejših fitofarmacevtskih sredstev, kot je določeno pri uporabi metodologije iz Priloge I, v treh letih pred sprejetjem nacionalnega akcijskega načrta;

(b)seznam kmetijskih rastlin, na katerih se vsaka od aktivnih snovi iz točke (a) najpogosteje uporablja, in število hektarjev posamezne tretirane kmetijske rastline;

(c)seznam škodljivih organizmov, proti katerim se aktivne snovi iz točke (a) uporabljajo na kmetijskih rastlinah iz točke (b);

(d)seznam nekemičnih metod, ki se uporabljajo ali bodo verjetno na voljo do leta 2030, za vsakega od škodljivih organizmov iz točke (c).

2.Za vsako nekemično metodo, navedeno v skladu z odstavkom 1, točka (d), je v nacionalnih akcijskih načrtih navedeno oboje od naslednjega:

(a)ocenjeni obseg njene uporabe, ki temelji na podatkih o prodaji fitofarmacevtskih sredstev, raziskavah in strokovni presoji, v treh koledarskih letih pred sprejetjem nacionalnega akcijskega načrta, skupaj z okvirnim nacionalnim ciljem za povečanje njene uporabe do leta 2030 in seznamom morebitnih ovir za dosego tega povečanja;

(b)seznam ukrepov in drugih odločitev, ki jih morajo sprejeti država članica in drugi akterji za odpravo morebitnih ovir iz točke (a), s podrobnim časovnim razporedom vmesnih korakov in navedbo organov, odgovornih za vsak korak, ki ga mora izvesti država članica.

3.V zvezi z vsaj petimi kmetijskimi rastlinami, ki so najbolj vplivale na trend uporabe in tveganja kemičnih fitofarmacevtskih sredstev ter trend uporabe nevarnejših fitofarmacevtskih sredstev, kot je določeno pri uporabi metodologije iz Priloge I, v treh letih pred sprejetjem nacionalnega akcijskega načrta, je v nacionalnem akcijskem načrtu navedeno oboje od naslednjega:

(a)odstotek vseh fitofarmacevtskih sredstev, uporabljenih na navedenih kmetijskih rastlinah, ki so pomenila biotično varstvo rastlin, v treh koledarskih letih pred sprejetjem nacionalnega akcijskega načrta, skupaj z okvirnimi nacionalnimi cilji za povečanje navedenega odstotka do leta 2030 in seznamom morebitnih ovir za doseganje navedenega povečanega odstotka;

(b)seznam ukrepov in drugih odločitev, ki jih morajo sprejeti država članica in drugi akterji za odpravo morebitnih ovir iz točke (a), s podrobnim časovnim razporedom vmesnih korakov in navedbo organov, odgovornih za vsak korak, ki ga mora izvesti država članica.

4.Nacionalni akcijski načrti vključujejo tudi okvirne nacionalne cilje za povečanje deleža skupne prodaje fitofarmacevtskih sredstev, ki niso kemična fitofarmacevtska sredstva, od izhodiščnega obdobja treh koledarskih let pred sprejetjem nacionalnega akcijskega načrta.

Člen 10

Letna poročila o napredku in izvajanju

1.Vsaka država članica vsako leto do 31. avgusta, vendar ne prej kot [Urad za publikacije: vstaviti datum 30 mesecev po datumu začetka uporabe te uredbe] Komisiji predloži letno poročilo o napredku in izvajanju, ki vsebuje informacije iz Priloge II.

2.Letno poročilo o napredku in izvajanju vključuje:

(a)vse trende v zvezi z napredkom pri doseganju nacionalnih ciljev za zmanjšanje do leta 2030 iz Priloge II, del 1, izračunane v skladu z metodologijo, določeno v Prilogi I, kot razliko med povprečjem let 2015–2017 in letom, ki se je zaključilo 20 mesecev pred objavo;

(b)vse trende v zvezi z napredkom pri doseganju okvirnih nacionalnih ciljev iz člena 9(2), točka (a), člena 9(3), točka (a), in člena 9(4), ki se izračunajo letno kot razlika med obsegom uporabe v treh koledarskih letih pred sprejetjem nacionalnega akcijskega načrta v skladu s členom 9(1) in koledarskim letom, ki se konča 20 mesecev pred objavo ustreznega letnega poročila o napredku in izvajanju;

(c)vse druge kvantitativne podatke v zvezi z izvajanjem te uredbe, kot je določeno v delu 2 Priloge II;

(d)izid ocene rezultatov vsakega usklajenega kazalnika tveganja, izvedene v skladu s členom 36(1);

(e)vse trende v zvezi z napredkom pri doseganju povečanja kmetijskih površin v uporabi, namenjenih za ekološko kmetovanje, iz člena 8(1), točka (d).

3.Vsaka država članica objavi svoje letno poročilo o napredku in izvajanju na spletišču ter o tem obvesti Komisijo.

4.Komisija lahko od države članice zahteva, da v svoje letno poročilo o napredku in izvajanju vključi dodatne podrobnosti.

Zadevna država članica v dveh mesecih po prejemu zahteve Komisije odgovori na zahtevo in svoj odgovor objavi na spletišču iz odstavka 3.

5.Komisija letna poročila o napredku in izvajanju držav članic objavi na spletišču.

6.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 40 o spremembi Priloge II, da se upoštevajo podatki, pomembni za trajnostno rabo fitofarmacevtskih sredstev.

Člen 11

Analiza letnih poročil o napredku in izvajanju, ki jo opravi Komisija

1.Vsaka država članica do ... [Urad za publikacije: vstaviti datum dve leti po datumu začetka uporabe te uredbe] in nato vsaki dve leti do leta 2030 na spletišču objavi analizo:

(a)trendov v zvezi z napredkom pri doseganju unijskih ciljev za zmanjšanje do leta 2030;

(b)napredka držav članic pri doseganju nacionalnih ciljev za zmanjšanje do leta 2030.

2.Komisija od ... [Urad za publikacije: vstaviti datum štiri leta po datumu začetka uporabe te uredbe] v analizo iz odstavka 1 vključi analizo informacij, ki jih morajo države članice predložiti v skladu s členom 10(2), točke (a), (b) in (c).

3.Komisija lahko na podlagi analize iz odstavka 2 državi članici priporoči, naj sprejme katerega koli od naslednjih ukrepov:

(a)sprejmejo dodatne ukrepe;

(b)povečajo raven ambicioznosti katerega koli nacionalnega okvirnega cilja iz člena 9(2), točka (a), člena 9(3), točka (a), in člena 9(4).

4.Država članica, ki je prejela priporočilo Komisije, naj sprejme dodatne ukrepe v skladu z odstavkom 3, v naslednjem letnem poročilu o napredku in izvajanju navede eno od naslednjih informacij:

(a)opis ukrepov, sprejetih kot odgovor na priporočilo;

(b)razloge za neupoštevanje priporočila Komisije.

5.Država članica, ki je prejela priporočilo Komisije v skladu z odstavkom 3, točka (b), naj poveča raven ambicioznosti nacionalnega okvirnega cilja iz člena 9(2), točka (a), člena 9(3), točka (a), ali člena 9(4), sprejme enega od naslednjih ukrepov:

(a)spremeni raven zadevnega cilja, kot je določeno v priporočilu, tako da v šestih mesecih po prejemu priporočila spremeni nacionalni akcijski načrt;

(b)v naslednjem letnem poročilu o napredku in izvajanju navede razloge za neupoštevanje priporočila Komisije.

6.Če Komisija na podlagi analize letnih poročil o napredku in izvajanju ugotovi, da doseženi napredek ne zadostuje za skupno doseganje unijskih ciljev za zmanjšanje do leta 2030, predlaga ukrepe in izvaja svoja druga pooblastila na ravni Unije, da se zagotovi skupno doseganje navedenih ciljev. Pri teh ukrepih se upošteva raven ambicioznosti prispevkov držav članic k unijskim ciljem za zmanjšanje do leta 2030, določenih v nacionalnih ciljih za zmanjšanje do leta 2030, ki so jih sprejele.

7.Vsaka država članica do ... [Urad za publikacije: vstaviti datum pet let po datumu začetka uporabe te uredbe] Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o letnih poročilih o napredku in izvajanju.

POGLAVJE IV

INTEGRIRANO VARSTVO RASTLIN PRED ŠKODLJIVIMI ORGANIZMI

Člen 12

Integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi

1.Poklicni uporabniki uporabljajo integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi:

(a)z uporabo člena 13, če država članica, v kateri delujejo, za zadevno kmetijsko rastlino in območje ni sprejela nobenih za kmetijsko rastlino specifičnih pravil v skladu s členom 15;

(b)z uporabo za kmetijske rastline specifičnih pravil, ki jih je država članica, v kateri delujejo, sprejela za zadevno kmetijsko rastlino in površino v skladu s členom 15 ter z izvajanjem ukrepov iz člena 13(8).

2.Svetovalci zagotovijo nasvete, ki so v skladu z veljavnimi za kmetijske rastline specifičnimi pravili in z integriranim varstvom rastlin pred škodljivimi organizmi.

Člen 13

Obveznosti poklicnih uporabnikov in svetovalcev v zvezi z integriranim varstvom rastlin pred škodljivimi organizmi

1.Poklicni uporabniki najprej uporabijo ukrepe, pri katerih za preprečevanje ali zatiranje škodljivih organizmov ni potrebna uporaba kemičnih fitofarmacevtskih sredstev, preden se odločijo za nanašanje kemičnih fitofarmacevtskih sredstev.

2.Evidence poklicnega uporabnika iz člena 14(1) dokazujejo, da je upošteval vse naslednje možnosti:

–kolobarjenje,

–uporabo sodobnih tehnik gojenja, med drugim starih tehnik zatiranja plevela z zgodnjo obdelavo tal in uničenjem plevela pred setvijo brez dodatne obdelave tal, časa in gostote setve, podsetve, vmesne setve, gojenje s čim manjšo obdelavo tal, obrezovanja in tehnik neposredne setve,

–uporabo odpornih ali tolerantnih kultivarjev in visokokakovostnega ali certificiranega semenskega ter sadilnega materiala,

–uporabo uravnoteženega gnojenja, apnenja in postopkov namakanja ali osuševanja,

–preprečevanje razširjanja škodljivih organizmov s higienskimi ukrepi, med drugim z rednim čiščenjem strojev in opreme,

–zaščito in povečanje števila pomembnih koristnih organizmov, med drugim s koristnimi ukrepi za varstvo rastlin ali uporabo ekološke infrastrukture znotraj proizvodnih območij in izven njih,

–izključitev škodljivih organizmov z uporabo zaščitenih struktur, mrež in drugih fizičnih ovir.

Če poklicni uporabnik ni uporabil ukrepa iz prvega pododstavka tega odstavka, so v evidencah iz člena 14(1) navedeni razlogi za to.

3.Poklicni uporabniki spremljajo škodljive organizme z ustreznimi metodami in orodji. Taki ukrepi in metode vključujejo vsaj eno od naslednjega:

(a)opazovanje na terenu;

(b)znanstveno zasnovane sisteme opozarjanja, napovedovanja in zgodnjega ugotavljanja populacij škodljivih organizmov, kadar je to izvedljivo;

(c)uporabo nasvetov strokovno usposobljenih svetovalcev.

4.Poklicni uporabniki uporabljajo biotično varstvo rastlin ter mehanske in druge nekemične metode. Poklicni uporabniki lahko kemične metode uporabljajo le, če so potrebne za doseganje sprejemljivih ravni zatiranja škodljivih organizmov, potem ko so bile izčrpane vse druge nekemične metode iz odstavkov 1, 2 in 3, ter če je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:

(a)rezultati spremljanja škodljivih organizmov na podlagi zabeleženih opazovanj kažejo, da je treba zaradi prisotnosti dovolj velikega števila škodljivih organizmov pravočasno uporabiti ukrepe za kemično varstvo rastlin;

(b)poklicni uporabnik se z evidentirano odločitvijo odloči, da bo iz preventivnih razlogov uporabil metode kemičnih fitofarmacevtskih sredstev, kadar to upravičuje sistem podpore pri odločanju ali svetovalec, ki izpolnjuje pogoje iz člena 23.

5.Poklicni uporabniki uporabijo fitofarmacevtska sredstva, ki so čim bolj specifična glede za zatiranje škodljivih organizmov ter imajo čim manj stranskih učinkov na zdravje ljudi, neciljne organizme in okolje.

6.Poklicni uporabniki ohranjajo uporabo kemičnih fitofarmacevtskih sredstev in drugih oblik posredovanja na ravneh, ki ne presegajo ravni, ki so nujno potrebne za zatiranje škodljivih organizmov in ne povečujejo tveganja za razvoj odpornosti v populacijah škodljivih organizmov. Kadar je mogoče, poklicni uporabniki uporabljajo naslednje ukrepe:

(a)nižjo stopnjo nanašanja;

(b)manjše število nanašanj;

(c)delno nanašanje;

(d)točkasto nanašanje.

7.Če je znano tveganje za nastanek odpornosti proti določenemu ukrepu za varstvo rastlin in če je zaradi velikosti populacije škodljivih organizmov potrebna večkratna uporaba tega ukrepa za kmetijske rastline, poklicni uporabniki uporabijo razpoložljive strategije za ohranjanje učinkovitosti tega ukrepa.

Če ukrep za varstvo rastlin vključuje večkratno uporabo fitofarmacevtskih sredstev, poklicni uporabniki uporabijo fitofarmacevtska sredstva z različnimi načini delovanja.

8.Poklicni uporabniki izvedejo oba od naslednjih ukrepov:

(a)preverijo in dokumentirajo stopnjo uspešnosti uporabljenih ukrepov za varstvo rastlin na podlagi evidenc o uporabi fitofarmacevtskih sredstev in drugih posredovanj ter spremljanju škodljivih organizmov;

(b)v postopku odločanja o prihodnjih posredovanjih uporabijo informacije, pridobljene z izvajanjem ukrepov iz točke (a).

9.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 40 o spremembi tega člena zaradi upoštevanja tehničnega napredka in znanstvenega razvoja.

Člen 14

Evidenca preventivnih ukrepov in posredovanj poklicnih uporabnikov za varstvo kmetijskih rastlin ter nasvetov o uporabi fitofarmacevtskih sredstev

1.Kadar poklicni uporabnik sprejme preventivni ukrep ali izvede posredovanje, v elektronski register integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi in uporabe fitofarmacevtskih sredstev iz člena 16, vnese naslednje informacije, ki zajemajo področje, na katerem poklicni uporabnik deluje:

(a)kakršen koli preventivni ukrep ali posredovanje in razlog za ta preventivni ukrep ali posredovanje, vključno z opredelitvijo in oceno ravni škodljivih organizmov, če država članica, v kateri poklicni uporabnik deluje, za zadevno kmetijsko rastlino in območje ni sprejela nobenih za kmetijsko rastlino specifičnih pravil;

(b)kakršen koli preventivni ukrep ali posredovanje in razlog za ta preventivni ukrep ali posredovanje, vključno z opredelitvijo in oceno ravni škodljivih organizmov, izvedeno v zvezi z merljivimi merili iz veljavnih za kmetijske rastline specifičnih pravil, če je država članica, v kateri poklicni uporabnik deluje, za zadevno kmetijsko rastlino in območje sprejela za kmetijsko rastlino specifična pravila.

2.Poklicni uporabnik v elektronskem registru integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi in uporabe fitofarmacevtskih sredstev iz člena 16 vnese elektronsko evidenco z imenom svojega svetovalca ter datumi in vsebino nasvetov, ki jih je prejel v skladu s členom 26(3). Poklicni uporabnik da te evidence na zahtevo na voljo pristojnemu organu iz člena 15(2).

3.Poklicni uporabnik v elektronski register integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi in uporabe fitofarmacevtskih sredstev iz člena 16 vnese elektronsko evidenco vsakega nanosa fitofarmacevtskega sredstva v skladu s členom 67 Uredbe (ES) št. 1107/2009. Poklicni uporabnik vnese tudi elektronsko evidenco, v kateri navede, ali je bilo nanašanje izvedeno z zračnimi ali kopenskimi napravami. V primeru nanašanja iz zraka poklicni uporabnik navede vrsto uporabljenih naprav.

4.Da se zagotovi enotna struktura vnosov, ki jih morajo poklicni uporabniki vnesti v elektronski register integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi in uporabe fitofarmacevtskih sredstev v skladu z odstavki 1, 2 in 3, lahko Komisija z izvedbenimi akti sprejme standardno predlogo za take vnose. Vsaka taka predloga vključuje polja za vnos evidenc, ki jih je treba voditi v skladu s členom 67 Uredbe (ES) št. 1107/2009, in zahteva uporabo prepoznavne identifikacijske oznake. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 41(2).

Člen 15

Izvajanje integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi z uporabo za kmetijske rastline specifičnih pravil

1.Države članice sprejmejo agronomske zahteve na podlagi integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi, ki jih je treba upoštevati pri gojenju ali shranjevanju določene kmetijske rastline in so zasnovane za zagotavljanje, da se kemična zaščita kmetijskih rastlin uporablja šele po tem, ko so izčrpane vse druge nekemične metode in ko je dosežen prag za posredovanje (v nadaljnjem besedilu: za kmetijske rastline specifična pravila). S za kmetijske rastline specifičnimi pravili, ki se določijo v zavezujočem pravnem aktu, se izvajajo načela integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi iz člena 13 za zadevno kmetijsko rastlino.

2.Vsaka država članica imenuje pristojni organ, odgovoren za zagotavljanje, da so za kmetijske rastline specifična pravila znanstveno zanesljiva in v skladu s tem členom.

3.Vsaka država članica do ... [Urad za publikacije: vstaviti datum – prvi dan v mesecu, ki sledi 24 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe] ima vzpostavljena učinkovita in izvršljiva za kmetijske rastline specifična pravila za tiste kmetijske rastline, ki pokrivajo površino, ki predstavlja vsaj 90 % njene kmetijske površine v uporabi (brez kuhinjskih vrtov). Države članice določijo geografski obseg navedenih pravil ob upoštevanju ustreznih kmetijskih razmer, vključno z vrsto tal in kmetijskih rastlin ter prevladujočimi podnebnimi razmerami.

4.Država članica vsaj devet mesecev pred začetkom veljavnosti za kmetijsko rastlino specifičnega pravila na podlagi nacionalnega prava izvede vse naslednje ukrepe:

(a)objavi osnutek za javno posvetovanje;

(b)pregledno upošteva pripombe deležnikov in javnosti o osnutku;

(c)Komisiji predloži osnutek, ki upošteva pripombe iz točke (b).

5.Če je Komisija uradno obveščena o osnutku v skladu z odstavkom 4, točka (c), lahko v šestih mesecih po prejemu osnutka nasprotuje njegovemu sprejetju s strani države članice, če meni, da osnutek ni v skladu z merili iz odstavka 6. Če Komisija nasprotuje, se država članica vzdrži sprejetja osnutka, dokler ne spremeni besedila, da odpravi pomanjkljivosti, ugotovljene v nasprotovanju Komisije. Če se Komisija ne odzove na osnutek pravila za posamezne kmetijske rastline v skladu s tem odstavkom, to ne posega v noben ukrep ali odločitev, ki bi jo lahko Komisija sprejela v skladu z drugimi akti Unije.

6.Za kmetijske rastline specifična pravila spremenijo zahteve integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi iz člena 13 v preverljiva merila, med drugim z določitvijo naslednjega:

(a)gospodarsko najpomembnejših škodljivih organizmov, ki vplivajo na kmetijsko rastlino;

(b)nekemičnih posredovanj z zatiranjem s pomočjo ustreznih metod pridelave ter fizikalnih in bioloških sredstev, ki so učinkovita proti škodljivim organizmom iz točke (a), ter kvalitativnih meril ali pogojev, pod katerimi se ta posredovanja izvajajo;

(c)fitofarmacevtskih sredstev z majhnim tveganjem ali alternativ kemičnim fitofarmacevtskim sredstvom, ki so učinkovite proti škodljivim organizmom iz točke (a), ter kvalitativnih meril ali pogojev, pod katerimi se ta posredovanja izvajajo;

(d)kemičnih fitofarmacevtskih sredstev, ki niso fitofarmacevtska sredstva z majhnim tveganjem in ki so učinkovita proti škodljivim organizmom iz točke (a), ter kvalitativnih meril ali pogojev, pod katerimi se ta posredovanja izvajajo;

(e)kvantitativnih meril ali pogojev, pod katerimi se lahko kemična fitofarmacevtska sredstva uporabljajo, ko so izčrpana vsa druga sredstva nadzora, ki ne zahtevajo uporabe kemičnih fitofarmacevtskih sredstev;

(f)merljivih meril ali pogojev, pod katerimi se lahko nevarnejša fitofarmacevtska sredstva uporabljajo, ko so izčrpana vsa druga sredstva nadzora, ki ne zahtevajo uporabe kemičnih fitofarmacevtskih sredstev;

(g)obveznost beleženja opazovanj, ki dokazujejo, da je bila zadevna mejna vrednost dosežena.

7.Vsaka država članica vsako leto pregleda svoja za kmetijske rastline specifična pravila in jih po potrebi posodobi, tudi kadar je to potrebno, da se upoštevajo spremembe v razpoložljivosti orodij za zatiranje škodljivih organizmov.

8.Država članica, ki namerava posodobiti za kmetijsko rastlino specifično pravilo, vsaj šest mesecev pred tem, ko posodobitev postane zavezujoča po nacionalnem pravu:

(a)objavi osnutek posodobljenih pravil za javno posvetovanje;

(b)pregledno upošteva pripombe deležnikov in javnosti o osnutku;

(c)Komisiji predloži osnutek, ki upošteva pripombe iz točke (b).

9.Če je Komisija uradno obveščena o osnutku v skladu z odstavkom 8, lahko v treh mesecih po prejemu osnutka nasprotuje posodobitvi za kmetijsko rastlino specifičnega pravila s strani države članice, če meni, da osnutek ni v skladu z merili iz odstavka 6. Če Komisija nasprotuje, se država članica vzdrži posodobitve za kmetijsko rastlino specifičnega pravila, dokler ne spremeni besedila, da odpravi pomanjkljivosti, ugotovljene v nasprotovanju Komisije. Če se Komisija ne odzove na osnutek pravila za posamezne kmetijske rastline v skladu s tem odstavkom, to ne posega v noben ukrep ali odločitev, ki bi jo lahko Komisija sprejela v skladu z drugimi akti Unije.

10.Država članica z znatnimi podnebnimi ali agronomskimi razlikami med regijami sprejme za kmetijske rastline specifična pravila za vsako od navedenih regij.

11.Vsaka država članica objavi vsa svoja za kmetijske rastline specifična pravila na enem spletišču.

12.Komisija na spletišču objavi povezave do spletišč držav članic iz odstavka 11.

13.Vsaka država članica do ... [Urad za publikacije: vstaviti datum – prvi dan v mesecu, ki sledi 7 let po datumu začetka veljavnosti te uredbe] Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o sprejetju in izvrševanju za kmetijske rastline specifičnih pravil v državah članicah ter skladnosti teh pravil s členom 15.

Člen 16

Elektronski register integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi in uporabe fitofarmacevtskih sredstev

1.Vsaka država članica imenuje pristojni organ ali pristojne organe za vzpostavitev in vodenje elektronskega registra ali elektronskih registrov integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi in uporabe fitofarmacevtskih sredstev.

Elektronski register ali registri integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi in uporabe fitofarmacevtskih sredstev vsaj tri leta od datuma vnosa vsebujejo vse naslednje informacije:

(a)kakršen koli preventivni ukrep ali posredovanje in razloge za ta preventivni ukrep ali posredovanje, ki so vneseni v skladu s členom 14(1);

(b)ime svetovalca ter datume in vsebino nasvetov, vnesenih v skladu s členom 14(2);

(c)elektronsko evidenco o vsaki uporabi fitofarmacevtskega sredstva v skladu s členom 67 Uredbe (ES) št. 1107/2009 in poročilo o vseh nanašanjih iz zraka, izvedenih v skladu s členom 20, kot določa člen 14(3).

2.Register ali registri iz odstavka 1 so dostopni poklicnim uporabnikom, tako da lahko vnesejo elektronske evidence v skladu s členom 14.

3.Pristojni organi iz odstavka 1 preverijo, ali poklicni uporabniki izpolnjujejo člen 14.

4.Pristojni organi iz odstavka 1 Komisiji enkrat letno predložijo povzetek in analizo informacij, zbranih v skladu s členom 14, ter vseh dodatnih podatkov o uporabi fitofarmacevtskih sredstev, zbranih v skladu s členom 67 Uredbe (ES) št. 1107/2009.

5.Pristojni organi iz odstavka 1 si podatke, zbrane v skladu z odstavkom 1, točki (a) in (c), tega člena, izmenja z nacionalnimi pristojnimi organi, odgovornimi za izvajanje direktiv 2000/60/ES in (EU) 2020/2184, da se navedeni podatki v anonimizirani obliki navzkrižno povežejo s podatki o spremljanju kakovosti okolja, vode (tudi podzemne), da se tako izboljšajo opredelitev, merjenje in zmanjševanje tveganj zaradi uporabe fitofarmacevtskih sredstev.

6.Pristojni organi iz odstavka 1 nacionalnim statističnim organom zagotovijo dostop do registrov iz odstavka 1 za razvoj, pripravo in izkazovanje uradne statistike.

7.Za zagotovitev enotne strukture povzetka in analize iz odstavka 4 lahko Komisija z izvedbenimi akti sprejme standardno predlogo za tak povzetek in analizo. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 41(2).

POGLAVJE V

UPORABA, SHRANJEVANJE IN ODSTRANJEVANJE FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV

Člen 17

Splošne zahteve za uporabo fitofarmacevtskih sredstev za poklicno uporabo in naprav za nanašanje za poklicno uporabo

1.Fitofarmacevtsko sredstvo, ki je registrirano za poklicno uporabo, lahko uporablja samo poklicni uporabnik, ki:

(a)mu je bilo izdano potrdilo o usposabljanju na tečajih za poklicne uporabnike v skladu s členom 25 ali ima dokazilo o vpisu v centralni elektronski register za opravljanje takih tečajev v skladu s členom 25(5) ter

(b)uporablja storitve neodvisnega svetovalca v skladu s členom 26(3).

2.Nevarnejša fitofarmacevtska sredstva lahko uporabljajo in kupujejo le poklicni uporabniki.

3.Naprave za nanašanje za poklicno uporabo lahko uporabljajo samo poklicni uporabniki, ki imajo potrdilo o usposabljanju na tečajih za poklicne uporabnike v skladu s členom 25, ali imajo dokazilo o vpisu v centralni elektronski register za opravljanje takih tečajev v skladu s členom 25(5).

4.Poklicni uporabnik v treh letih od datuma prvega nakupa in nato vsaka tri leta svoje naprave za nanašanje za poklicno uporabo predloži v pregled v skladu s členom 31. Če so minila tri leta od datuma prvega nakupa naprav za nanašanje za poklicno uporabo, jih lahko poklicni uporabnik uporablja le za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev, če te naprave izpolnjujejo kateri koli naslednji pogoj:

(a)naprave uspešno prestanejo pregled, rezultati pa so zabeleženi v elektronskem registru naprav za nanašanje za poklicno uporabo v skladu s členom 31(6);

(b)za te naprave se uporablja odstopanje iz člena 32(1) ali 32(3).

Ob predložitvi naprav v pregled lastnik naprav ali njegov ali njen zastopnik pristojnemu organu ali organu, ki izvaja pregled, zagotovi informacije, ki jih pristojni organ potrebuje za izpolnjevanje obveznosti vodenja evidenc v skladu s členom 30(1), točka (b).

5.Poklicni uporabnik pregleda in upravlja naprave za nanašanje v skladu z navodili proizvajalca za uporabo.

Člen 18

Uporaba fitofarmacevtskih sredstev na občutljivih območjih

1.Na vseh občutljivih območjih in v trimetrskem pasu ob teh območjih je prepovedana uporaba vseh fitofarmacevtskih sredstev. Ta trimetrski varovalni pas se ne zmanjša z uporabo alternativnih tehnik za zmanjšanje tveganja.

2.Države članice lahko vzpostavijo večje obvezne varovalne pasove, ki mejijo na občutljiva območja.

3.Z odstopanjem od odstavka 1 lahko pristojni organ, ki ga imenuje država članica, poklicnemu uporabniku dovoli uporabo fitofarmacevtskega sredstva na občutljivem območju za omejeno obdobje z natančno določenim datumom začetka in konca, ki je najkrajše možno obdobje in ni daljše od 60 dni, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(a)obstaja dokazano resno in izjemno tveganje širjenja karantenskih škodljivih organizmov ali invazivnih tujerodnih vrst;

(b)za zajezitev širjenja karantenskih škodljivih organizmov ali invazivnih tujerodnih vrst ni tehnično izvedljive alternativne tehnike zatiranja z manjšim tveganjem.

4.Vloga poklicnega uporabnika za dovoljenje za uporabo fitofarmacevtskega sredstva na občutljivem območju vključuje informacije, potrebne za dokazovanje, da sta pogoja iz odstavka 3 izpolnjena.

5.Pristojni organ iz odstavka 3 odloči o vlogi za dovoljenje za uporabo fitofarmacevtskega sredstva v dveh tednih po njeni predložitvi.

6.Dovoljenje za uporabo fitofarmacevtskega sredstva na občutljivem območju določa vse od naslednjega:

(a)pogoje za omejeno in nadzorovano uporabo s strani vložnika;

(b)obveznost objave obvestil o uporabi fitofarmacevtskih sredstev na območju, ki se tretira, in vse posebne oblike takega prikaza;

(c)ukrepe za zmanjšanje tveganja;

(d)trajanje veljavnosti dovoljenja.

7.Poklicni uporabnik, ki mu je bilo izdano dovoljenje za uporabo fitofarmacevtskega sredstva na občutljivem območju, na območju, ki se tretira, objavi obvestila o tem v obliki, navedeni v dovoljenju.

8.Če je dovoljenje za uporabo fitofarmacevtskega sredstva na občutljivem območju izdano, pristojni organ iz odstavka 3 pred prvim dnem njegove veljavnosti javno objavi naslednje informacije:

(a)kraj uporabe;

(b)dokaze o izjemnih okoliščinah, ki upravičujejo uporabo fitofarmacevtskega sredstva;

(c)datum začetka in konca obdobja odobritve dovoljenja, ki ne presega 60 zaporednih dni;

(d)ustrezne vremenske razmere, ki omogočajo varno nanašanje;

(e)ime fitofarmacevtskega sredstva ali fitofarmacevtskih sredstev;

(f)naprave za nanašanje, ki jih je treba uporabiti, in ukrepe za zmanjšanje tveganja, ki jih je treba sprejeti.

Člen 19

Ukrepi za varovanje vodnega okolja in pitne vode

1.V vseh površinskih vodah in trimetrskem pasu ob takih vodah je prepovedana uporaba vseh fitofarmacevtskih sredstev. Ta trimetrski varovalni pas se ne zmanjša z uporabo alternativnih tehnik za zmanjšanje tveganja.

2.Države članice lahko vzpostavijo večje obvezne varovalne pasove, ki mejijo na površinske vode.

3.Vsaka država članica do ... [Urad za publikacije: vstaviti datum začetka uporabe te uredbe] sprejme ustrezne ukrepe za preprečevanje poslabšanja stanja površinske in podzemne vode ter obalnih in morskih voda ter zagotovitev dobrega stanja površinske in podzemne vode, za zaščito vodnega okolja in oskrbe s pitno vodo pred vplivom fitofarmacevtskih sredstev, da se dosežejo vsaj cilji iz direktiv 2000/60/ES, 2006/118/ES, 2008/105/ES, 2008/56/ES in (EU) 2020/2184.

Člen 20

Nanašanje fitofarmacevtskih sredstev iz zraka

1.Nanašanje iz zraka je prepovedano.

2.Z odstopanjem od odstavka 1 lahko pristojni organ, ki ga imenuje država članica, poklicnemu uporabniku dovoli nanašanje iz zraka v katerem koli od naslednjih primerov:

(a)kadar zaradi nedostopnega terena ni tehnično izvedljive alternativne metode nanašanja za nanašanje iz zraka;

(b)kadar ima nanašanje iz zraka manjši negativni vpliv na zdravje ljudi in okolje kot katera koli alternativna metoda nanašanja, ker se lahko naprave za nanašanje iz zraka na zadevnem terenu uporabijo hitreje kot kopenske naprave, in preprečuje, da bi se število škodljivih organizmov na rastlinah povečalo zaradi daljšega obdobja, potrebnega za uporabo na tleh, ali ker zmanjšuje erozijo tal, kadar je zemlja zaradi neugodnih vremenskih razmer neprimerna za kopenska vozila, in so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(i)naprave za nanašanje, nameščene na zrakoplovu, so vpisane v elektronski register naprav za nanašanje za poklicno uporabo iz člena 33(1);

(ii)zrakoplov je opremljen s pripomočki, ki predstavljajo najboljšo razpoložljivo tehnologijo za natančno nanašanje fitofarmacevtskih sredstev in zmanjšanje zanašanja škropiva;

(iii)fitofarmacevtsko sredstvo je registrirano za uporabo z nanašanjem iz zraka v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009.

3.Vloga poklicnega uporabnika za dovoljenje za nanašanje iz zraka vključuje informacije, potrebne za dokazovanje, da so pogoji iz odstavka 2 izpolnjeni.

4.Če je dovoljenje za nanašanje iz zraka izdano, pristojni organ iz odstavka 2 pred prvim možnim datumom nanašanja iz zraka objavi naslednje informacije:

(a)kraj in površino nanašanja iz zraka, označeno na zemljevidu;

(b)obdobje veljavnosti dovoljenja za nanašanje iz zraka, omejeno z natančno določenim datumom začetka in konca, ki je najkrajše možno in nikoli ni daljše od 60 dni;

(c)ustrezne vremenske razmere, ki omogočajo varno nanašanje;

(d)ime fitofarmacevtskega sredstva ali fitofarmacevtskih sredstev;

(e)naprave za nanašanje, ki jih je treba uporabiti, in ukrepe za zmanjšanje tveganja, ki jih je treba sprejeti.

5.    Poklicni uporabnik, ki mu je bilo izdano dovoljenje za nanašanje iz zraka, mora vsaj dva dni pred vsakim nanašanjem iz zraka na območju, ki se tretira, objaviti obvestila v ta namen.

Člen 21

Uporaba fitofarmacevtskih sredstev pri nanašanju iz zraka z nekaterimi kategorijami brezpilotnih zrakoplovov

1.Kadar nekatere kategorije brezpilotnih zrakoplovov izpolnjujejo merila iz odstavka 2, lahko država članica izvzame nanašanje iz zraka s temi brezpilotnimi zrakoplovi iz prepovedi iz člena 20(1) pred kakršnim koli nanašanjem fitofarmacevtskih sredstev iz zraka.

2.Država članica lahko nanašanje iz zraka z brezpilotnim zrakoplovom izvzame iz prepovedi iz člena 20(1), kadar dejavniki, povezani z uporabo brezpilotnega zrakoplova, kažejo, da so tveganja zaradi njegove uporabe manjša od tveganj, ki izhajajo iz drugih naprav za nanašanje iz zraka in naprav za kopensko nanašanje. Dejavniki vključujejo merila, ki se nanašajo na:

(a)tehnične specifikacije brezpilotnega zrakoplova, vključno v zvezi z zanašanjem škropiva, številom in velikostjo rotorjev, koristnim tovorom, širino in skupno težo škropilnih letev, delovno višino in hitrostjo;

(b)vremenske razmere, vključno s hitrostjo vetra;

(c)površino, ki jo je treba škropiti, vključno z njeno topografijo;

(d)razpoložljivost fitofarmacevtskih sredstev, dovoljenih za uporabo v formulacijah z izjemno majhnim odmerkom v zadevni državi članici;

(e)morebitno uporabo brezpilotnih zrakoplovov v povezavi s preciznim kmetovanjem s kinematiko v realnem času v nekaterih primerih;

(f)raven usposabljanja, ki se zahteva za pilote, ki upravljajo brezpilotni zrakoplov;

(g)morebitno sočasno uporabo več brezpilotnih zrakoplovov na istem območju.

3.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 40 za dopolnitev te uredbe, da se določijo natančna merila v zvezi z dejavniki iz odstavka 2, ko tehnični napredek in znanstveni razvoj omogočita razvoj takih natančnejših meril.

Člen 22

Shranjevanje, odstranjevanje in ravnanje

1.Vsaka država članica do ... [Urad za publikacije: vstaviti datum začetka uporabe te uredbe] sprejme učinkovite ukrepe in vzpostavi potrebne strukture za omogočanje varnega odstranjevanja vseh neuporabljenih fitofarmacevtskih sredstev, razredčenih raztopin, ki vsebujejo fitofarmacevtska sredstva, in vse embalaže na način, ki ne ogroža zdravja ljudi ali okolja.

2.Kar zadeva poklicne uporabnike, ukrepi iz odstavka 1 vključujejo podrobne zahteve glede:

(a)varnega shranjevanja fitofarmacevtskih sredstev in ravnanja z njimi ter njihovega redčenja in mešanja pred nanašanjem;

(b)ravnanja z embalažo in ostanki fitofarmacevtskih sredstev;

(c)čiščenja uporabljenih naprav po nanašanju;

(d)odstranjevanja zastarelih fitofarmacevtskih sredstev in ostankov ter njihove embalaže.

3.Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe v zvezi s fitofarmacevtskimi sredstvi, registriranimi za nepoklicne uporabnike, da preprečijo, in kadar preprečevanje ni mogoče, omejijo nevarne postopke ravnanja. Ti ukrepi lahko vključujejo ukrepe v zvezi z omejitvami velikosti pakiranja ali embalaže. Ti ukrepi lahko določajo, da lahko nepoklicni uporabniki uporabljajo samo fitofarmacevtska sredstva z majhnim tveganjem in druga fitofarmacevtska sredstva v obliki formulacij, pripravljenih za uporabo, ter ukrepe za uporabo varnega zaprtja ali zaporne naprave za pakiranje ali embalažo.

4.Proizvajalci, distributerji in poklicni uporabniki zagotovijo, da se fitofarmacevtska sredstva shranjujejo v posebnih skladiščnih objektih za fitofarmacevtska sredstva, ki so zgrajeni tako, da se preprečijo nezaželeni izpusti.

Proizvajalci, distributerji in poklicni uporabniki zagotovijo, da so kraj, velikost, prezračevanje in gradbeni materiali skladiščnih objektov primerni za preprečevanje nezaželenih izpustov ter varovanje zdravja ljudi in okolja.

Člen 23

Nasveti o uporabi fitofarmacevtskih sredstev

Nasvet o uporabi fitofarmacevtskega sredstva poklicnemu uporabniku lahko da le svetovalec, ki mu je bilo izdano potrdilo o usposabljanju v skladu s členom 25 ali ki ima po opravljenih tovrstnih tečajih dokazilo o vpisu v centralni elektronski register v skladu s členom 25(5).

POGLAVJE VI

PRODAJA FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV

Člen 24

Zahteve glede prodaje fitofarmacevtskih sredstev

1.Distributer proda fitofarmacevtsko sredstvo, registrirano za poklicno uporabo, kupcu ali njegovemu zastopniku le, če ob nakupu preveri, ali je kupec ali zastopnik poklicni uporabnik in ima potrdilo o usposabljanju na tečajih za poklicne uporabnike, izdano v skladu s členom 25, ali dokazilo o vpisu v centralni elektronski register za opravljanje takih tečajev v skladu s členom 25(5).

2.Če je kupec pravna oseba, lahko distributer proda fitofarmacevtsko sredstvo, registrirano za poklicno uporabo, zastopniku kupca fitofarmacevtskega sredstva le, če ob nakupu preveri, ali je zastopnik imetnik potrdila o usposabljanju na tečajih za poklicne uporabnike, izdanega v skladu s členom 25, ali dokazila o vpisu v centralni elektronski register za opravljanje takih tečajev v skladu s členom 25(5).

3.Distributer kupcu fitofarmacevtskega sredstva naroči, naj pred uporabo prebere njegovo etiketo in ga uporabi v skladu z navodili na etiketi, ter ga obvesti o spletišču iz člena 27.

4.Distributer nepoklicnim uporabnikom zagotovi splošne informacije o tveganjih uporabe fitofarmacevtskih sredstev za zdravje ljudi in okolje, vključno z informacijami o nevarnostih, izpostavljenosti, ustreznem shranjevanju, ravnanju, nanašanju in varnem odstranjevanju, v skladu z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta 86 ter priporoči alternativna fitofarmacevtska sredstva z majhnim tveganjem in načine za zmanjšanje tveganja pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev.

5.Vsak distributer zagotovi, da ima v času prodaje na voljo dovolj osebja, ki ima ob prodaji potrdilo o usposabljanju, izdano v skladu s členom 25, ali dokazilo o vpisu v centralni elektronski register za opravljanje takih tečajev v skladu s členom 25(5), ki so na voljo v času prodaje, da kupcem fitofarmacevtskih sredstev ob prodaji zagotovi ustrezne odgovore o njihovi uporabi, s tem povezanih tveganjih za zdravje in okolje ter ustreznih varnostnih navodilih za obvladovanje navedenih tveganj.

6.Distributer iz odstavka 5 kupca fitofarmacevtskega sredstva pred nakupom fitofarmacevtskega sredstva z večjim tveganjem za zdravje ljudi in okolje obvesti o manj nevarnih tehnikah zatiranja.

POGLAVJE VII

USPOSABLJANJE, OBVEŠČANJE IN OZAVEŠČANJE

Člen 25

Usposabljanje in potrdila

1.Pristojni organ, imenovan v skladu z odstavkom 2, imenuje enega ali več organov za zagotavljanje naslednjih usposabljanj:

(a)začetnega in nadaljevalnega usposabljanja za poklicne uporabnike in distributerje o temah iz Priloge III;

(b)praktičnega usposabljanja za poklicne uporabnike o napravah za nanašanje za poklicno uporabo;

(c)obsežnega usposabljanja za svetovalce o temah iz Priloge III s posebnim poudarkom na uporabi integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi.

2.Vsaka država članica imenuje pristojni organ ali organe, odgovorne za izvajanje sistema za usposabljanje in izdajanje potrdil za vsa usposabljanja iz odstavka 1 ter za izdajanje in obnavljanje potrdil o usposabljanju, posodabljanje centralnega elektronskega registra, zagotavljanje dokazil o vpisu v centralni elektronski register in nadzor nad tem, da naloge iz odstavka 1 izvaja organ, ki je zagotovil usposabljanje.

3.Usposabljanje iz odstavka 1 je lahko del ukrepov usposabljanja, ki jih vzpostavijo države članice v skladu s členom 78 Uredbe (EU) 2021/2115.

4.Potrdilo o usposabljanju ali vpis v centralni elektronski register vsebuje naslednje informacije:

(a)ime poklicnega uporabnika, distributerja ali svetovalca, ki mu je bilo usposabljanje zagotovljeno;

(b)delodajalca poklicnega uporabnika, distributerja ali svetovalca, ki mu je bilo usposabljanje zagotovljeno, če je navedeni delodajalec pravna oseba ali fizična oseba v svoji poklicni vlogi;

(c)vrsto zagotovljenega usposabljanja, kadar država članica različnim kategorijam poklicnih uporabnikov, distributerjev ali svetovalcev zagotavlja različne vrste usposabljanja;

(d)datum, na katerega je bilo dokazano zadostno znanje o ustreznih temah iz Priloge III;

(e)ime organa, ki je zagotovil usposabljanje;

(f)število ur usposabljanja;

(g)obdobje veljavnosti potrdila o usposabljanju ali vpisa v centralni elektronski register.

5.Pristojni organ, imenovan v skladu z odstavkom 2, poklicnemu uporabniku, distributerju ali svetovalcu ob vpisu predloži elektronsko dokazilo o vpisu v centralni elektronski register. Tako elektronsko dokazilo vključuje evidenco o obdobju veljavnosti vpisa v centralni elektronski register.

6.Potrdilo o usposabljanju ali vpis v centralni elektronski register velja deset let za distributerja ali poklicnega uporabnika in pet let za svetovalca.

7.Ob upoštevanju odstavka 6 se potrdilo o usposabljanju ali vpis v centralni elektronski register izda ali podaljša le, če imetnik potrdila ali oseba, katere ime je bilo vpisano v centralni elektronski register, dokaže zadovoljivo opravljeno začetno in nadaljevalno usposabljanje ali obsežno usposabljanje iz odstavka 1, točka (a) ali (c).

8.Ne glede na odstavek 6 se lahko potrdilo o usposabljanju izda osebi, ki lahko dokaže predhodno usposabljanje, in sicer s formalnimi kvalifikacijami, ki dokazujejo širše znanje o temah iz Priloge III, kot bi ga prejela pri usposabljanju iz odstavka 1.

9.Pristojni organ, imenovan v skladu z odstavkom 2, ali imenovani organ iz odstavka 1 prekliče potrdilo o usposabljanju, če je bilo nepravilno izdano ali obnovljeno, ali popravi vpis v centralnem elektronskem registru, če je bil nepravilno vnesen.

10.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 40 o spremembi Priloge III zaradi upoštevanja tehničnega napredka in znanstvenega razvoja.

Člen 26

Neodvisni svetovalni sistem

1.Vsaka država članica imenuje pristojni organ za vzpostavitev, nadzor in spremljanje delovanja sistema neodvisnih svetovalcev za poklicne uporabnike. Ta sistem lahko uporablja nepristranske kmetijske svetovalce iz člena 15 Uredbe (EU) 2021/2115, ki se morajo redno usposabljati in se lahko financirajo v skladu s členom 78 iste uredbe.

2.Pristojni organ iz odstavka 1 zagotovi, da noben svetovalec, registriran v sistemu iz navedenega odstavka (v nadaljnjem besedilu: neodvisni svetovalec), ni v navzkrižju interesov in zlasti ni v položaju, ki bi lahko neposredno ali posredno vplival na njegovo zmožnost nepristranskega opravljanja poklicnih dolžnosti.

3.Vsak poklicni uporabnik se za namene prejemanja strateških nasvetov iz odstavka 4 posvetuje z neodvisnim svetovalcem vsaj enkrat letno. 

4.Svetovalec iz odstavka 3 zagotovi strateške nasvete o naslednjih zadevah:

(a)uporabi ustreznih tehnik zatiranja za preprečevanje škodljivih organizmov;

(b)izvajanju integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi;

(c)tehnikah preciznega kmetovanja, vključno z uporabo vesoljskih podatkov in storitev;

(d)uporabi nekemičnih metod;

(e)kadar so potrebna kemična fitofarmacevtska sredstva, o ukrepih za učinkovito zmanjšanje tveganj za zdravje ljudi in okolje, zlasti za biotsko raznovrstnost, vključno z opraševalci, zaradi take uporabe, med drugim z ukrepi in tehnikami za zmanjšanje tveganja.

Člen 27

Obveščanje in ozaveščanje

1.Vsaka država članica imenuje pristojni organ za zagotavljanje informacij o tveganjih, povezanih z uporabo fitofarmacevtskih sredstev, javnosti, zlasti s programi ozaveščanja.

2.Pristojni organ iz odstavka 1 vzpostavi spletišče ali spletišča, namenjena zagotavljanju informacij o tveganjih, povezanih z uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Te informacije se lahko zagotovijo neposredno ali s povezavami do ustreznih spletišč drugih nacionalnih ali mednarodnih organov.

3.Spletišča, vzpostavljena v skladu z odstavkom 2, vključujejo informacije o naslednjih temah:

(a)morebitnih tveganjih za zdravje ljudi in okolje zaradi akutnih ali kroničnih učinkov, povezanih z uporabo fitofarmacevtskih sredstev;

(b)možnem načinu zmanjševanja morebitnih tveganj iz točke (a);

(c)alternativah kemičnim fitofarmacevtskim sredstvom;

(d)postopku za odobritev aktivnih snovi in registracijo fitofarmacevtskih sredstev;

(e)dovoljenih, izdanih na podlagi člena 18 ali 20;

(f)povezavi do spletišča iz člena 7;

(g)pravicah tretjih oseb, da zahtevajo dostop do informacij o uporabi fitofarmacevtskih sredstev, tako da se obrnejo na ustrezni pristojni organ v skladu s členom 67(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009.

Člen 28

Informacije o akutnih in kroničnih zastrupitvah

1.Vsaka država članica imenuje pristojni organ za vzdrževanje ali vzpostavitev sistemov za zbiranje in shranjevanje naslednjih informacij o primerih akutne in kronične zastrupitve zaradi izpostavljenosti oseb fitofarmacevtskim sredstvom:

(a)imena in številke registracije fitofarmacevtskega sredstva ter odobritve aktivnih snovi, vključenih v primer akutne ali kronične zastrupitve;

(b)števila zastrupljenih oseb;

(c)simptomov zastrupitve;

(d)trajanja in resnosti simptomov;

(e)ali je potrjen primer akutne ali kronične zastrupitve posledica:

(i)pravilne uporabe fitofarmacevtskega sredstva;

(ii)zlorabe fitofarmacevtskega sredstva;

(iii)uporabe fitofarmacevtskega sredstva, ki ni bilo registrirano, ali

(iv)namernega zaužitja ali izpostavljenosti.

2.Vsaka država članica Komisiji vsako leto do 31. avgusta predloži poročilo z naslednjimi informacijami:

(a)številom primerov akutne in kronične zastrupitve zaradi izpostavljenosti oseb fitofarmacevtskim sredstvom v predhodnem koledarskem letu;

(b)informacijami iz odstavka 1 glede posameznega primera zastrupitve.

3.Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi obliko za predložitev informacij in podatkov iz odstavka 2 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 41(2).

POGLAVJE VIII

NAPRAVE ZA NANAŠANJE

Člen 29

Elektronski register naprav za nanašanje za poklicno uporabo

1.Lastnik naprav za nanašanje za poklicno uporabo do... [Urad za publikacije: vstaviti datum – prvi dan meseca, ki sledi devet mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe] v elektronski register naprav za nanašanje za poklicno uporabo iz člena 33 na obrazcu iz Priloge V vpiše podatek, da je lastnik naprav za nanašanje, razen če je država članica, v kateri lastnik uporablja naprave, te naprave izvzela iz pregleda v skladu s členom 32(3).

2.Če se naprave za nanašanje za poklicno uporabo prodajajo, prodajalec in kupec v 30 dneh po prodaji v elektronski register naprav za nanašanje za poklicno uporabo iz člena 33 na obrazcu iz Priloge V vpišeta podatek o prodaji, razen če so naprave za nanašanje za poklicno uporabo izvzete iz pregleda v zadevnih državah članicah v skladu s členom 32(3). Podobna obveznost vpisa prenosa lastništva v elektronski register velja v primeru vseh drugih sprememb lastništva naprav za nanašanje za poklicno uporabo, ki v zadevnih državah članicah niso bile izvzete iz pregleda v skladu s členom 32(3).

3.Če so naprave za nanašanje za poklicno uporabo umaknjene iz uporabe in niso namenjene ponovni uporabi, njihov lastnik v 30 dneh po umiku iz uporabe v elektronski register naprav za nanašanje za poklicno uporabo iz člena 33 na obrazcu iz Priloge V vpiše podatek, da so bile naprave umaknjene iz uporabe.

4.Če se naprave za nanašanje za poklicno uporabo vrnejo v uporabo, njihov lastnik to v 30 dneh po vrnitvi v uporabo vpiše elektronski register naprav za nanašanje za poklicno uporabo iz člena 33 na obrazcu iz Priloge V.

5.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 40 o spremembi Priloge V zaradi upoštevanja tehničnega napredka in znanstvenega razvoja. 

Člen 30

Zbiranje informacij in nadzor

1.Vsaka država članica imenuje enega ali več pristojnih organov za:

(a)vzpostavitev in vzdrževanje centralnega elektronskega registra za beleženje informacij o vseh napravah za nanašanje za poklicno uporabo v državi članici;

(b)uporabo centralnega elektronskega registra za sprejemanje in obdelavo vnosov tretjih oseb v zvezi z lastništvom, prenosom lastništva, prodajo, umikom iz uporabe in vrnitvijo v uporabo naprav za nanašanje za poklicno uporabo;

(c)pregled ali nadzor pregleda naprav za nanašanje v skladu s členom 31(1), (2), (3) in (6);

(d)izdajo ali nadzor izdaje potrdil o pregledu v skladu s členom 31(7).

Kadar imenovani pristojni organ ne izvaja inšpekcijskega pregleda naprav za nanašanje za poklicno uporabo, imenuje enega ali več organov za izvajanje takih pregledov.

2.Vsaka država članica izvaja uradni nadzor za preverjanje skladnosti izvajalcev z določbami te uredbe v zvezi z opremo za nanašanje. Države članice sprejmejo ustrezne nadaljnje ukrepe za odpravo vseh posameznih ali sistemskih pomanjkljivosti, ugotovljenih pri nadzoru, ki ga opravijo strokovnjaki Komisije v skladu z odstavkoma 3 in 4. Zagotovijo potrebno pomoč, da se strokovnjakom Komisije omogoči dostop do vseh prostorov ali delov prostorov in blaga ter informacij, vključno z računalniškimi sistemi, pomembnih za opravljanje njihovih nalog.

3.Strokovnjaki Komisije v vsaki državi članici izvajajo nadzor, vključno z revizijami, da preverijo uporabo pravil v zvezi z napravami za nanašanje iz te uredbe. Strokovnjaki lahko preiskujejo in zbirajo informacije o uradnem nadzoru in praksah izvrševanja na področju naprav za nanašanje.

4.Komisija:

(a)pripravi osnutek poročila o ugotovitvah in priporočilih za odpravo pomanjkljivosti, ki so jih ugotovili njeni strokovnjaki v okviru zadevnega nadzora;

(b)pošlje državi članici, v kateri je bil opravljen zadevni nadzor, kopijo osnutka poročila iz točke (a), da lahko slednja predloži svoje pripombe;

(c)upošteva pripombe države članice iz točke (b) pri pripravi končnega poročila o ugotovitvah nadzora, ki so ga opravili njeni strokovnjaki v državi članici v skladu s tem členom;

(d)da končno poročilo iz točke (c) in pripombe države članice iz točke (b) na voljo javnosti.

Člen 31

Inšpekcijski pregled naprav za nanašanje za poklicno uporabo

1.Pristojni organ iz člena 30 ali organ, ki ga ta imenuje, vsaka tri leta od datuma prvega nakupa pregleda naprave za nanašanje za poklicno uporabo. Pristojni organ zagotovi dovolj osebja, opreme in drugih virov, potrebnih za pregled vseh naprav za nanašanje, ki jih je treba pregledati v triletnem ciklu.

2.S pregledom iz odstavka 1 se preveri, ali naprave za nanašanje za poklicno uporabo izpolnjujejo zahteve iz Priloge IV.

3.Pregled se opravi na mestu, kjer je mogoče preprečiti tveganje onesnaženja in kontaminacije vode. Organ, ki opravlja pregled, čim bolj zmanjša vpliv zunanjih pogojev, kot so vplivi vetra in dežja, na ponovljivost rezultatov pregleda.

4.Vsa oprema, ki je potrebna za pregled in jo inšpektor uporablja za preskušanje naprav za nanašanje, mora biti prava, v dobrem stanju ter preverjena in po potrebi umerjena v rednih časovnih presledkih.

5.Lastnik naprav za nanašanje za poklicno uporabo pred začetkom pregleda zagotovi, da so naprave za nanašanje čiste in varne.

6.Pristojni organ iz člena 30 rezultate vsakega pregleda, pri katerem so naprave za nanašanje za poklicno uporabo prestale preskus, zabeleži v centralnem elektronskem registru naprav za nanašanje za poklicno uporabo iz člena 33.

7.Potrdilo o pregledu:

(a)izda pristojni organ iz člena 30 lastniku naprav za nanašanje za poklicno uporabo, če te naprave izpolnjujejo zahteve iz Priloge IV, ter

(b)zadevni pristojni organ vpiše v centralni elektronski register naprav za nanašanje za poklicno uporabo iz člena 33.

8.Evidenca iz odstavka 6 velja tri leta, razen če država članica v skladu s členom 32 določi drugačen časovni presledek pregledov.

9.Vsaka država članica prizna potrdilo iz odstavka 7 ali evidenco iz odstavka 6 za naprave za nanašanje za poklicno uporabo, registrirane v drugi državi članici.

10.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 40 o spremembi tega člena in Priloge IV zaradi upoštevanja tehničnega napredka in znanstvenega razvoja. 

11.Za naprave za nanašanje za poklicno uporabo, pregledane v skladu s harmoniziranimi standardi za pregled, pripravljenimi v skladu z Uredbo (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta 87 , se domneva, da izpolnjujejo zahteve iz Priloge IV.

Člen 32

Odstopanja držav članic glede inšpekcijskih pregledov naprav za nanašanje za poklicno uporabo

1.Država članica lahko po izvedbi ocene tveganja iz odstavka 2 določi manj stroge zahteve glede pregledov in opredeli časovne presledke za preglede, ki se razlikujejo od tistih iz člena 31, za naprave za nanašanje za poklicno uporabo, ki predstavljajo zelo majhen obseg uporabe, ocenjen z oceno tveganja iz odstavka 2, in so navedene v nacionalnem akcijskem načrtu iz člena 8.

Ta odstavek se ne uporablja za naslednje naprave za nanašanje za poklicno uporabo:

(a)naprave za škropljenje, nameščene na vlakih ali zrakoplovih;

(b)naprave s horizontalnimi škropilnimi letvami, širšimi od 3 m, vključno s škropilnimi letvami, nameščenimi na napravah za setev, širšimi od 3 m;

(c)vertikalno škropilnico ali škropilnico za sadovnjake na zračni tlak.

2.Država članica pred določitvijo manj strogih zahtev za preglede in različnih časovnih presledkov za preglede iz odstavka 1 izvede oceno tveganja v zvezi z njihovimi morebitnimi vplivi na zdravje ljudi in okolje. Pristojni organ iz člena 30 hrani izvod ocene tveganja za nadzor, ki ga opravi Komisija.

3.Država članica lahko iz pregleda iz člena 31 izvzame ročne naprave za nanašanje ali nahrbtne škropilnice za poklicno uporabo na podlagi ocene tveganja v zvezi z njihovim morebitnim vplivom na zdravje ljudi in okolje, ki vključuje oceno obsega uporabe. Pristojni organ iz člena 30 hrani izvod ocene tveganja za nadzor, ki ga opravi Komisija.

4.Za naprave za nanašanje za poklicno uporabo, izvzete iz pregleda v skladu z odstavkom 3, se ne uporabljajo zahteve za vpis v elektronski register iz člena 29 ali zahteve za registracijo iz člena 33.

Člen 33

Elektronski register naprav za nanašanje za poklicno uporabo

1.Vsak pristojni organ, ki ga država članica imenuje v skladu s členom 30, vzpostavi in vzdržuje centralni elektronski register za beleženje:

(a)informacij, ki jih vnesejo tretje osebe v skladu s členom 20(2), točka (b)(i), in členom 29;

(b)evidenc pregledov in potrdil v skladu s členom 31(6) in (7)(b);

(c)drugih informacij iz odstavka 2 o napravah za nanašanje za poklicno uporabo v svoji državi članici, ki niso izvzete iz pregleda na podlagi člena 32(3).

2.Pristojni organi iz člena 30 ob pregledu zabeležijo naslednje informacije:

(a)ime organa, ki opravlja preglede;

(b)edinstveno identifikacijsko oznako naprave za nanašanje, če je na voljo;

(c)datum proizvodnje, če je na voljo;

(d)ime in naslov sedanjega lastnika;

(e)v primeru prenosa lastništva datum posameznega prenosa ter ime in naslov predhodnih lastnikov v zadnjih petih letih;

(f)velikost rezervoarja;

(g)širino horizontalne škropilne letve, če je primerno;

(h)vrsto ali vrste šob na napravah za nanašanje ob pregledu;

(i)v primeru naprave s škropilnimi letvami podatek, ali je na napravah za nanašanje nadzor nad delom in/ali šobo za tehnologijo geoprostorskega določanja lokacije;

(j)pri opremi, starejši od treh let, datum vseh pregledov, opravljenih v skladu s členom 31;

(k)podatek, ali so naprave za nanašanje posamezni pregled, izveden v skladu s členom 31, opravile uspešno ali neuspešno;

(l)razloge za morebitne neuspešno opravljene preglede.

3.Kadar naprave za nanašanje nimajo enotne identifikacijske oznake iz odstavka 2, točka (b), pristojni organi iz člena 30 predložijo edinstveno identifikacijsko oznako.

POGLAVJE IX

METODOLOGIJA ZA IZRAČUN CILJEV ZA ZMANJŠANJE IN USKLAJENIH KAZALNIKOV TVEGANJA

Člen 34

Metodologija za izračun napredka pri doseganju dveh nacionalnih ciljev in dveh unijskih ciljev za zmanjšanje do leta 2030

1.Metodologija za izračun napredka pri doseganju dveh unijskih ciljev za zmanjšanje do leta 2030 in dveh nacionalnih ciljev za zmanjšanje do vključno leta 2030 je določena v Prilogi I. Ta metodologija temelji na statističnih podatkih, zbranih v skladu z Uredbo (ES) št. 1185/2009.

2.Komisija z uporabo metodologije iz Priloge I vsako leto do leta 2030 izračuna rezultate napredka pri doseganju dveh unijskih ciljev in dveh nacionalnih ciljev za zmanjšanje do vključno leta 2030 ter te rezultate objavi na spletišču iz člena 7.

Člen 35

Metodologija za izračun usklajenih kazalnikov tveganja 1, 2 in 2a

1.Metodologija za izračun napredka v zvezi z usklajenimi kazalniki tveganja 1, 2 in 2a na ravni Unije in držav članic je določena v Prilogi VI. Ta metodologija temelji na statističnih podatkih, zbranih v skladu z Uredbo (ES) št. 1185/2009.

2.Komisija z uporabo metodologije iz Priloge VI vsako leto izračuna rezultate usklajenih kazalnikov tveganja 1, 2 in 2a na ravni Unije in rezultate svojega izračuna objavi na spletišču iz člena 7.

3.Vsaka država članica z uporabo metodologije iz Priloge VI vsako leto izračuna rezultate usklajenih kazalnikov tveganja 1, 2 in 2a na nacionalni ravni.

4.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 40 o spremembi tega člena in Priloge VI zaradi upoštevanja tehničnega napredka, vključno z napredkom pri razpoložljivosti statističnih podatkov, ter znanstvenega in agronomskega razvoja. Taki delegirani akti lahko spremenijo obstoječe usklajene kazalnike tveganja ali določijo nove usklajene kazalnike tveganja, ki lahko upoštevajo napredek držav članic pri doseganju cilja, da se do leta 2030 25 % njihovih kmetijskih površin v uporabi nameni ekološkemu kmetovanju, kot je navedeno v členu 8(1), točka (d).

5.Komisija do... [Urad za publikacije: vstaviti datum – prvi dan meseca po 12 mesecih po datumu začetka veljavnosti te uredbe] dokonča oceno usklajenih kazalnikov tveganja 1, 2 in 2a. Ta ocena temelji na znanstvenih raziskavah Skupnega raziskovalnega središča in obsežnem posvetovanju z deležniki, vključno z državami članicami, znanstvenimi strokovnjaki in organizacijami civilne družbe. Ocena vključuje metodologije, ki se uporabljajo pri oblikovanju novih in spreminjanju obstoječih usklajenih kazalnikov tveganja v skladu z odstavkom 4.

6.Komisija ob upoštevanju rezultatov ocene iz odstavka 5 in najpozneje 18 mesecev po objavi statističnih podatkov o uporabi fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu za prvo referenčno obdobje iz člena 9 Uredbe xxx/xxx [vstaviti sklic na sprejeti akt], če meni, da je to primerno, določi nove usklajene kazalnike tveganja ali spremeni obstoječe kazalnike tveganja na podlagi statističnih podatkov o uporabi fitofarmacevtskih sredstev v skladu z odstavkom 4 tega člena.

Člen 36

Ocena držav članic o izračunih napredka in usklajenih kazalnikih tveganja

1.Vsaka država članica ob vsaki izvedbi izračunov oceni rezultate posameznega izračuna (a) napredka pri doseganju vsakega od dveh nacionalnih ciljev za zmanjšanje do leta 2030, kot je določeno v členu 34, in (b) usklajenih kazalnikov tveganja na ravni držav članic, kot je določeno v členu 35.

2.Ocene usklajenih kazalnikov tveganja na ravni držav članic iz člena 35:

(a)opredelijo pet aktivnih snovi, ki najbolj vplivajo na rezultat;

(b)določajo kmetijske rastline ali razmere in ciljne škodljive organizme, za katere se uporabljajo aktivne snovi iz točke (a);

(c)določajo razpoložljive nekemične metode za boj proti navedenim škodljivim organizmom;

(d)povzemajo ukrepe, sprejete za zmanjšanje uporabe in tveganja aktivnih snovi iz točke (a), ter morebitne ovire za sprejetje alternativnega zatiranja škodljivih organizmov.

3.Države članice Komisiji in drugim državam članicam sporočijo rezultate izračunov usklajenih kazalnikov tveganja na ravni držav članic, kot je določeno v Prilogi VI, in z njimi povezanih ocen, izvedenih v skladu s tem členom, ter te informacije in druge nacionalne kazalnike ali merljive cilje iz odstavka 4 objavijo na spletiščih iz člena 27(2).

4.Poleg usklajenih kazalnikov tveganja iz Priloge VI in podatkov iz Priloge II lahko države članice še naprej uporabljajo obstoječe ali razvijajo dodatne nacionalne kazalnike ali merljive cilje ter druge podatke, zbrane na nacionalni ali regionalni ravni, vključno s prihodnjimi podatki o uporabi fitofarmacevtskih sredstev, ki se nanašajo na kazalnike in cilje iz odstavkov 1 in 2.

POGLAVJE X

UPRAVNE IN FINANČNE DOLOČBE

Člen 37

Informacije o imenovanih pristojnih organih

Vsaka država članica do [Urad za publikacije: vstaviti datum – prvi dan meseca, ki sledi šest mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe] Komisijo obvesti o pristojnih organih, imenovanih v skladu s to uredbo.

Člen 38

Kazni

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve te uredbe, in sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo. Določene kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice o navedenih pravilih uradno obvestijo Komisijo brez odlašanja in jo brez odlašanja uradno obvestijo o vsakršni naknadni spremembi, ki vpliva nanje.

Člen 39

Pristojbine in dajatve

Države članice lahko stroške, povezane z izpolnjevanjem njihovih obveznosti iz te uredbe, izterjajo s pristojbinami ali dajatvami.

POGLAVJE XI

PRENOS POOBLASTILA IN POSTOPEK V ODBORU

Člen 40

Izvajanje pooblastila

1.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji iz tega člena.

2.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 10(6), 13(9), 21(3), 25(10), 29(5), 31(10) in 35(4) se prenese na Komisijo za nedoločeno obdobje.

3.Prenos pooblastil iz členov 10(6), 13(9), 21(3), 25(10), 29(5), 31(10) in 35(4) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v takem sklepu. Sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 10(6), 13(9), 21(3), 25(10), 29(5), 31(10) in 35(4), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet delegiranemu aktu ne nasprotujeta v dveh mesecih od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta Evropski parlament in Svet pred iztekom tega roka Komisijo obvestila, da ne bosta nasprotovala. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se to obdobje podaljša za dva meseca.

Člen 41

Postopek v odboru

1.Komisiji pomaga Stalni odbor za rastline, živali, hrano in krmo, ustanovljen s členom 58(1) Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta 88 . Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi člen 5(4), tretji pododstavek, Uredbe (EU) št. 182/2011.

POGLAVJE XII

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 42

Ocena Komisije

1.Vsaka država članica do [Urad za publikacije: vstaviti datum – štiri leta po datumu začetka uporabe te uredbe] izvede oceno te uredbe na podlagi:

(a)trendov v zvezi z napredkom in drugih kvantitativnih podatkov, predloženih v letnih poročilih o napredku in izvajanju v skladu s členom 10(2);

(b)analize letnih trendov in podatkov, ki jih Komisija objavi vsaki dve leti v skladu s členom 11;

(c)poročila o letnih poročilih o napredku in izvajanju, ki jih Komisija predhodno predloži Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu s členom 11(7);

(d)vseh drugih informacij, potrebnih za pripravo ocene.

Države članice Komisiji predložijo potrebne informacije za pripravo te ocene.

2.Komisija predloži poročilo o glavnih ugotovitvah Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

Člen 43

Spremembe Uredbe (EU) 2021/2115

Uredba (EU) 2021/2115 se spremeni:

(1)členu 31(5) se doda naslednji pododstavek:

„Z odstopanjem od točk (a) in (b) prvega pododstavka tega odstavka se lahko v primerih, ko so v skladu z Uredbo (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta* 89+ določene zahteve za kmete, podpora za izpolnjevanje teh zahtev odobri največ do ... [OP: vstaviti datum = 5 let od datuma začetka veljavnosti te uredbe] oziroma 5 let od datuma, ko postanejo obvezne za kmetijsko gospodarstvo, pri čemer se upošteva poznejši od obeh datumov.

*Uredba (EU).../... Evropskega parlamenta in Sveta... o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev in spremembi Uredbe (EU) 2021/2115 (UL ...).“;

(2)v členu 70(3) se doda naslednji pododstavek:

„Z odstopanjem od točk (a) in (b) prvega pododstavka tega odstavka se lahko v primerih, ko so v skladu z Uredbo (EU) .../... 90++ določene zahteve za upravičence, podpora za izpolnjevanje teh zahtev odobri največ do ... [OP: vstaviti datum = 5 let od datuma začetka veljavnosti te uredbe] oziroma 5 let od datuma, ko postanejo obvezne za kmetijsko gospodarstvo, pri čemer se upošteva poznejši od obeh datumov.“;

(3)členu 73(5) se doda naslednji pododstavek:

„Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka se lahko v primerih, ko so v skladu z Uredbo (EU) .../... ++ določene zahteve za kmete, podpora za izpolnjevanje teh zahtev odobri največ do ... [OP: vstaviti datum = 5 let od datuma začetka veljavnosti te uredbe] oziroma 5 let od datuma, ko postanejo obvezne za kmetijsko gospodarstvo, pri čemer se upošteva poznejši od obeh datumov. “.

Člen 44

Razveljavitev Direktive 2009/128/ES

1.Direktiva 2009/128/ES se razveljavi.

2.Sklicevanja na Direktivo 2009/128/ES se razumejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge VII.

Člen 45

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od … [Urad za publikacije: vstaviti datum – prvi dan meseca, ki sledi … mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe].

Člen 21 se začne uporabljati [Urad za publikacije: vstaviti datum – tri leta po datumu začetka veljavnosti te uredbe].

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

(1)    Pravna opredelitev pesticidov, določena v členu 3(10) direktive o trajnostni rabi pesticidov, zajema fitofarmacevtska sredstva in biocidne pripravke, ker pa biocidni pripravki nikoli niso bili vključeni v obseg direktive o trajnostni rabi, je ta predlog omejen le na fitofarmacevtska sredstva.

(2)    Direktiva 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov (UL L 309, 24.11.2009, str. 71).

(3)    Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Tematska strategija o trajnostni rabi pesticidov“ (COM(2006) 373 final, dokument 52006DC0372, www.eur-lex.europa.eu ).

(4)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Strategija ‚od vil do vilic‘ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem“ (COM(2020) 381 final).

(5)    Uspešna pobuda „ Prepovejmo glifosat ter obvarujmo ljudi in okolje pred strupenimi pesticidi “ je Komisijo pozvala, naj v okviru svojega tretjega cilja za celotno EU določi zavezujoče cilje za zmanjšanje uporabe pesticidov, da bi bila naša prihodnost brez pesticidov. Komisija je v odgovoru, sprejetem 12. decembra 2017 , navedla, da bo ponovno ocenila potrebo po obveznih ciljih za pesticide na ravni EU. Pobuda Rešimo čebele in kmete! Čebelam prijazno kmetijstvo za zdravo okolje poziva Komisijo, naj predlaga pravne akte za postopno odpravo sintetičnih pesticidov do leta 2035, obnovo biotske raznovrstnosti in podporo kmetom pri prehodu; pobuda je do 30. septembra 2021 zbrala več kot milijon izjav o podpori, ki jih organi držav članic trenutno preverjajo.

(6)    Konferenca o prihodnosti Evrope – poročilo o končnem izidu, maj 2022, predlog št. 1, str. 43. Konferenca o prihodnosti Evrope je potekala med aprilom 2021 in majem 2022. To je bila edinstvena pobuda posvetovalne demokracije na vseevropski ravni pod vodstvom državljanov, ki je vključevala na tisoče evropskih državljanov, pa tudi politične akterje, socialne partnerje, predstavnike civilne družbe in ključne deležnike.

(7)    Ibid, predlog št. 2, str. 44, in predlog št. 30, str. 72.

(8)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Strategija ‚od vil do vilic‘ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem“ (COM(2020) 381 final).

(9)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Evropski zeleni dogovor“ (COM(2019) 640 final, EUR-Lex - 52019DC0640 - SL - EUR-Lex (europa.eu) ).

(10)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „ Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 – Vračanje narave v naša življenja “ (COM(2020) 380 final).

(11)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „ Pot do zdravega planeta za vse – Akcijski načrt EU: Naproti ničelnemu onesnaževanju zraka, vode in tal“ (COM(2021) 400 final).

(12)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „ Strategija EU za tla do leta 2030 – Koristi zdravih tal za ljudi, hrano, naravo in podnebje“ (COM(2021) 699 final).

(13)     Pobuda EU za opraševalce – okolje – Evropska komisija (europa.eu) .

(14)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „ Strategija na področju kemikalij za trajnostnost – Okolju brez strupov naproti“ (COM(2020) 667 final).

(15)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Strateški okvir EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2021–2027 Varnost in zdravje pri delu v spreminjajočem se svetu dela (COM(2021) 323 final).

(16)    Uredba (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L 435, 6.12.2021, str. 1).

(17)     Cilji EU za obnovo narave (europa.eu) .

(18)     Pobuda EU za opraševalce – okolje – Evropska komisija (europa.eu) .

(19)     Direktiva 2013/39/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. avgusta 2013 o spremembi direktiv 2000/60/ES in 2008/105/ES v zvezi s prednostnimi snovmi na področju vodne politike .

(20)     Direktiva 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv Sveta 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS, 86/280/EGS ter spremembi Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 348, 24.12.2008, str. 84).

(21)    Direktiva (EU) 2020/2184 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (prenovitev) (UL L 435, 23.12.2020, str. 1).

(22)     Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

(23)    Direktiva Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (UL L 183, 29.6.1989, str. 1).

(24)    Direktiva Sveta 98/24/ES z dne 7. aprila 1998 o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu (UL L 131, 5.5.1998, str. 11).

(25)    Direktiva 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu (šesta posebna direktiva v skladu s členom 16(1) Direktive Sveta 89/391/EGS) (UL L 158, 30.4.2004, str. 50).

(26)    Direktiva 2009/104/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za uporabo delovne opreme delavcev pri delu (druga posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (UL L 260, 3.10.2009, str. 5).

(27)    Direktiva Sveta 89/656/EGS z dne 30. novembra 1989 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah za osebno varovalno opremo, ki jo delavci uporabljajo na delovnem mestu (tretja posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (UL L 393, 30.12.1989, str. 18).

(28)    Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov ( COM(2006) 373 final , str. 8).

(29)     Posebno poročilo št. 05/2020: Trajnostna raba fitofarmacevtskih sredstev: omejen napredek pri merjenju in zmanjševanju tveganj (europa.eu) .

(30)     Vrednotenje in ocena učinka (europa.eu) .

(31)     Pesticidi – trajnostna raba (posodobljena pravila EU) (europa.eu) .

(32)    Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).

(33)    Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (UL L 243, 9.7.2021, str. 1).

(34)    UL C 202, 7.6.2016, str. 389.

(35)    UL C , , str. .

(36)    UL C […], […], str. […].

(37)    Direktiva 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov (UL L 309, 24.11.2009, str. 71).

(38)    [Vstaviti sklic.]

(39)    Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o nacionalnih akcijskih načrtih držav članic in napredku pri izvajanju Direktive 2009/128/ES o trajnostni rabi pesticidov (COM(2017) 587 final).

(40)    Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izkušnjah, ki so jih pridobile države članice pri izvajanju nacionalnih ciljev, določenih v njihovih nacionalnih akcijskih načrtih, in napredku, doseženem pri izvajanju Direktive 2009/128/ES o trajnostni rabi pesticidov (COM(2020) 204 final).

(41)    P8_TA(2019)0082, 12. februar 2019.

(42)    P9_TA(2021)0425, 20. oktober 2021.

(43)    Služba Evropskega parlamenta za raziskave: Directive 2009/128/EC on the sustainable use of pesticides – European Implementation Assessment (Direktiva 2009/128/ES o trajnostni rabi pesticidov – evropska ocena izvajanja), oktober 2018.

(44)    Trajnostna raba fitofarmacevtskih sredstev: omejen napredek pri merjenju in zmanjševanju tveganj, posebno poročilo Evropskega računskega sodišča, ISBN: 978-92-847-4206-6, Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2020.

(45)    Evropski ekonomsko-socialni odbor: Ocena direktive o trajnostni rabi pesticidov (informativno poročilo), 27. april 2021.

(46)    Uredba (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov (UL L 167, 27.6.2012, str. 1).

(47)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Evropski zeleni dogovor“ (COM(2019) 640 final).

(48)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Strategija ‚od vil do vilic‘ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem“ (COM(2020) 381 final).

(49)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 – Vračanje narave v naša življenja“ (COM(2020) 380 final).

(50)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Pot do zdravega planeta za vse – Akcijski načrt EU: Naproti ničelnemu onesnaževanju zraka, vode in tal“ (COM(2021) 400 final).

(51)    Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1).

(52)    Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 540/2011 z dne 25. maja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede seznama registriranih aktivnih snovi (UL L 153, 11.6.2011, str. 1).

(53)    Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/408 z dne 11. marca 2015 o izvajanju člena 80(7) Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in pripravi seznama kandidatk za zamenjavo (UL L 67, 12.3.2015, str. 18).

(54)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Strateški okvir EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2021–2027 Varnost in zdravje pri delu v spreminjajočem se svetu dela (COM(2021) 323 final).

(55)    Konferenca o prihodnosti Evrope – poročilo o končnem izidu, maj 2022, predloga št. 1 in 2, str. 43–44.

(56)    Bruselj, 19. oktober 2020, 12099/20.

(57)    Sklep Sveta (EU) 2021/1102 z dne 28. junija 2021 o pozivu Komisiji, naj predloži študijo o razmerah v Uniji in možnostih v zvezi z uvajanjem, vrednotenjem, proizvodnjo, trženjem in uporabo nevretenčarskih biotskih agensov na ozemlju Unije ter predlog, če je to primerno glede na rezultate študije (UL L 238, 6.7.2021, str. 81).

(58)    Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (UL L 197, 21.7.2001, str. 30).

(59)    Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7).

(60)    Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).

(61)    Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

(62)    Direktiva Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov (UL L 375, 31.12.1991, str. 1).

(63)    Direktiva 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo (UL L 152, 11.6.2008, str. 1).

(64)    Direktiva (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka, spremembi Direktive 2003/35/ES in razveljavitvi Direktive 2001/81/ES (UL L 344, 17.12.2016, str. 1).

(65)    Uredba (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega    jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L 435, 6.12.2021, str. 1).

(66)    Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164). 

(67)    Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7).

(68)    Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).

(69)    Direktiva Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (UL L 183, 29.6.1989, str. 1).

(70)    Direktiva Sveta 89/656/EGS z dne 30. novembra 1989 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah za osebno varovalno opremo, ki jo delavci uporabljajo na delovnem mestu (tretja posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (UL L 393, 30.12.1989, str. 18).

(71)    Direktiva Sveta 98/24/ES z dne 7. aprila 1998 o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu (štirinajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (UL L 131, 5.5.1998, str. 11).

(72)    Direktiva 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu (šesta posebna direktiva v skladu s členom 16(1) Direktive Sveta 89/391/EGS) (UL L 158, 30.4.2004, str. 50).

(73)    Direktiva 2009/104/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za uporabo delovne opreme delavcev pri delu (druga posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (UL L 260, 3.10.2009, str. 5).

(74)    Uredba (ES) št. 1185/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o statističnih podatkih o pesticidih (UL L 324, 10.12.2009, str. 1).

(75)    Uredba (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) (UL L 95, 7.4.2017, str. 1).

(76)    UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(77)    Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(78)    Uredba (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L 435, 6.12.2021, str. 1).

(79)    Uredba (EU) 2018/1091 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o integrirani statistiki na ravni kmetij ter razveljavitvi uredb (ES) št. 1166/2008 in (EU) št. 1337/2011 (UL L 200, 7.8.2018, str. 1).

(80)    Glej pretvorbo nomenklature pokrovnosti tal po CORINE v sistem klasifikacije pokrovnosti tal ( https://land.copernicus.eu/user-corner/technical-library/corine-land-cover-nomenclature-guidelines/html ) in popis pokrovnosti tal po CORINE ( CORINE Land Cover – Copernicus Land Monitoring Service ).

(81)    Direktiva (EU) 2020/2184 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (UL L 435, 23.12.2020, str. 1).

(82)    Uredba (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, spremembi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 652/2014 in (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 69/464/EGS, 74/647/EGS, 93/85/EGS, 98/57/ES, 2000/29/ES, 2006/91/ES in 2007/33/ES (UL L 317, 23.11.2016, str. 4).

(83)    Uredba (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst (UL L 317, 4.11.2014, str. 35).

(84)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Strategija ‚od vil do vilic‘ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem“ (COM(2020) 381 final).

(85)    Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (UL L 197, 21.7.2001, str. 30).

(86)    Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).

(87)    Uredba (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji (UL L 316, 14.11.2012, str. 12).

(88)    Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).

(89) +    UL: v besedilu navedite številko uredbe v dokumentu, v opombi pa številko, datum in sklic na UL zadevne uredbe.

(90) ++    UL: V besedilo vstavite številko Uredbe iz dokumenta … .

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 22.6.2022

COM(2022) 305 final

PRILOGE

k predlogu

UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev in spremembi Uredbe (EU) 2021/2115

{SEC(2022) 257 final} - {SWD(2022) 169 final} - {SWD(2022) 170 final} - {SWD(2022) 171 final}

PRILOGA I
iz člena 4

METODOLOGIJA ZA IZRAČUN NAPREDKA PRI DOSEGANJU DVEH UNIJSKIH CILJEV IN DVEH NACIONALNIH CILJEV ZA ZMANJŠANJE DO LETA 2030

Ta uredba je instrument, ki se uporablja za doseganje ciljev za zmanjšanje uporabe pesticidov iz strategije „od vil do vilic“, saj od vsake države članice zahteva, da prispeva k doseganju 50-odstotnega zmanjšanja uporabe in tveganja kemičnih fitofarmacevtskih sredstev do leta 2030 (v nadaljnjem besedilu: unijski cilj 1 za zmanjšanje do leta 2030) ter uporabe nevarnejših fitofarmacevtskih sredstev (v nadaljnjem besedilu: unijski cilj 2 za zmanjšanje do leta 2030). Ta uredba prav tako ureja prispevek posameznih držav članic k doseganju teh unijskih ciljev. Za prispevek posamezne države članice, določen v obliki nacionalnega cilja, k doseganju unijskega cilja 1 za zmanjšanje do leta 2030 se uporablja poimenovanje „nacionalni cilj 1 za zmanjšanje do leta 2030“, za prispevek države članice k doseganju unijskega cilja 2 za zmanjšanje do leta 2030 pa poimenovanje „nacionalni cilj 2 za zmanjšanje do leta 2030“. Metodologija za izračun napredka pri doseganju teh ciljev je določena v nadaljevanju.

ODDELEK 1

Nacionalni cilj 1 za zmanjšanje do leta 2030: metodologija za oceno napredka pri zmanjšanju uporabe in tveganja kemičnih fitofarmacevtskih sredstev

1.Metodologija temelji na statističnih podatkih o količinah kemičnih aktivnih snovi, danih v promet v fitofarmacevtskih sredstvih v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009, ki se Komisiji (Eurostatu) sporočijo v skladu s Prilogo I k Uredbi (ES) št. 1185/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 1 .

2.Za izračun napredka pri doseganju cilja 1 za zmanjšanje se uporabljajo naslednja splošna pravila:

(a)napredek se izračuna na podlagi kategorizacije kemičnih aktivnih snovi v štiri skupine, določene v preglednici iz te priloge;

(b)kemične aktivne snovi iz skupine 1 so tiste iz Priloge, del D, k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 2 ;

(c)kemične aktivne snovi iz skupine 2 so tiste iz Priloge, dela A in B, k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011;

(d)kemične aktivne snovi iz skupine 3 so kemične aktivne snovi, ki so odobrene kot kandidatke za zamenjavo v skladu s členom 24 Uredbe (ES) št. 1107/2009 in so navedene v Prilogi, del E, k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 ali so navedene v Prilogi k Izvedbeni uredbi (EU) 2015/408;

(e)kemične aktivne snovi iz skupine 4 so tiste, ki niso odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 in zato niso navedene v Prilogi k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011;

(f)uporabljajo se utežni faktorji iz vrstice (iii) preglednice iz te priloge.

3.Napredek pri doseganju cilja 1 za zmanjšanje se izračuna tako, da se letne količine aktivnih snovi v fitofarmacevtskih sredstvih, danih v promet, v okviru vsake skupine iz preglednice iz te priloge pomnožijo z ustreznim utežnim faktorjem nevarnosti iz vrstice (iii), čemur sledi združevanje rezultatov teh izračunov.

Preglednica

Kategorizacija aktivnih snovi in utežni faktorji nevarnosti za izračun napredka pri doseganju nacionalnega cilja 1 za zmanjšanje do leta 2030

4.Izhodiščna vrednost za cilj 1 za zmanjšanje se določi pri 100 in je enaka povprečnemu rezultatu navedenega izračuna za obdobje 2015–2017.

5.Napredek pri doseganju cilja 1 za zmanjšanje se izrazi glede na izhodiščno vrednost.

6.Komisija napredek pri doseganju cilja 1 za zmanjšanje izračuna v skladu s členom 34(2) te uredbe za vsako koledarsko leto in najpozneje 20 mesecev po koncu leta, za katero se računa napredek pri doseganju cilja 1 za zmanjšanje.

ODDELEK 2

Nacionalni cilj 2 za zmanjšanje: metodologija za oceno napredka pri zmanjšanju uporabe nevarnejših fitofarmacevtskih sredstev

1.Metodologija temelji na statističnih podatkih o količinah aktivnih snovi, danih v promet v fitofarmacevtskih sredstvih v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009, ki se Komisiji sporočijo v skladu s Prilogo I k Uredbi (ES) št. 1185/2009.

2.Napredek pri doseganju cilja 2 se izračuna tako, da se seštejejo letne količine kemičnih aktivnih snovi, ki jih vsebujejo nevarnejša fitofarmacevtska sredstva, dana v promet vsako leto.

3.Izhodiščna vrednost za cilj 2 za zmanjšanje se določi pri 100 in je enaka povprečnemu rezultatu navedenega izračuna za obdobje 2015–2017.

4.Napredek pri doseganju cilja 2 za zmanjšanje se izrazi glede na izhodiščno vrednost.

5.Komisija napredek pri doseganju cilja 2 za zmanjšanje izračuna v skladu s členom 34(2) te uredbe za vsako koledarsko leto in najpozneje 20 mesecev po koncu leta, za katero se računa napredek pri doseganju cilja 2 za zmanjšanja.

ODDELEK 3

Unijska cilja za zmanjšanje

1.Metodologija za izračun trendov na področju doseganja dveh unijskih ciljev za zmanjšanje do leta 2030 je enaka metodologiji za izračun trendov na nacionalni ravni, kot je določena v oddelkih 1 in 2.

2.Trend na nacionalni ravni se izračuna z uporabo nacionalnih statističnih podatkov o količinah kemičnih aktivnih snovi iz člena 3, točka 3, te uredbe, danih v promet v fitofarmacevtskih sredstvih v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009, ki se Komisiji sporočijo v skladu s Prilogo I (Statistični podatki o dajanju pesticidov v promet) k Uredbi (ES) št. 1185/2009.

3.Trend na ravni Unije se izračuna z uporabo statističnih podatkov Unije o količinah kemičnih aktivnih snovi iz člena 3, točka 3, te uredbe, danih v promet v fitofarmacevtskih sredstvih v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009, ki se Komisiji sporočijo v skladu s Prilogo I (Statistični podatki o dajanju pesticidov v promet) k Uredbi (ES) št. 1185/2009.

PRILOGA II

PODATKI, KI JIH JE TREBA VKLJUČITI V LETNA POROČILA O NAPREDKU IN IZVAJANJU DO 31. AVGUSTA VSAKEGA KOLEDARSKEGA LETA

Del 1: Letni trendi v zvezi z napredkom pri doseganju nacionalnih ciljev za zmanjšanje do leta 2030:

1.trendi napredka države članice pri doseganju dveh nacionalnih ciljev za zmanjšanje do leta 2030 iz člena 10(2), točka (a);

2.vsi drugi nacionalni okvirni cilji iz člena 9(2), točka (a), člena 9(3), točka (a), in člena 9(4).

Del 2: Vsi drugi kvalitativni podatki, pomembni za izvajanje te uredbe in raven skladnosti z njo

Uporaba fitofarmacevtskih sredstev:

1.odstotek poklicnih uporabnikov, ki se nadzorujejo v zvezi z izvajanjem integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi;

2.odstotek poklicnih uporabnikov, ki ne izpolnjujejo obveznosti glede vodenja elektronskih evidenc o integriranem varstvu rastlin pred škodljivimi organizmi;

3.odstotek poklicnih uporabnikov, ki niso izpolnili obveznosti glede elektronskega shranjevanja podatkov o uporabi pesticidov;

4.število dovoljenj v zvezi z nanašanjem iz zraka, obdobje veljavnosti dovoljenja, velikost in lokacija zadevnih območij ter razlogi za odobritev dovoljenja;

5.odstotek kmetijskih površin v uporabi in drugih območij, za katera veljajo dovoljenja v zvezi z nanašanjem iz zraka;

6.število dovoljenj v zvezi z uporabo fitofarmacevtskih sredstev na občutljivih območjih;

7.odstotek kmetijskih površin v uporabi in drugih območij, za katera veljajo dovoljenja v zvezi z uporabo fitofarmacevtskih sredstev na občutljivih območjih;

8.ocenjene količine uporabljenih nezakonitih fitofarmacevtskih sredstev in količine odkritih nezakonitih fitofarmacevtskih sredstev;

9.informacije o tem, ali so države članice uporabile odstopanja, ki omogočajo:

(a)drugačne zahteve glede pregledovanja naprav za nanašanje za poklicno uporabo z zelo omejenim obsegom uporabe ali

(b)izvzetja iz zahteve glede pregledovanja ročnih naprav za nanašanje ali nahrbtnih škropilnic za poklicno uporabo.

Storitve usposabljanja in svetovanja:

10.odstotek poklicnih uporabnikov, svetovalcev in distributerjev, ki so se usposobili na področjih iz Priloge III in imajo potrdilo o usposabljanju v skladu s členom 25 ali dokazilo o vpisu v centralni elektronski register v skladu s členom 25(5) z razčlenitvijo na poklicne uporabnike, svetovalce in distributerje;

11.odstotek poklicnih uporabnikov, ki niso izpolnili zahtev glede uporabe neodvisnih svetovalnih storitev vsaj enkrat letno.

Naprave za nanašanje za poklicno uporabo:

12.ocenjen odstotek naprav za nanašanje za poklicno uporabo, vpisanih v elektronski register naprav za nanašanje za poklicno uporabo;

13.odstotek registriranih naprav za nanašanje za poklicno uporabo, ki jih je treba pregledati in so bile pregledane;

14.odstotek naprav za nanašanje za poklicno uporabo, ki so bile ob pregledu opremljene z napravami za zmanjšanje tveganj.

Nadaljnji ukrepi držav članic za izvajanje integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi:

15.odstotek kmetijskih površin v uporabi v vsaki državi članici, na katerih se uporabljajo za kmetijske rastline specifična pravila, ki so zavezujoča v skladu z nacionalno zakonodajo.

PRILOGA III

PODROČJA USPOSABLJANJA IZ ČLENA 25

1.Vsa ustrezna zakonodaja o fitofarmacevtskih sredstvih ter njihovi uporabi in tveganjih, zlasti ta uredba. Med drugim je pomembna naslednja zakonodaja:

Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 3 ,

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 4 ,

Uredba (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta 5 ,

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1185/2009 6 ,

Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta 7 ,

Uredba (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta 8 ,

Uredba (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta 9 ,

Direktiva 2006/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta 10 ,

Direktiva 2009/127/ES Evropskega parlamenta in Sveta 11 ,

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES 12 ;

Direktiva Sveta 89/391/EGS 13 ;

Direktiva Sveta 89/656/EGS 14 ,

Direktiva Sveta 98/24/ES 15 ,

Direktiva 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta 16 ,

Direktiva 2009/104/ES Evropskega parlamenta in Sveta 17 ,

Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta 18 ;

Direktiva 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta 19 .

2.Prisotnost in tveganja nezakonitih ponarejenih fitofarmacevtskih sredstev, metode za odkrivanje teh sredstev in kazni, povezane s prodajo ali uporabo nezakonitih fitofarmacevtskih sredstev.

3.Nevarnosti in tveganja, povezana s fitofarmacevtskimi sredstvi, ter načini njihovega odkrivanja in obvladovanja, vključno z naslednjimi temami:

(a)tveganja za zdravje ljudi;

(b)simptomi zastrupitve s fitofarmacevtskimi sredstvi ter ustrezni ukrepi prve pomoči v primeru te zastrupitve;

(c)tveganja za neciljne rastline in žuželke, prostoživeče vrste, biotsko raznovrstnost in okolje na splošno.

4.Strategije in tehnike integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi, strategije in tehnike integrirane pridelave, načela ekološkega kmetovanja, biološke metode za zatiranje škodljivih organizmov, metode za zatiranje škodljivih organizmov, obveznosti izvajanja integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi v skladu s členoma 12 in 13 te uredbe ter obveznosti vpisovanja evidenc v elektronski register integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi in uporabe fitofarmacevtskih sredstev, kot je določeno v členu 14 te uredbe.

5.V primeru potrebe po uporabi fitofarmacevtskih sredstev – kako v dani situaciji za težavo s škodljivimi organizmi med vsemi registriranimi fitofarmacevtskimi sredstvi izbrati fitofarmacevtska sredstva z najmanj stranskimi učinki za zdravje ljudi, neciljne organizme in okolje.

6.Ukrepi za zmanjšanje tveganja za ljudi, neciljne organizme in okolje, vključno z:

(a)varnimi delovnimi praksami shranjevanja in mešanja fitofarmacevtskih sredstev ter ravnanja z njimi;

(b)varnimi delovnimi praksami odstranjevanja prazne embalaže, drugih kontaminiranih materialov in odvečnih fitofarmacevtskih sredstev (vključno z ostankom škropilne brozge) v koncentrirani ali razredčeni obliki;

(c)priporočenim načinom za nadziranje izpostavljenosti izvajalca (vključno z osebno zaščitno opremo);

(d)informacijami o pravilnem in varnem odstranjevanju fitofarmacevtskih sredstev, ki niso več dovoljena in pri katerih je prehodno obdobje za njihovo uporabo v skladu s členom 20(2) ali členom 46 Uredbe (ES) št. 1107/2009 poteklo.

7.Postopki za pripravo naprav za nanašanje, vključno s kalibracijo, za njihovo delovanje z najnižjim možnim tveganjem za uporabnika, druge osebe, neciljne živalske in rastlinske vrste, biotsko raznovrstnost in okolje, vključno z vodnimi viri.

8.Praktično usposabljanje o uporabi in vzdrževanju naprav za nanašanje ter ukrepih za zmanjšanje tveganja, vključno s posebnimi tehnikami škropljenja, uporabo nove tehnologije, kot so tehnike preciznega kmetovanja, tehničnimi pregledi škropilnic v uporabi in načini za izboljšanje kakovosti škropljenja. Pri tej temi se posebna pozornost nameni šobam za zmanjševanje zanašanja in priporočilom proizvajalcev glede optimalnih pogojev njihove uporabe. Posebna tveganja, povezana z uporabo ročnih naprav za nanašanje ali nahrbtnih škropilnic, in ustrezni ukrepi za obvladovanje tveganja. Praktično usposabljanje zajema tudi posebna tveganja, povezana s sejanjem semen, tretiranih s fitofarmacevtskimi sredstvi.

9.Nujni ukrepi za varovanje zdravja ljudi in varstvo okolja, vključno z vodnimi viri, v primeru nenamernega razlitja in kontaminacije ter ekstremnih vremenskih dogodkov, ki bi lahko povzročili izpiranje fitofarmacevtskih sredstev.

10.Posebna previdnost na občutljivih območjih, opredeljenih v členu 2(15) te uredbe, in zavarovanih območjih iz členov 6 in 7 Direktive 2000/60/ES ter seznanjenost s kontaminacijo, ki jo povzročajo posamezna fitofarmacevtska sredstva v zadevni regiji.

11.Ustanove, ki zagotavljajo spremljanje zdravja in dostop do zdravstvenega varstva ter katerim je mogoče poročati o akutnih in kroničnih zastrupitvah.

12.Vodenje evidenc o prodaji, nakupu in uporabi fitofarmacevtskih sredstev v skladu z ustrezno zakonodajo.

13.Načini zmanjšanja ali odprave uporabe nekaterih fitofarmacevtskih sredstev, ki so v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 razvrščena kot „škodljiva za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki“, „zelo strupena za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki“ ali „strupena za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki“, na ali ob cestah, železniških progah, zelo prepustnih površinah ali drugi infrastrukturi v bližini površinskih ali podzemnih voda ali na neprepustnih površinah z velikim tveganjem odtekanja v površinske vode ali kanalizacijske sisteme.

14.Varstvo vodnega okolja in oskrbe s pitno vodo pred vplivom fitofarmacevtskih sredstev, tudi v zvezi z naslednjimi zadevami:

(a)uporabo fitofarmacevtskih sredstev v skladu z omejitvami, navedenimi na etiketi v skladu s členom 31, točka 4(a), Uredbe (ES) št. 1107/2009, pri čemer se da prednost uporabi fitofarmacevtskih sredstev, ki niso razvrščena kot „(zelo) obstojna“, „(zelo) bioakumulativna“,

„zelo strupena za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki“, „strupena za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki“ ali „škodljiva za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki“ v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 20 , ne vsebujejo prednostnih snovi, vključenih na seznam, ki ga Komisija pripravi v skladu s členom 16 Direktive 2000/60/ES, ki se izvaja z direktivama 2008/105/ES in 2013/39/EU, oziroma niso pesticidi, ki so bili opredeljeni kot onesnaževala, značilna za povodje, v skladu s Prilogo V, točka 1.2.6, k Direktivi 2000/60/ES, zlasti tisti, ki vplivajo na vodo, ki se uporablja za odvzem pitne vode v skladu s členom 7 Direktive 2000/60/ES in Direktivo (EU) 2020/2184;

(b)morebitne nevarnosti in tveganja, ki jih uporaba fitofarmacevtskih sredstev predstavlja za zdravje ljudi in okolje, ter metode za zmanjšanje emisij v okolje in poklicne izpostavljenosti nevarnejšim fitofarmacevtskim sredstvom;

(c)uporaba tehnologije za zmanjševanje zanašanja pri vseh kmetijskih rastlinah;

(d)uporaba drugih blažitvenih ukrepov, ki zmanjšujejo tveganje onesnaževanja zunaj kraja tretiranja, ki ga povzročajo zanašanje, odtekanje drenaže in odtekanje škropiva, ter vključujejo zlasti obvezne varovalne pasove ob površinskih vodotokih, podzemnih vodah in vodonosnikih;

(e)način upoštevanja omejitev iz Uredbe (ES) št. 1107/2009 za zmanjšanje uporabe ali zamenjavo fitofarmacevtskih sredstev, ki so v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 razvrščena kot „škodljiva za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki“, „zelo strupena za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki“ ali „strupena za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki“, na ali ob cestah, železniških progah, zelo prepustnih površinah ali drugi infrastrukturi v bližini površinskih ali podzemnih voda ali na neprepustnih površinah z velikim tveganjem odtekanja v površinske vode ali kanalizacijske sisteme.

PRILOGA IV

INŠPEKCIJSKI PREGLED NAPRAV ZA NANAŠANJE ZA POKLICNO UPORABO

Inšpekcijski pregled naprav za nanašanje za poklicno uporabo zajema vse vidike, ki so pomembni za zagotovitev visoke ravni varnosti in varovanja zdravja ljudi in okolja. Popolni učinkovitost in varnost operacij nanašanja se zagotovita s pravilnim delovanjem vseh mehanizmov ali aparatov naprav, da se zagotovi izpolnitev ciljev, navedenih v nadaljevanju.

Naprave za nanašanje za poklicno uporabo delujejo zanesljivo ter se uporabljajo le v skladu s priročnikom za obratovanje in predvidenim namenom, kar zagotavlja, da se lahko fitofarmacevtska sredstva pravilno nanašajo v skladu z dobro kmetijsko prakso, opredeljeno v členu 3(2), točka (a), Uredbe (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta 21 .

Naprave so v stanju, ki omogoča varno, enostavno in popolno polnjenje in praznjenje ter preprečuje odtekanje škropilne raztopine ali koncentriranega sredstva. Omogočeno je enostavno in temeljito čiščenje. Naprave omogočajo tudi varno delovanje in takojšnjo zaustavitev s strani izvajalca. Morebitno potrebno uravnavanje je enostavno izvedljivo. To uravnavanje je natančno in ponovljivo.

Med pregledom se preveri izpolnjevanje zahtev, navedenih v nadaljevanju.

1.Varnost

Naprave so pred pregledom varne in čiste. Preveri se naslednje:

●zaščitni pokrov kardanske gredi ter vse varovalne naprave priključne gredi in drugi vrteči se pogonski prenosniki,

●puščanje iz hidravličnega sistema ter splošno stanje hidravličnih valjev in cevi,

●varnost in delovanje vseh električnih delov, vključno s solenoidnimi stikali,

●delovanje varnostnih ventilov,

●stanje konstrukcijskih delov, ogrodja ter nosilcev letev/razpršilne šobe,

●zaklepanje zložljivih delov ter

●v primeru kakršne koli opreme, ki deluje s pomočjo zraka, varovala in stanje puhala, vključno s fizičnim stanjem enote, ventilatorja in oblog puhala.

2.Puščanje

V mirujočih in delovnih pogojih ne prihaja do puščanja ali kapljanja iz nobenega dela naprav. Po izklopu naprav ne prihaja do kapljanja ali nenamernega nanašanja. Pri napravah za nanašanje tekočih sredstev ne prihaja do puščanja iz cevi ali vodov, ko naprave delujejo pod največjim dosegljivim tlakom sistema, tekočina pa se ne nanaša neposredno na škropilnico.

3.Črpalka (v primeru naprav, ki se uporabljajo za nanašanje tekočih sredstev)

Kapaciteta črpalke ustreza potrebam naprave za nanašanje in deluje pravilno, da se zagotovi stalna in zanesljiva stopnja nanašanja.

4.Mešanje (v primer naprav za nanašanje tekočih sredstev)

Naprave za mešanje zagotovijo pravilno kroženje, da se doseže enaka koncentracija škropilne brozge po celotni prostornini rezervoarja.

5.Rezervoar/lijak za škropilno tekočino

Rezervoarji in lijaki škropilnic, vključno s prikazovalnimi nivoja rezervoarja, polnilnimi napravami, filtri, sistemi za praznjenje in spiranje ter mešalnimi napravami delujejo tako, da zmanjšujejo možnost nenamernega razlitja, neenakomerno koncentracijo pripravka, izpostavljenost izvajalca in količino ostanka.

6.Merilni sistemi, sistemi za nadzor in regulacijo

Vse naprave za merjenje, vklapljanje in izklapljanje ter uravnavanje tlaka ali prostornine pretoka so ustrezno kalibrirane in pravilno delujejo. Nadzorne naprave, ki se upravljajo med postopkom nanašanja, je mogoče upravljati s položaja izvajalca, prisotni so natančni instrumenti za nadzor postopka, prikazovalniki instrumentov pa so berljivi s položaja izvajalca. V primeru naprav za nanašanje tekočih sredstev naprave za nastavitve tlaka ohranjajo konstanten delovni tlak pri konstantnih obratih črpalke, da se zagotovi nanašanje enakomerne količine škropilne brozge. Dodatna oprema za odmerjanje ali vbrizgavanje fitofarmacevtskih sredstev deluje natančno in pravilno.

7.Cevi in vodi

Cevi in vodi so dobro delujoči, da ne pride do motenj pretoka sredstva ali nenamernega razlitja v primeru okvare. Cevi in vodi niso prepognjeni, pretirano obrabljeni ali v položaju, ki bi omogočil raztezanje.

8.Filtriranje (v primeru naprav za nanašanje tekočih sredstev)

Da ne bi prišlo do vrtinčenja in neenakomernosti strukture škropilne brozge, so prisotni filtri, ki so v dobrem stanju, velikost mrežnega očesa filtrov pa ustreza velikosti razpršilnih šob, nameščenih na škropilnico. Sistem za prikaz zamašitve filtra mora delovati pravilno, kjer je to ustrezno.

9.Škropilna letev (v primeru naprav za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev s horizontalno ali vertikalno postavljeno škropilno letvijo, nameščeno blizu kmetijske rastline ali materiala, ki se tretira)

Letev je v dobrem stanju in stabilna v vseh smereh. Sistemi za pritrditev in uravnavanje ter naprave za blaženje nenamernih gibanj in izravnavanje nagiba pravilno delujejo.

10.Razpršilne šobe (v primeru naprav za nanašanje tekočih sredstev)/izhodne odprtine (v primeru trdnih sredstev)

Razpršilne šobe in izhodne odprtine pravilno delujejo. Prostornina pretoka posameznih razpršilnih šob in izhodnih odprtin ne odstopa bistveno od prostornine pretoka, navedene v preglednicah, ki jih zagotovi proizvajalec.

11.Porazdelitev

Kjer je to ustrezno, je horizontalna, prečna in vertikalna (v primeru nanašanja na vertikalne kmetijske rastline) porazdelitev sredstva na ciljnem območju enakomerna.

12.Puhalo (v primeru naprav za porazdelitev fitofarmacevtskih sredstev s pomočjo zraka)

Puhalo je v dobrem stanju ter zagotavlja stalen in zanesljiv zračni tok.

13.Čiščenje

Sistemi za spiranje/čiščenje praznih vsebnikov, ki so na primer nameščeni na polnilnih lijakih naprav za nanašanje, če so prisotni, delujejo zanesljivo. Če so prisotne naprave za čiščenje rezervoarja, naprave za zunanje čiščenje, naprave za čiščenje polnilnih lijakov in naprave za notranje čiščenje celotnih naprav za nanašanje, te naprave delujejo pravilno.

PRILOGA V

PRIGLASITVENI OBRAZEC

PRILOGA VI
iz člena 35

METODOLOGIJA ZA IZRAČUN USKLAJENIH KAZALNIKOV TVEGANJA NA RAVNI UNIJE IN NACIONALNI RAVNI

ODDELEK 1

Usklajeni kazalniki tveganja

Metodologija za izračun usklajenih kazalnikov tveganja na ravni Unije in nacionalni ravni je navedena v tej prilogi, oddelki 2 do 4. Metodologija za izračun kazalnikov Unije je enaka metodologiji za izračun nacionalnih kazalnikov, pri čemer prva temelji na vseevropskih statističnih podatkih, druga pa na nacionalnih statističnih podatkih. Ti kazalniki se izračunajo vsako leto.

ODDELEK 2

Usklajeni kazalnik tveganja 1: usklajeni kazalnik tveganja na podlagi nevarnosti, ki temelji na količinah aktivnih snovi, danih v promet v fitofarmacevtskih sredstvih v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009

1.Ta kazalnik temelji na statističnih podatkih o količinah aktivnih snovi, danih v promet v fitofarmacevtskih sredstvih v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009, ki se Komisiji sporočijo v skladu s Prilogo I k Uredbi (ES) št. 1185/2009. Ti podatki se kategorizirajo v štiri skupine.

2.Za izračun usklajenega kazalnika tveganja 1 se uporabljajo naslednja splošna pravila:

(a)usklajeni kazalnik tveganja 1 se izračuna na podlagi kategorizacije vseh aktivnih snovi v štiri skupine iz preglednice 1;

(b)aktivne snovi iz skupine 1 so tiste iz Priloge, del D, k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011;

(c)aktivne snovi iz skupine 2 so tiste iz Priloge, dela A in B, k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011;

(d)aktivne snovi iz skupine 3 so kemične aktivne snovi, ki so odobrene kot kandidatke za zamenjavo v skladu s členom 24 Uredbe (ES) št. 1107/2009 in so navedene v Prilogi, del E, k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 ali so navedene v Prilogi k Izvedbeni uredbi (EU) 2015/408;

(e)aktivne snovi iz skupine 4 so tiste, ki niso odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 in zato niso navedene v Prilogi k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011;

(f)uporabljajo se utežni faktorji iz vrstice (iii) preglednice 1.

3.Usklajeni kazalnik tveganja 1 se izračuna tako, da se letne količine aktivnih snovi v fitofarmacevtskih sredstvih, danih v promet, v okviru vsake skupine iz preglednice 1 pomnožijo z ustreznim utežnim faktorjem nevarnosti iz vrstice (iii), čemur sledi združevanje rezultatov teh izračunov.

Preglednica 1

Kategorizacija aktivnih snovi in utežnih faktorjev nevarnosti za namene izračuna usklajenega kazalnika tveganja 1

4.Izhodiščna vrednost za usklajeni kazalnik tveganja 1 se določi pri 100 in je enaka povprečnemu rezultatu navedenega izračuna za obdobje 2011–2013.

5.Rezultat usklajenega kazalnika tveganja 1 se izrazi glede na izhodiščno vrednost.

6.Komisija rezultate usklajenega kazalnika tveganja 1 na ravni Unije izračuna in objavi v skladu s členom 35(2) te uredbe za vsako koledarsko leto in najpozneje 20 mesecev po koncu leta, za katero se računa usklajeni kazalnik tveganja 1.

7.Države članice rezultate usklajenega kazalnika tveganja 1 na nacionalni ravni izračunajo in objavijo v skladu s členom 35(3) te uredbe za vsako koledarsko leto in najpozneje 20 mesecev po koncu leta, za katero se računa usklajeni kazalnik tveganja 1.

ODDELEK 3

Usklajeni kazalnik tveganja 2: usklajeni kazalnik tveganja na podlagi števila registracij, izdanih v skladu s členom 53 Uredbe (ES) št. 1107/2009

1.Ta kazalnik temelji na številu registracij, izdanih za fitofarmacevtska sredstva v skladu s členom 53 Uredbe (ES) št. 1107/2009, kot je sporočeno Komisiji v skladu s členom 53(1) navedene uredbe. Ti podatki se kategorizirajo v štiri skupine.

2.Za izračun usklajenega kazalnika tveganja 2 se uporabljajo naslednja splošna pravila:

(a)usklajeni kazalnik tveganja 2 temelji na številu registracij, izdanih v skladu s členom 53 Uredbe (ES) št. 1107/2009, in se izračuna na podlagi kategorizacije aktivnih snovi v štiri skupine iz preglednice 2 iz tega oddelka;

(b)aktivne snovi iz skupine 1 so tiste iz Priloge, del D, k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011;

(c)aktivne snovi iz skupine 2 so tiste iz Priloge, dela A in B, k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011;

(d)aktivne snovi iz skupine 3 so kemične aktivne snovi, ki so odobrene kot kandidatke za zamenjavo v skladu s členom 24 Uredbe (ES) št. 1107/2009 in so navedene v Prilogi, del E, k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 ali so navedene v Prilogi k Izvedbeni uredbi (EU) 2015/408;

(e)aktivne snovi iz skupine 4 so tiste, ki niso odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 in zato niso navedene v Prilogi k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011;

(f)uporabljajo se utežni faktorji iz vrstice (iii) preglednice 2 iz tega oddelka.

3.Usklajeni kazalnik tveganja 2 se izračuna tako, da se število registracij, izdanih za fitofarmacevtska sredstva v skladu s členom 53 Uredbe (ES) št. 1107/2009, v okviru vsake skupine iz preglednice 2 pomnoži z ustreznim utežnim faktorjem nevarnosti iz vrstice (iii), čemur sledi združevanje rezultatov teh izračunov.

Preglednica 2

Kategorizacija aktivnih snovi in utežnih faktorjev nevarnosti za namene izračuna usklajenega kazalnika tveganja 2

4.Izhodiščna vrednost za usklajeni kazalnik tveganja 2 se določi pri 100 in je enaka povprečnemu rezultatu navedenega izračuna za obdobje 2011–2013.

5.Rezultat usklajenega kazalnika tveganja 2 se izrazi glede na izhodiščno vrednost.

6.Komisija rezultate usklajenega kazalnika tveganja 2 na ravni Unije izračuna in objavi v skladu s členom 35(2) te uredbe za vsako koledarsko leto in najpozneje 20 mesecev po koncu leta, za katero se računa usklajeni kazalnik tveganja 2.

7.Države članice rezultate usklajenega kazalnika tveganja 2 na nacionalni ravni izračunajo in objavijo v skladu s členom 35(3) te uredbe za vsako koledarsko leto in najpozneje 20 mesecev po koncu leta, za katero se računa usklajeni kazalnik tveganja 2.

8.Z učinkom od 1. januarja 2027 se metodologija usklajenega kazalnika tveganja 2 nadomesti z metodologijo usklajenega kazalnika tveganja 2a iz oddelka 4 te priloge.

ODDELEK 4

Usklajeni kazalnik tveganja 2a: usklajeni kazalnik tveganja na podlagi števila registracij, izdanih v skladu s členom 53 Uredbe (ES) št. 1107/2009, in površine območij, tretiranih na podlagi teh registracij

1.Ta kazalnik temelji na podatkih o številu registracij, izdanih za fitofarmacevtska sredstva v skladu s členom 53 Uredbe (ES) št. 1107/2009, in obsegu površin območij, tretiranih na podlagi teh registracij, ki se sporočijo Komisiji v skladu s členom 53(1) navedene uredbe.

2.Za izračun usklajenega kazalnika tveganja 2a se uporabljajo naslednja splošna pravila:

(a)usklajeni kazalnik tveganja 2a temelji na številu registracij, izdanih v skladu s členom 53 Uredbe (ES) št. 1107/2009, in obsegu površin območij, tretiranih na podlagi teh registracij. Izračuna se na podlagi kategorizacije aktivnih snovi v štiri skupine iz preglednice 3 tega oddelka;

(b)tretirane površine se izrazijo v hektarjih;

(c)aktivne snovi iz skupine 1 so tiste iz Priloge, del D, k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011;

(d)aktivne snovi iz skupine 2 so tiste iz Priloge, dela A in B, k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011;

(e)aktivne snovi iz skupine 3 so kemične aktivne snovi, ki so odobrene kot kandidatke za zamenjavo v skladu s členom 24 Uredbe (ES) št. 1107/2009 in so navedene v Prilogi, del E, k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 ali so navedene v Prilogi k Izvedbeni uredbi (EU) 2015/408;

(f)aktivne snovi iz skupine 4 so tiste, ki niso odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 in zato niso navedene v Prilogi k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011;

(g)uporabljajo se utežni faktorji iz vrstice (iii) preglednice 3 iz tega oddelka.

3.Usklajeni kazalnik tveganja 2a se izračuna tako, da se število registracij, izdanih za fitofarmacevtska sredstva v skladu s členom 53 Uredbe (ES) št. 1107/2009, v okviru vsake skupine iz preglednice 3 pomnoži z ustreznim utežnim faktorjem nevarnosti iz vrstice (iii) in površinami območij, tretiranih na podlagi teh registracij, čemur sledi združevanje rezultatov teh izračunov.

Preglednica 3

Kategorizacija aktivnih snovi in utežnih faktorjev nevarnosti za namene izračuna usklajenega kazalnika tveganja 2a

4.Izhodiščna vrednost za usklajeni kazalnik tveganja 2a se določi pri 100 in je enaka povprečnemu rezultatu navedenega izračuna za obdobje 2022–2024.

5.Rezultat usklajenega kazalnika tveganja 2a se izrazi glede na izhodiščno vrednost.

6.Komisija rezultate usklajenega kazalnika tveganja 2a na ravni Unije izračuna in objavi v skladu s členom 35(2) te uredbe. To naredi prvič leta 2027 z uporabo podatkov iz koledarskih let 2022–2025, nato pa vsako koledarsko leto, in sicer najpozneje 20 mesecev po koncu leta, za katero se računa usklajeni kazalnik tveganja 2a.

7.Države članice rezultate usklajenega kazalnika tveganja 2a na nacionalni ravni izračunajo in objavijo v skladu s členom 35(3) te uredbe. To naredijo prvič leta 2027 z uporabo podatkov iz koledarskih let 2022–2025, nato pa vsako koledarsko leto, in sicer najpozneje 20 mesecev po koncu leta, za katero se računa usklajeni kazalnik tveganja 2a.

PRILOGA VII

KORELACIJSKA TABELA IZ ČLENA 43(2)

(1)    Uredba (ES) št. 1185/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o statističnih podatkih o pesticidih (UL L 324, 10.12.2009, str. 1).

(2)    Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 540/2011 z dne 25. maja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede seznama registriranih aktivnih snovi (UL L 153, 11.6.2011, str. 1).

(3)    Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1).

(4)    Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L 70, 16.3.2005, str. 1).

(5)    Uredba (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov (UL L 167, 27.6.2012, str. 1).

(6)    Uredba (ES) št. 1185/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o statističnih podatkih o pesticidih (UL L 324, 10.12.2009, str. 1).

(7)    Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL L 353, 31.12.2008, str. 1).

(8)    Uredba (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) (UL L 95, 7.4.2017, str. 1).

(9)    Uredba (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L 435, 6.12.2021, str. 1).

(10)    Direktiva 2006/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o strojih in spremembah Direktive 95/16/ES (UL L 157, 9.6.2006, str. 24).

(11)    Direktiva 2009/127/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o spremembah Direktive 2006/42/ES glede strojev za nanašanje pesticidov (UL L 310, 25.11.2009, str. 29).

(12)    Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

(13)    Direktiva Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (UL L 183, 29.6.1989, str. 1).

(14)    Direktiva Sveta 89/656/EGS z dne 30. novembra 1989 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah za osebno varovalno opremo, ki jo delavci uporabljajo na delovnem mestu (tretja posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (UL L 393, 30.12.1989, str. 18).

(15)    Direktiva Sveta 98/24/ES z dne 7. aprila 1998 o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu (UL L 131, 5.5.1998, str. 11).

(16)    Direktiva 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu (UL L 158, 30.4.2004, str. 50).

(17)    Direktiva 2009/104/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za uporabo delovne opreme delavcev pri delu (druga posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (UL L 260, 3.10.2009, str. 5).

(18)    Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).

(19)    Direktiva 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o notranjem prevozu nevarnega blaga (UL L 260, 30.9.2008, str. 13).

(20)    Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL L 353, 31.12.2008, str. 1).

(21)    Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L 70, 16.3.2005, str. 1).