Poročevalec:

Andrés BARCELÓ DELGADO

Soporočevalka:

Monika SITÁROVÁ

1.1

1.2

1.3

1.4

1.5

1.6

1.7

1.8

2.1

2.2

2.3

3.1

3.2

3.3

3.4

3.5

3.6

4.1

4.2

4.3

4.4

4.5

Izziv za tradicionalno jeklarsko industrijo (integrirana proizvodnja, ki zahteva zmanjšanje železove rude) je že privedel do uvedbe več novih tehnoloških pristopov; ti se zdaj osredotočajo na nadomestitev plavžev z elektroobločnimi pečmi, ki se polnijo z neposredno reduciranim železom, proizvedenim z uporabo zelenega vodika. Druge že raziskane alternative temeljijo na tehnologijah zajemanja in shranjevanja ogljika, vendar z njimi ni mogoče doseči cilja glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Pri elektrolizi železove rude bi lahko nastalo do 87 % manj emisij CO2 kot pri sedanji integrirani proizvodnji (če je oskrba z električno energijo v celoti dekarbonizirana). Cilj zmanjšanja z vodikovo plazmo so bile ničelne emisije CO2. Dejansko bi lahko proizvodnja jekla z vodikom ustvarila do 95 % manj CO2 kot sedanja integrirana proizvodnja (če se uporablja popolnoma razogljičena električna energija), vendar bi to zaradi izgube energije med proizvodnjo vodika povečalo porabo energije v industriji.

Jeklo, proizvedeno v elektroobločnih pečeh, povzroča le 14 % emisij toplogrednih plinov iz integrirane proizvodnje, glavni izziv pa je, da se zemeljski plin, ki se uporablja v pečeh za vroče valjanje, zamenja z zelenim vodikom ali indukcijsko električno energijo.

Z zajemanjem in uporabo ogljika (z uporabo odpadnih plinov iz plavžev) se lahko emisije zmanjšajo za do 65 %, če se postopek uporablja v celoti (zmanjšanje CO2 je odvisno tudi od celotnega življenjskega cikla nastalih kemičnih izdelkov). Nekaj postopkov je v naprednejši fazi razvoja – predstavitveni objekt Steelanol (trenutno v gradnji – raven tehnološke pripravljenosti 9) uporablja odpadni plin za proizvodnjo bioetanola, projekt Carbon2Chem (raven tehnološke pripravljenosti 7–8) pa je namenjen uporabi odpadnega plina kot surovine za kemikalije.

4.6

Samo 37 % emisij v cementni industriji izvira iz goriv, preostalih 63 % emisij pa je posledica kemične reakcije surovine (emisije iz proizvodnih procesov). Uporaba goriv iz obnovljivih virov (biomase ali vodika) bo zato zmanjšala emisije za največ 35 %. Trenutno se preskušajo tehnologije, ki bi lahko v prihodnje omogočile zajemanje in upravljanje ali shranjevanje CO2 (metoda z amini in kalcijeva zanka). Še ena možnost za zmanjšanje emisij je razvoj tako imenovanega nizkoklinkerskega cementa, katerega trenutna raven tehnološke pripravljenosti je 5–7. Ta cement povzroča do 30 % manj emisij kot čisti portlandski cement.

4.7

V kemijski industriji je cilj elektrifikacije proizvodnih procesov, kot je elektrifikacija peči za parni kreking, zmanjšati emisije CO2 na peč za 90 %. Kemijski sektor pomembno prispeva k obnovitvi trajnostnih ogljičnih ciklov. Kemični proizvodi so orjaški zbiralnik ogljika, ki lahko veže ogljik za obdobje 10–40 let. Količina ogljika, vsebovanega v kemičnih proizvodih, je danes primerljiva s skupnimi emisijami, ki v kemijski industriji nastanejo pri proizvodnji teh izdelkov. Čeprav večina tega ogljika konča v ozračju, ko se proizvodi ob koncu uporabe sežgejo, je uvedba ambiciozne strategije za krožno gospodarstvo predpogoj za trajnostne in na podnebne spremembe odporne ogljične cikle z ohranjanjem ogljika „v zanki“. Kemijski sektor lahko prispeva k zmanjšanju emisij v drugih sektorjih z absorbiranjem ogljika in njegovim shranjevanjem v proizvodih.

4.8

V industriji celuloze in papirja naj bi procesne izboljšave, vključno s prehodom na industrijo 4.0, skupaj z naložbami v najsodobnejše proizvodne tehnologije do leta 2050 privedle do zmanjšanja CO2 za 7 milijonov ton. Ta industrija lahko z izkoriščanjem zmogljivosti za soproizvodnjo toplote in električne energije v svojih obratih sodeluje na energetskem trgu z uporabo presežkov nestalnih obnovljivih virov energije. Tako dosežen prispevek k razogljičenju bi lahko znašal celo 2 milijona ton. Nadaljnje pretvorba industrijskih naprav za uporabo virov energije z nizkimi ali ničelnimi emisijami ogljika naj bi omogočila zmanjšanje emisij za 8 milijonov ton CO2. Poleg nekaterih prebojnih konceptov, opredeljenih v projektu Two Team (4), kot je tehnologija globokih evtektičnih topil, ki se trenutno razvija, bi lahko z drugimi inovativnimi in prelomnimi rešitvami k zmanjšanju emisij prispevali še približno 5 milijonov ton CO2.

4.9

Rafinerije nafte lahko prispevajo k energetskemu in podnebnemu prehodu gospodarstva EU na dva načina: i) z bistvenim zmanjšanjem ogljikovega odtisa svojega proizvodnega procesa in ii) s postopno zamenjavo goriv in drugih proizvodov fosilnega izvora z gorivi in drugimi proizvodi, ki temeljijo na biogenem ali recikliranem ogljiku. Postopno nadomeščanje energije iz fosilnih virov z bioenergijo bo skupaj s tehnologijami za zajemanje, uporabo in shranjevanje ogljika privedlo celo do negativnih emisij toplogrednih plinov. Neto emisije toplogrednih plinov, ki nastanejo med uporabo goriv in drugih rafinerijskih proizvodov, je mogoče korenito zmanjšati s postopno zamenjavo surovin, tj. zamenjavo surove nafte s trajnostno biomaso in recikliranim CO2. Tako pridobljena goriva bodo ob izgorevanju v ozračje izpustila nič ali zelo malo neto CO2, kar bo prispevalo k razogljičenju prometa, zlasti pri tistih načinih prevoza, ki jih je težje elektrificirati. Na teh področjih potekajo naložbe in novi projekti. Tri od približno 80 večjih rafinerij v EU so bile na primer spremenjene v biorafinerije in so surovo nafto v celoti nadomestile s trajnostno biomaso (5). Za to strategijo podnebnega prehoda so potrebna manjša finančna sredstva kot za druge rešitve, saj je mogoče rafinerije same in logistični sistem za distribucijo proizvodov v veliki meri prilagoditi in ponovno uporabiti.

4.10

Industrija gnojil zdaj preučuje možnost nadomestitve zemeljskega plina kot surovine z zelenim vodikom. Po vsej EU se razvija več pilotnih projektov (6). Ko bo zeleni vodik na voljo in bodo njegovi stroški pokriti, bo industrija napredovala v smeri popolnega razogljičenja.

4.11

5.1

5.2

5.3

5.4

6.1

6.2

6.3

6.4

6.5

6.6

6.7

6.8

6.9

6.10

6.11

6.12

Inovacije v zgodnji fazi ter želja po njihovi uporabi in prodaji se razlikujejo glede na velikost podjetij, pri čemer imajo zelo velike skupine prednost pri prvem, mala in srednja podjetja pa pri drugem. Zato bi bilo treba z ustvarjanjem ugodnega poslovnega okolja spodbujati in olajšati tako medsektorski kot vertikalni prenos znanja.