EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 12.5.2022

COM(2022) 217 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Akcijski načrt za solidarnostne pasove med EU in Ukrajino za lažji izvoz kmetijskih proizvodov Ukrajine in lažjo dvostransko trgovino Ukrajine z EU

1.Uvod

Ukrajinsko gospodarstvo je močno prizadela ruska vojna agresija. Zlasti izvoz je drastično omejen, ker ruska mornarica blokira ukrajinska črnomorska pristanišča, saj so pred vojno prek njih izvozili 90 % vsega izvoženega žita in oljnic.

Neizzvana in neupravičena ruska invazija že močno vpliva na svetovne živilske trge in bo še dodatno ogrozila svetovno prehransko varnost. Brez hitrega ukrepanja bodo svetovne zaloge žita prizadete tudi naslednje leto. V običajnih okoliščinah je bilo izvoženih 75 % ukrajinske proizvodnje žita, s čimer je bilo ustvarjenih približno 20 % nacionalnih letnih prihodkov od izvoza 1 . Po približno tretjina izvoza je namenjena Evropi, Kitajski in Afriki.

EU je zavezana podpori ukrajinskemu gospodarstvu in gospodarskemu okrevanju ter prispevanju k stabilizaciji svetovnih živilskih trgov in izboljšanju svetovne prehranske varnosti. Zato je skupni izziv Ukrajini omogočiti želeni izvoz blaga, še naprej podpirati lokalno proizvodnjo in zagotoviti, da se močno izboljša povezljivost z Evropo v smislu izvoza in uvoza. Komisija je ob upoštevanju tega cilja v skladu s pridružitvenim sporazumom med EU in Ukrajino nedavno predlagala začasno opustitev vseh neporavnanih carin na uvoz iz Ukrajine in začasno ukinitev vseh ukrepov trgovinske zaščite za ukrajinsko jeklo 2 .

Zlasti v zvezi s svetovno prehransko varnostjo je nujno in pomembno, da se Ukrajini omogoči izvoz kmetijskih proizvodov, ki so zdaj uskladiščeni v državi, na svetovne trge. Ukrajini moramo pomagati zagotoviti, da bodo prihodnje letine lahko varno uskladiščene in da se lahko posejejo novi posevki.

Da bi kmetijski proizvodi prišli do EU in svetovnih trgov ter da bi se Ukrajini omogočil uvoz najnujnejšega blaga (kot so humanitarna pomoč, hrana, živalska krma, gnojila, gorivo), je nujno treba vzpostaviti alternativne logistične poti in uporabiti vse načine prevoza, ki povezujejo EU z Ukrajino, dokler se Ukrajini ponovno ne omogoči dostop do črnomorskih poti. V ta namen je treba povečati obseg in razviti ustrezne storitve v tovornem prometu vzdolž teh logističnih poti, ki povezujejo Ukrajino z morskimi pristanišči v EU, od koder bi lahko blago pošiljali dlje ali ga tam morebiti tudi skladiščili. To je ključnega pomena za kmete v Ukrajini, pa tudi za potrošnike v EU in zunaj nje.

V tem sporočilu so opredeljena ključna ozka grla, o katerih so poročali države članice EU, ukrajinske oblasti ter deležniki v EU in Ukrajini. Evropska komisija v okviru solidarnosti EU z Ukrajino zdaj predlaga akcijski načrt s kratkoročnimi, srednjeročnimi in dolgoročnimi ukrepi za obravnavo teh ozkih grl. Komisija bo sodelovala z državami članicami, ukrajinskimi organi, prevozniki, dobavitelji opreme in vsemi drugimi deležniki na obeh straneh, da bi vzpostavila alternativne in optimizirane logistične poti, t. i. nove solidarnostne pasove med EU in Ukrajino. Ti pasovi bodo olajšali zlasti pošiljanje kmetijskih proizvodov iz Ukrajine, pa tudi našo dvostransko blagovno menjavo ter dostop Ukrajine do mednarodnih trgov in svetovnih dobavnih verig, kar bo zagotovilo, da bodo prepotrebna žita dosegla svetovni trg.

2.Ozka grla

Zdaj na ukrajinski strani meje s sosednjimi državami članicami na carinjenje čaka na tisoče vagonov. Še več žita, pripravljenega na izvoz, je še vedno skladiščenega v silosih. Sedanja povprečna čakalna doba za vagone je 16 dni, na nekaterih mejnih prehodih med EU in Ukrajino pa do 30 dni. Na zadevnih mejah so predolge tudi čakalne dobe za tovornjake. Zaradi teh logističnih ovir so morale ukrajinske oblasti uvesti omejitve izvoza v določene smeri.

Komisija je v tesnem sodelovanju z državami članicami EU, ukrajinskimi javnimi organi in predstavniki prometnega in kmetijskega sektorja opredelila več ozkih grl, ki bi lahko ovirala prepotrebno preusmeritev ukrajinskega izvoza in uvoza, in sicer:

-Ukrajina uporablja tirno širino 1 520 mm 3 (širokotirno), medtem ko standardna tirna širina EU (tirna širina UIC) znaša 1 435 mm. To pomeni, da ukrajinskih vagonov ni mogoče uporabiti v večini držav članic EU in da je treba blago pretovoriti iz vagonov, ki vozijo po širokih tirih, v vagone s standardno tirno širino EU. Tako pretovarjanje mora potekati v logističnih centrih blizu mejnih prehodov 4 na obeh straneh meje, pri čemer se bodisi zamenjajo podstavni vozički vagonov bodisi se blago iz vagonov z večjo tirno širino pretovori v vagone s standardno tirno širino EU.

-Sedanje zmogljivosti pretovarjanja so v veliki meri nezadostne in niso primerne za upravljanje večjih količin tovora. Poleg tega je pretovarjanje zamudno in zahteva posebne stroje, ki jih na točkah pretovarjanja morda ni dovolj ali niso dovolj zmogljivi za nenadno povečanje povpraševanja.

-Čeprav Rusija blokira ukrajinska morska pristanišča, lahko nekatera morska plovila priplujejo tudi do ukrajinskih pristanišč na celinskih plovnih poteh na Donavi. Vendar lahko zdaj pokrijejo le razmeroma majhen delež skupnih izvoznih potreb, pri delovanju pa so izpostavljena povečanim tveganjem plovbe na severnih območjih Črnega morja. Ranljiv je tudi dostop od Odese po cesti in železnici.

-Povezljivost z uporabo tovornjakov je otežena zaradi pomanjkanja razpoložljivih vozil, nekaterih omejitev v okviru, ki ureja prometne pravice, drugih pravil, ki ovirajo čezmejno gibanje vozil, administrativnih težav pri izdaji in veljavnosti dokumentov ter pomanjkanja voznikov tovornjakov v Ukrajini in EU. Čakalne dobe za tovornjake na mejah pogosto presegajo 12 ur.

-Povratne informacije deležnikov kažejo, da še vedno obstajajo nepotrebne 5 in drage zamude pri pošiljkah zaradi mejnih kontrol (fitosanitarni in veterinarski nadzor ter carinjenje).

3.Akcijski načrt za solidarnostne pasove med EU in Ukrajino

Čeprav Evropska komisija ne more nadomestiti poslovnih dogovorov med prevozniki iz EU in ukrajinskimi prodajalci žita, lahko pomaga olajšati usklajevanje med deležniki in ustreznimi organi. S kratkoročni ukrepi se mora sprostiti obstoječi logistični potencial, dodatni srednje- in dolgoročni ukrepi pa bi morali omogočiti povojno trgovanje Ukrajine in podpreti obnovo države.

Zaradi začasne pomorske blokade na severu Črnega morja in prizemljitve civilnega letalstva v Ukrajini je treba nove dobavne poti za ukrajinski izvoz in uvoz organizirati predvsem prek kopenskega prometa in prevozov po celinskih plovnih poteh. Države članice v bližini Ukrajine vlagajo veliko sredstev in truda v omogočanje nemotenega izvoza iz Ukrajine v EU in zunaj nje. Komisija priznava prizadevanja teh najbližjih držav članic EU in namerava še naprej podpirati ustrezne ukrepe, ki jih izvajajo.

Zdaj je prednostna naloga, da se uporabita in čim bolje izkoristita obstoječa infrastruktura in oprema, v čim večji meri nadgradijo zmogljivosti ter poveča in diverzificira število poti, ki bi se lahko uporabile za kontinuiteto trgovanja. Potrebne so tudi naložbe v novo infrastrukturo in opremo ter nadgradnjo obstoječe, vendar to pogosto zahteva srednjeročne in dolgoročne okvire.

Kratkoročni ukrepi 

3.1Dodatna tovorna tirna vozila, plovila in tovornjaki

Za zadovoljitev stalnega povpraševanja v logistični verigi proti ustreznim izvoznim trgom je potrebno veliko število vagonov s standardno tirno širino EU. To bi lahko delno rešili z zagotavljanjem najučinkovitejše uporabe tirnih vozil (npr. z zmanjšanjem časa potovanja ter časa nakladanja/razkladanja v pretovornih centrih in pristaniščih), vendar nezadostno število vagonov s standardno tirno širino EU očitno ostaja pomembno ozko grlo.

Vagoni za žito in intermodalni vagoni ter zabojniki in cisterne zabojniki (za tekočine, npr. sončnično olje) so nujno potrebni. Za promet po Donavi je potrebnih več barž in ladij za obalno plovbo. Ker je intermodalnih vagonov v EU na voljo več, je z (mobilnimi) žerjavi mogoče razmeroma hitro povečati pretovarjanje zabojnikov na mejnih prehodih. Zato je pomembno, da se nujno oceni možnost povečane uporabe zabojnikov za prevoz žit in njihove razpoložljivosti tako v Ukrajini kot v EU.

Komisija bo vzpostavila platformo za navezovanje stikov, da bi uskladila povpraševanje in ponudbo tirnih vozil, barž/ladij za obalno plovbo ter drugih ustreznih vozil in opreme. Na ukrajinski strani so ministrstva, carinski organi in novoustanovljeni ukrajinski koordinacijski svet za logistiko v kmetijstvu ter ukrajinski deležniki najbolj primerni za napovedovanje povpraševanja po prevoznih storitvah. V EU bo poleg sodelovanja ustreznih deležnikov v panogi (npr. prevoznih podjetij, izvajalcev pretovarjanja, železniških tovornih koridorjev, pristanišč) vsaka država članica pozvana, naj določi posebno kontaktno točko za solidarnostne pasove (vse na enem mestu), ki bo zadolžena za povezovanje z domačimi akterji v logistični verigi in zagotavljanje hitrih rešitev vseh logističnih težav, povezanih z vprašanji, ki so pod nadzorom njihovih zadevnih organov. Komisija bo vodila vzpostavitev platforme in imela vlogo posrednika med različnimi akterji, da bi znatno izboljšala organizacijo prevoza. Svetovalna misija Evropske unije v Ukrajini (EUAM Ukraine) bo še naprej svetovala ukrajinskim oblastem.

3.2Zmogljivosti prometnih omrežij in terminalov za pretovarjanje

Proge za tovorni promet so v več državah članicah v številnih primerih preobremenjene, zato sta pri obravnavi dodatnih velikih količin tovora načrtovanje in učinkovita uporaba železniške infrastrukture zelo pomembna. Čeprav se ukrajinski trgovci v svojih prizadevanjih zdaj osredotočajo na pošiljke prek Romunije in Poljske, bi bilo treba v drugih državah članicah 7 , kjer morda obstajajo neizkoriščene zmogljivosti, na primer v baltskih državah ali Bolgariji, dejavno preučiti možnost uporabe alternativnih prog za tovorni promet, zmogljivosti pretovarjanja in zabojnikov ter zmogljivosti morskih pristanišč.

Glede na nujnost je tudi utemeljeno, da se ukrajinskim tovornim vlakom, ki izvažajo blago, začasno da prednost v evropskem prometnem omrežju. Da bi se to uresničilo, je treba zagotoviti zadostno razpoložljivost železniških slotov od pretovornih centrov do pristanišč v EU.

Sedanje pretovorne zmogljivosti (vključno z menjavo koles ali podstavnih vozičkov železniških vagonov) so v veliki meri nezadostne in niso primerne za prevoz večjih količin tovora. Pretovarjanje je zamudno in zahteva posebne stroje, ki na točkah pretovarjanja niso na voljo v zadostnem številu. Premični nakladalniki za žito 8 lahko bistveno pospešijo pretovarjanje, vendar je proizvodnja take opreme v EU skromna. Zato bi bilo treba raziskati možnost prenosa obstoječe razpoložljive opreme na terminale na mejah med EU in Ukrajino – npr. prek pogodb o začasnem najemu.

Nakladanje vagonov s standardno tirno širino EU lahko poteka na obeh straneh meje, saj se širina tirov ponekod spremeni na ukrajinskem ozemlju in obratno (do 60 km v notranjosti države). Vendar so lastniki vagonov v EU do zdaj svojim tirnim vozilom neradi dovolili vstop v Ukrajino. Ukrajina je sprejela vladni odlok 9 za finančno kritje stroškov škode zaradi izgubljenih vagonov/barž. Vendar bi lahko bila potrebna dodatna jamstva, da bi prevoznike iz EU spodbujali k nadaljnjemu opravljanju prevozov. Treba bo preučiti, ali bi bil potreben dodaten instrument – ki bi ga vzpostavila EU v sodelovanju z državami članicami EU (npr. nacionalne agencije za izvozne kredite) ali mednarodne finančne institucije 10 – za zagotavljanje dodatnih jamstev za uporabo zmogljivosti za pretovarjanje na obeh straneh meje.

Upoštevati bi bilo treba tudi druge možnosti, kot je na primer cestni prevoz. V ta namen bo treba premostiti nekatere sedanje omejitve, povezane z dovoljenji za tranzit, vozniškimi tahografskimi karticami, vozniškimi dovoljenji, spričevali o strokovni usposobljenosti ali drugimi pravili, ki ovirajo delovanje ukrajinskih tovornjakov in voznikov v EU. Prav tako bi bilo treba razmisliti o ustreznih poenostavitvah, vključno z jamstvi, da bi olajšali delovanje tovornjakov iz EU v Ukrajini. Komisija je 6. aprila 2022 sprejela priporočilo 11 Svetu za začetek pogajanj za sporazum o cestnem prevozu blaga z Ukrajino, ki bi se lahko po začetnem obdobju uporabljal, dokler bo vpliv ruske vojaške agresije proti Ukrajini na prometno infrastrukturo in prevoze še vedno velik. Cilj priporočila 12 je prevoznikom iz Ukrajine in EU zagotoviti nekatere pravice do dostopa v zvezi s tranzitom in dvostranskimi prevozi med zadevnima ozemljema.

3.3Carinske operacije in drugi inšpekcijski pregledi

Čeprav želimo olajšati logistiko, so za vse pošiljke še vedno potrebni carinski postopki in zaradi dolgotrajnih postopkov lahko carinjenje traja tudi več dni 15 . Zato je treba nujno določiti, kateri carinski postopki niso bistveni in bi jih bilo mogoče poenostaviti, in preučiti, kje bi bile potrebne dodatne zmogljivosti.

Zakonodaja EU ne zahteva nobenega veterinarskega ali fitosanitarnega spričevala niti za uvoz žita niti za tranzit prek EU. V okviru nacionalnega programa kontrol lahko države članice vzamejo vzorce, da bi preverile skladnost z zahtevami EU tako pri uvozu kot tudi na nacionalnem trgu. Vendar morajo navedene kontrole temeljiti na tveganju ter biti sorazmerne in nediskriminatorne. Taka preverjanja lahko na žalost trenutno trajajo več dni ter se lahko razlikujejo med mejnimi prehodi in med državami članicami. Zamude ne ovirajo le hitre odpreme tovora, temveč povzročajo tudi dodatne stroške trgovcem in prevoznikom.

Poleg tega vsi mejni prehodi niso opremljeni z zadostnim številom zaposlenih za 24-urno obravnavo prihajajočih vagonov vse dni v tednu. Postopke bi lahko znatno pospešili z izboljšanjem zmogljivosti za kontrole in inšpekcijske preglede, njihovo sorazmernejšo uporabo ali njihovim izvzetjem na podlagi boljšega razumevanja veljavnih pravil. Zato morajo države članice na mejnih prehodih zagotoviti tudi ustrezno osebje, da se pospešijo vsa obstoječa preverjanja in na vseh zadevnih mejnih prehodih zagotovijo 24-urne storitve. Poleg tega je treba preverjanja in inšpekcijske preglede izvajati tudi drugje, ne samo na meji (na primer v morskih pristaniščih ali v namembnem kraju).

Enak pristop je treba spodbujati v pristaniščih, kjer je treba administrativne, mejne in carinske kontrole ali carinjenje izvesti hitro, da se čim bolj zmanjša čas postanka tirnih vozil na območju pristanišča.

Komisija spodbuja nadaljnjo poenostavitev postopkov v zvezi z izdajo potrebnih izvoznih potrdil v Ukrajini. Z racionalizacijo takih postopkov bi pomagali preprečiti kopičenje zamud pri prevozu žita iz Ukrajine.

Svetovalna misija EU v Ukrajini (EUAM Ukraine) in misija EU za pomoč na meji med Moldavijo in Ukrajino (EUBAM) lahko v skladu s svojimi pooblastili zagotavljata podporo ukrajinskim mejnim in carinskim organom za lažji vstop blaga v EU.

Komisija je v smernicah 16 za upravljanje zunanjih meja za poenostavitev prehajanja meja med EU in Ukrajino priporočila tudi, da se spodbuja določitev „voznih pasov za nujno pomoč“ za tovornjake, da se zagotovi stalna dobava blaga in storitev, če oblika mejnega prehoda to omogoča in če lahko države članice namestijo zadostno število mejnih uradnikov in carinikov.

3.4Skladiščenje blaga na ozemlju EU

Čeprav je najpomembnejša prednostna naloga prevoz kmetijskih proizvodov v morska pristanišča, ne bi smeli izključiti uporabe skladiščnih zmogljivosti, ki so na voljo v EU, da bi jih sprostili na ukrajinski strani. Tako bi lahko zagotovili ublažitveni pas – po možnosti v bližini mejnih prehodov, postaj vzdolž širokotirnih prog, ki so na voljo v EU, in v morskih pristaniščih EU – in učinkovitejšo uporabo tirnih vozil. V ta namen je potreben popis skladiščnih zmogljivosti. Taka ocena skladiščnih zmogljivosti v pristaniščih EU ne bi bila koristna le kratkoročno, temveč tudi srednjeročno (žetev poleti in jeseni 2022), saj nekateri objekti za skladiščenje žita v Ukrajini morda ne bodo dostopni ali bodo celo uničeni.

Srednje- in dolgoročni ukrepi 

3.5Povečanje infrastrukturnih zmogljivosti na novih izvoznih koridorjih

Poleg tega, da je nujno treba poiskati alternativne poti za spopadanje s kritičnim vprašanjem izvoza žita, bi bilo treba čim prej izvesti tudi srednjeročne ukrepe za izboljšanje infrastrukture (vključno s pretovornimi in multimodalnimi terminali ter potrebnimi železniško-cestnimi povezavami v zadevnih pristaniščih) v EU ter na ozemlju Ukrajine in Moldavije ter povečati povezljivost z EU.

Komisija bo še naprej ocenjevala sedanje vrzeli in opredeljevala dodatna ozka grla. Nekateri mejni prehodi z dvojno tirno širino na primer že dolgo niso v uporabi ali pa je bila njihova uporaba v zadnjih letih nizka. Za obsežnejše operacije na teh progah na ozemlju EU bi bila nujno potrebna prenova. Programi za obdobje 2021–2027, ki jih financirata Kohezijski sklad in Evropski sklad za regionalni razvoj (v okviru programov Interreg) 17 , skupaj z instrumenti Unije za zunanje financiranje, bi lahko z uporabo ustreznih postopkov javnega naročanja prispevali k povezanim delom. Razširitev zmogljivosti obstoječih naprav za spreminjanje tirne širine za vagone in zmogljivosti prometne infrastrukture na mejnih prehodih je še ena prednostna naloga, ki jo je prav tako mogoče podpreti z zgoraj omenjenimi instrumenti.

3.6Nove infrastrukturne povezave

V okviru obnove Ukrajine bo treba vzpostaviti nove infrastrukturne povezave, ki bodo precej presegale tisto, kar je bilo doslej predvideno v okviru gospodarskega in investicijskega načrta za Ukrajino. Ocena prihodnjih potreb bi morala biti osredotočena na:

·nadgradnjo čezmejnih povezav (cesta–cesta, železnica–cesta in železnica–železnica) med EU in Ukrajino ter optimizacijo in modernizacijo prometnih tokov v smislu infrastrukturnih zmogljivosti, interoperabilnosti in učinkovitosti storitev na mejnih prehodih, vključno s ponovnim odprtjem dodatnih mejnih prehodov. Potrebne naložbe se lahko podprejo z Instrumentom za povezovanje Evrope (IPE);

·razvoj novih koridorjev jedrnega vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T), ki bodo povezovali EU z Ukrajino in Moldavijo;

·izboljšanje povezljivosti in plovnosti na koridorju Ren–Donava, da se zagotovi učinkovitejši promet z okrepljenim usklajevanjem med pristanišči in rečnimi oblastmi v EU, Ukrajini in Moldaviji.

Razpisi za zbiranje predlogov v okviru IPE bodo omogočili podporo projektom za izboljšanje prometnih povezav med EU in Ukrajino. Obstajajo zlasti možnosti za financiranje železniških povezav, terminalov železnica–cesta in železnica–železnica (vključno s tistimi za spreminjanje tirne širine) in projektov, katerih cilj je olajšati prometne tokove na območjih zunanjih meja Unije. Tudi projekti, katerih cilj je povečati plovnost po Donavi, lahko prejmejo podporo prek IPE. Projekti za ceste in letališča z dvojno rabo so prav tako upravičeni v okviru namenskih razpisov IPE za vojaško mobilnost. Poleg IPE se izvaja ocena drugih instrumentov EU za financiranje, ki bi jih bilo mogoče uporabiti za pokrivanje potreb. Glede tega se zdaj izvaja ocena izvedljivosti obnove in nadgradnje nekaterih mejnih prehodov na ukrajinskem ozemlju na meji z EU s financiranjem Unije (npr. dveh prehodov z Romunijo in enega prehoda s Slovaško), da bi povečali njihove zmogljivosti in omogočili, da bi se na njih obravnaval tovor. V prihodnosti bi lahko predvideli dodatne mejne prehode.

4.Sklepi

Ker bo visoka stopnja negotovosti in nestabilnosti prevladovala, dokler bo trajala ruska vojna agresija proti Ukrajini, bodo prožnost, prilagodljivost in odpornost nepogrešljive za ohranitev delovanja prometnih poti in dobavnih verig med EU in Ukrajino.

Kratkoročno je ključno, da Ukrajina v celoti ostane vključena v svetovne dobavne verige in kmetijske trge.

Večja dobava kmetijskih proizvodov na svetovne trge je ključnega pomena za reševanje naraščajoče svetovne neustrezne prehranske varnosti zaradi ruske invazije na Ukrajino in njenih uničujočih posledic. Da bi čim bolj absorbirali količine, ki so pred tem potovale prek ukrajinskih morskih pristanišč, je treba čim bolje izkoristiti vse načine prevoza.

Cilj vzpostavitve solidarnostnih pasov med EU in Ukrajino ter drugih zgoraj predstavljenih ukrepov je pokrivanje tega obdobja izrednih razmer za ukrajinski izvoz, pomembno vlogo pa bodo imeli tudi pri pokrivanju ukrajinskih potreb po uvozu osnovnega blaga. Za izvajanje teh ukrepov bo Komisija sodelovala z državami članicami, ukrajinskimi oblastmi, prevozniki iz EU in Ukrajine, upravljavci infrastrukture, lastniki tirnih vozil, plovil in cestnih vozil, mednarodnimi finančnimi institucijami in drugimi ustreznimi deležniki v regiji.

(1)

   Ukrajina je največja izvoznica sončničnega olja na svetu (50 % svetovnega izvoza), tretja največja izvoznica oljne ogrščice (20 %) in ječmena (18 %), četrta največja izvoznica koruze (16 %) in peta največja izvoznica pšenice (12 %).

(2)

   COM(2022) 195 final.

(3)

   Enaka tirna širina se uporablja v baltskih državah in v Moldaviji, na Finskem pa je tirna širina 1 524 mm.

(4)

   Z izjemo železniške proge LHS, ki povezuje mejni prehod Hrubieszów s Sławkówom (blizu Katowic) na Poljskem.

(5)

   Zakonodaja EU ne zahteva nobenega veterinarskega ali fitosanitarnega spričevala niti za uvoz žita niti za tranzit prek EU.

(6)

   Kot so na primer UIP, ERFA, CER, UIRR, FEPORT, EFIP, ESPO, ESO/EBU, CEMA, ECSA, WSC.

(7)

   Dnevne pretovorne zmogljivosti Slovaške znašajo na primer 30–40 vlakov z evropsko tirno širino (s potencialom do 50–60 vlakov) in še niso izkoriščene, od Poljske do Kaunasa v Litvi, kjer obstajajo pretovorne zmogljivosti, pa poteka proga s standardno tirno širino EU. Morje ob pristanišču v Klaipedi celo leto ne zamrzne.

(8)

   Taki stroji lahko naložijo dva vagona (130 t) na uro (90 000 ton na mesec), vzdolž vlaka pa lahko vzporedno deluje več strojev. Pretovarjanje je mogoče povečati z razmeroma majhnimi naložbami.

(9)

   Odlok kabineta ministrov Ukrajine z dne 30. marca 2022, št. 255-r ( https://zakon.rada.gov.ua/laws/show/255-2022-%D1%80#Text ).

(10)

   Kot je na primer Svetovna banka, ki ima strokovno znanje in izkušnje v tem sektorju.

(11)

   COM(2022) 167 final. 

(12)

   Enako se predlaga za Moldavijo (COM(2022) 168 final).

(13)

    https://transport.ec.europa.eu/ukraine/keeping-transport-running-smoothly/road-transport_en  

(14)

   Ta neformalna mreža ministrstev za promet je bila vzpostavljena s sporočilom o zelenih voznih pasovih (2020/C 96 I/01, UL C 96I, 24.3.2020, str. 1) marca 2020 in je bila ponovno aktivirana, ko se je začela ruska agresija. Mreža, ki ji predseduje Komisija, je učinkovito sredstvo za izmenjavo informacij med državami članicami.

(15)

   Srednjeročno bo Ukrajina spodbujana, da okrepi izvajanje svojega programa pooblaščenih gospodarskih subjektov, pristopi k mednarodnim carinskim konvencijam ter okrepi zmogljivosti na področju človeških virov in izboljša carinsko opremo na obeh straneh meje med Ukrajino in EU.

(16)

   Sporočilo Komisije – Operativne smernice za upravljanje zunanjih meja za poenostavitev prehajanja meja med EU in Ukrajino, C(2022) 1404, 2.3.2022.

(17)

   Države članice bodo lahko take zahteve za financiranje vključile v svoje naložbene načrte, ki so podlaga za operativne sporazume, in bodo tako olajšale financiranje za projekte, ki so se začeli po januarju 2022.

(18)

    https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/en/ip_21_6776