P9_TA(2022)0101
Revizija rezerve za stabilnost trga za sistem Unije za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov ***I
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 5. aprila 2022, o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa (EU) 2015/1814 glede količine pravic za vključitev v rezervo za stabilnost trga za sistem Unije za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov do leta 2030 (COM(2021)0571 – C9-0325/2021 – 2021/0202(COD)) (1)
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
(2022/C 434/15)
Sprememba 1
Predlog sklepa
Uvodna izjava 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija
|
Sprememba
|
(1)
|
Pariški sporazum, sprejet decembra 2015 v skladu z Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), je začel veljati novembra 2016 (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum) (3). Pogodbenice Pariškega sporazuma so se dogovorile, da bodo dvig globalne povprečne temperature omejile na precej pod 2 oC glede na predindustrijske ravni in da bodo nadaljevale prizadevanja, da dvig temperature ne bi presegel 1,5 oC glede na predindustrijske ravni.
|
|
(1)
|
Pariški sporazum, sprejet decembra 2015 v skladu z Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), je začel veljati novembra 2016 (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum) (3). Pogodbenice Pariškega sporazuma so se dogovorile, da bodo dvig globalne povprečne temperature omejile na precej pod 2 oC glede na predindustrijske ravni in da bodo nadaljevale prizadevanja, da dvig temperature ne bi presegel 1,5 oC glede na predindustrijske ravni.
Pogodbenice Pariškega sporazuma so s sprejetjem glasgowskega podnebnega dogovora pripoznale, da bi znatno zmanjšali tveganja in vpliv podnebnih sprememb, če bi zvišanje globalne povprečne temperature omejili na 1,5 oC glede na predindustrijske ravni, ter se zavezale, da bodo do konca leta 2022 povečale svoje cilje do leta 2030, da bi zapolnile vrzel med zavezami, cilji in dejanskim stanjem, v skladu z ugotovitvami Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC). To bi bilo treba storiti na pravičen način in ob upoštevanju načela skupnih, vendar različnih odgovornosti in individualnih zmožnosti, v luči različnih nacionalnih posebnosti.
Revizija sistema Evropske unije za trgovanje z emisijami (EU ETS), vključno z njegovo rezervo za stabilnost trga, je edinstvena priložnost za prispevek k pospešitvi podnebnih ukrepov Unije pred 27. zasedanjem Konference podpisnic (COP 27) UNFCCC v Egiptu.
|
|
Sprememba 2
Predlog sklepa
Uvodna izjava 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija
|
Sprememba
|
|
(1a)
|
Nujnost nadaljevanja prizadevanj za cilj Pariškega sporazuma glede omejitve dviga svetovne temperature na 1,5 oC je postala še pomembnejša, potem ko je IPCC v svojem poročilu z dne 7. avgusta 2021 z naslovom Climate Change 2021: The Physical Science Basis (Podnebne spremembe v letu 2021 – fizikalno-znanstvena podlaga) ugotovil, da bodo svetovne temperature mejo 1,5 oC dosegle ali presegle prej, kot je bilo sprva predvideno, in sicer v naslednjih 20 letih. Ugotovil je tudi, da brez takojšnjega in ambicioznega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov globalnega segrevanja ne bo več mogoče omejiti na blizu 1,5 oC ali celo 2 oC.
|
|
Sprememba 3
Predlog sklepa
Uvodna izjava 1 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija
|
Sprememba
|
|
(1b)
|
Evropski parlament je v resoluciji z dne 28. novembra 2019 o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah
(1a)
Komisijo pozval, naj v zvezi s tem sprejme hitre in ambiciozne ukrepe za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 oC in preprečevanje obsežne izgube biotske raznovrstnosti, tudi z obravnavanjem nedoslednosti v veljavnih politikah Unije o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah ter zagotavljanjem, da bodo vsi ustrezni prihodnji zakonodajni in proračunski predlogi v celoti usklajeni s ciljem omejitve globalnega segrevanja na 1,5 oC in ne bodo prispevali k upadu biotske raznovrstnosti.
|
|
Sprememba 4
Predlog sklepa
Uvodna izjava 1 c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija
|
Sprememba
|
|
(1c)
|
Nujno ukrepanje je še toliko potrebnejše zaradi povečanja pogostosti in intenzivnosti ekstremnih vremenskih razmer kot neposredne posledice podnebnih sprememb. Po navedbah Urada OZN za zmanjševanje tveganja nesreč sta se število nesreč, zabeleženih po svetu, in obseg svetovnih gospodarskih izgub v zadnjih 20 letih skoraj podvojila, v veliki meri tudi zaradi precejšnjega povečanja števila nesreč, povezanih s podnebjem.
|
|
Sprememba 5
Predlog sklepa
Uvodna izjava 1 d (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija
|
Sprememba
|
|
(1d)
|
Unija bi morala torej to nujnost obravnavati tako, da bi povečala svoja prizadevanja in se uveljavila kot vodilna v boju proti podnebnim spremembam na mednarodni ravni, pri tem pa upoštevala načeli pravičnosti ter skupnih, vendar različnih odgovornosti in individualnih zmožnosti, kot sta določeni v členu 2(2) Pariškega sporazuma.
|
|
Sprememba 6
Predlog sklepa
Uvodna izjava 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija
|
Sprememba
|
(2)
|
Spopadanje s podnebnimi in okoljskimi izzivi ter doseganje ciljev Pariškega sporazuma sta osrednji del sporočila o „evropskem zelenem dogovoru“, ki ga je Komisija sprejela 11. decembra 2019 (4).
|
|
(2)
|
Spopadanje s podnebnimi in okoljskimi izzivi ter doseganje ciljev Pariškega sporazuma sta
zato
osrednji del sporočila o „evropskem zelenem dogovoru“, ki ga je Komisija sprejela 11. decembra 2019 (4).
|
|
Sprememba 7
Predlog sklepa
Uvodna izjava 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija
|
Sprememba
|
(3)
|
Evropski zeleni dogovor
združuje obsežen sklop ukrepov in pobud, ki se vzajemno krepijo
in
katerih cilj
je
doseči podnebno nevtralnost v
EU
do leta 2050,
in določa novo strategijo za rast, katere cilj je preoblikovati Unijo v pravično in uspešno družbo s sodobnim, z viri gospodarnim in konkurenčnim gospodarstvom,
v katerem
bo
gospodarska rast ločena od rabe virov
. Njegov cilj je tudi zavarovati, ohraniti in poživiti naravni kapital Unije ter zaščititi zdravje in dobrobit državljanov in državljank pred nevarnostmi, ki izhajajo iz okolja, in njegovimi učinki.
Hkrati
ta prehod različno vpliva na
ženske
in
moške
ter ima poseben učinek na nekatere prikrajšane skupine, kot so starejši, invalidi
in
osebe z manjšinskim etničnim ali rasnim poreklom. Zato je treba zagotoviti, da je prehod pravičen in vključujoč
ter da pri njem nihče ne bo zapostavljen
.
|
|
(3)
|
Evropski zeleni dogovor
je izhodišče za doseganje cilja Unije glede podnebne nevtralnosti najpozneje do leta 2050
in
cilja negativnih emisij po tem letu, kot
je
določeno v členu 2(1) Uredbe (
EU
) 2021/1119 Evropskega parlamenta
in
Sveta
(1a)
.
Določa novo strategijo za rast, katere cilj je preoblikovati Unijo v pravično in uspešno družbo s sodobnim, z viri gospodarnim in konkurenčnim gospodarstvom,
kjer ne
bo
nihče zapostavljen v pravičnem prehodu, ki tudi obravnava energijsko revščino
. Njegov cilj je tudi zavarovati, ohraniti in poživiti naravni kapital Unije ter zaščititi zdravje in dobrobit državljanov in državljank pred nevarnostmi, ki izhajajo iz okolja, in njegovimi učinki. Ta prehod različno vpliva na
delavce iz različnih sektorjev
in
vsak posamezni spol
ter ima poseben učinek na nekatere prikrajšane
in ranljive
skupine, kot so starejši, invalidi, osebe z manjšinskim etničnim ali rasnim poreklom
ter posamezniki in gospodinjstva z nizkimi in nižjimi srednjimi dohodki. Pomeni tudi večji izziv za nekatere regije, zlasti strukturno prikrajšane in obrobne regije ter otoke
. Zato je treba zagotoviti, da je prehod pravičen in vključujoč.
|
|
Sprememba 8
Predlog sklepa
Uvodna izjava 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija
|
Sprememba
|
(4)
|
Nujnost in vrednost evropskega zelenega dogovora sta se še povečali zaradi zelo hudih posledic pandemije COVID-19 za zdravje, življenjske in delovne pogoje ter dobrobit državljanov Unije, ki so pokazali, da morata naša družba in naše gospodarstvo izboljšati svojo odpornost na zunanje pretrese ter ukrepati zgodaj, da bi jih preprečili ali ublažili. Evropski državljani še naprej izražajo trdna stališča, da to velja zlasti za podnebne spremembe (5).
|
|
(4)
|
Nujnost in vrednost
dobro izvajanega
evropskega zelenega dogovora sta se še povečali zaradi zelo hudih posledic pandemije COVID-19 za zdravje, življenjske in delovne pogoje ter dobrobit državljanov Unije, ki so pokazali, da morata naša družba in naše gospodarstvo izboljšati svojo odpornost na zunanje pretrese ter ukrepati zgodaj, da bi jih preprečili ali ublažili
na pravičen način, pri katerem ne bo nihče zapostavljen, vključno s tistimi, ki jim grozi energijska revščina
. Evropski državljani še naprej izražajo trdna stališča, da to velja zlasti za podnebne spremembe (5).
|
|
Sprememba 9
Predlog sklepa
Uvodna izjava 4 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija
|
Sprememba
|
|
(4a)
|
Medvladna platforma o biološki raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES) je v svojem poročilu z dne 29. oktobra 2020 z naslovom Biodiversity and Pandemics (Biotska raznovrstnost in pandemije) opozorila, da so temeljni vzroki pandemij prav te svetovne okoljske spremembe, ki povzročajo izgubo biotske raznovrstnosti in podnebne spremembe. Zato bi bilo treba blažiti podnebne spremembe, da bi ohranili in izboljšali zdravje naše biotske raznovrstnosti ter s tem zaščitili zdravje ljudi.
|
|
Sprememba 10
Predlog sklepa
Uvodna izjava 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija
|
Sprememba
|
(6)
|
Unija je z Uredbo (EU) 2021/1119
Evropskega parlamenta in Sveta
(7)
cilj podnebne nevtralnosti
v celotnem gospodarstvu
do leta 2050
vključila v zakonodajo
. Ta uredba določa tudi zavezujočo nacionalno zavezo Unije za zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov (emisij, potem ko se odštejejo odvzemi) za vsaj 55 % pod ravnmi iz leta 1990, do leta 2030.
|
|
(6)
|
Unija je z Uredbo (EU) 2021/1119
v zakonodajo vključila
cilj podnebne nevtralnosti
celotnega gospodarstva najpozneje
do leta 2050
in poznejšega doseganja negativnih emisij
. Ta uredba določa tudi zavezujočo nacionalno zavezo Unije za zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov (emisij, potem ko se odštejejo odvzemi) za vsaj 55 % pod ravnmi iz leta 1990, do leta 2030.
To bi se moralo izvajati kot pravičen prehod, pri katerem nihče ni zapostavljen.
|
|
Sprememba 11
Predlog sklepa
Uvodna izjava 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija
|
Sprememba
|
(7)
|
Vsi gospodarski sektorji morajo prispevati k doseganju tega zmanjšanja emisij. Zato bi bilo treba cilj EU ETS,
vzpostavljenega
z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8), prilagoditi tako, da bo v skladu z zavezo o zmanjšanju neto emisij toplogrednih plinov za celotno gospodarstvo do leta 2030.
|
|
(7)
|
Vsi gospodarski sektorji morajo prispevati k doseganju tega zmanjšanja emisij. Zato bi bilo treba cilj EU ETS,
vzpostavljen
z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8), prilagoditi tako, da bo v skladu z zavezo o zmanjšanju neto emisij toplogrednih plinov za celotno gospodarstvo do leta 2030
, ciljem Unije glede podnebne nevtralnosti najpozneje do leta 2050 in ciljem doseganja negativnih emisij po tem letu, ki sta določena v členu 2(1) Uredbe (EU) 2021/1119
.
|
|
Sprememba 12
Predlog sklepa
Uvodna izjava 8
Besedilo, ki ga predlaga Komisija
|
Sprememba
|
(8)
|
Za odpravo strukturnega neravnovesja med ponudbo in povpraševanjem po pravicah na trgu je bila s Sklepom (EU) 2015/1814 Evropskega parlamenta in Sveta (9) leta 2018 vzpostavljena rezerva za stabilnost trga, ki deluje od leta 2019.
|
|
(8)
|
Za odpravo strukturnega neravnovesja med ponudbo in povpraševanjem po pravicah na trgu,
ki je oslabilo EU ETS zaradi nižjih cen ogljika, kar je EU ETS preprečilo zagotavljati močne spodbude za zmanjšanje emisij
, je bila s Sklepom (EU) 2015/1814 Evropskega parlamenta in Sveta (9) leta 2018 vzpostavljena rezerva za stabilnost trga, ki deluje od leta 2019.
Oblikovanje rezerve je prispevalo k zmanjšanju presežka pravic v obtoku v letu 2019 za 29 % z rekordne ravni v letu 2013. Vendar pa se je v skladu s poročilom o trgu ogljika iz leta 2021 skupno število pravic v obtoku leta 2020 že povečalo na 1 579 milijard pravic v primerjavi z 1 385 milijardami pravic v letu 2019. To hitro povečanje skupnega presežka je povezano z manjšim povpraševanjem zaradi koronavirusne krize. Komisija ocenjuje, da bo trajalo do štiri leta, da se ta dodatni presežek iz leta 2020 absorbira, kar bo dodatno upočasnilo nujno potrebno odpravo preteklega presežka, da bi EU ETS postal primeren svojemu namenu. Zato in brez poseganja v dodatne revizije rezerve kot del splošne revizije Direktive 2003/87/ES in Sklepa (EU) 2015/1814, ki bo opravljena v letu 2022, bi morala Komisija stalno spremljati delovanje rezerve in zagotoviti, da bo rezerva ostala primerna svojemu namenu kljub prihodnjim nepredvidenim pretresom.
|
|
Sprememba 13
Predlog sklepa
Uvodna izjava 8 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija
|
Sprememba
|
|
(8a)
|
Zanesljiva in v prihodnost usmerjena rezerva je bistvena za zagotavljanje celovitosti in učinkovito usmerjanje EU ETS, da bi kot politično orodje prispevalo k doseganju cilja Unije glede podnebne nevtralnosti najpozneje do leta 2050 in cilja doseganja negativnih emisij po tem letu, ki sta določena v členu 2(1) Uredbe (EU) 2021/1119. EU ETS in s tem rezerva bi morala biti usklajena tudi s prizadevanji za omejitev svetovnega dviga temperature na 1,5 oC glede na predindustrijske ravni, saj bi se s tem znatno zmanjšala tveganja in učinki podnebnih sprememb, hkrati pa bi to odražalo pravičnost in načelo skupne, vendar različne odgovornosti in individualnih zmožnosti v luči različnih nacionalnih posebnosti v skladu s členom 2 Pariškega sporazuma.
|
|
Sprememba 14
Predlog sklepa
Uvodna izjava 10
Besedilo, ki ga predlaga Komisija
|
Sprememba
|
(10)
|
Kadar
je število pravic v obtoku nad določenim zgornjim pragom,
se
znesek pravic, ki ustreza določenemu odstotku teh pravic, odšteje od količin pravic za prodajo na dražbi in vključitev v rezervo. Medtem se ustrezno število pravic sprosti iz rezerve v države članice in doda količinam pravic za prodajo na dražbi, če je skupno število pravic v obtoku pod določenim spodnjim pragom.
|
|
(10)
|
Trenutno se, kadar
je število pravic v obtoku nad določenim zgornjim pragom, znesek pravic, ki ustreza določenemu odstotku teh pravic, odšteje od količin pravic za prodajo na dražbi in vključitev v rezervo. Medtem se ustrezno število pravic sprosti iz rezerve v države članice in doda količinam pravic za prodajo na dražbi, če je skupno število pravic v obtoku pod določenim spodnjim pragom.
|
|
Sprememba 15
Predlog sklepa
Uvodna izjava 11
Besedilo, ki ga predlaga Komisija
|
Sprememba
|
(11)
|
Direktiva (EU) 2018/410 Evropskega parlamenta in Sveta (10) je spremenila Sklep (EU) 2015/1814 s podvojitvijo odstotne stopnje, ki se uporabi za določitev števila pravic, ki se vsako leto vključijo v rezervo, z 12 % na 24 % do 31. decembra 2023.
|
|
(11)
|
Direktiva (EU) 2018/410 Evropskega parlamenta in Sveta (10) je spremenila Sklep (EU) 2015/1814 s podvojitvijo odstotne stopnje, ki se uporabi za določitev števila pravic, ki se vsako leto vključijo v rezervo, z 12 % na 24 % do 31. decembra 2023
, da bi hitro absorbirali pretekli presežek in s tem zagotovili močnejši cenovni signal za stroškovno učinkovito zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Ta odločitev je bila sprejeta v okviru prejšnjega podnebnega cilja Unije do leta 2030 o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov povsod v gospodarstvu za vsaj 40 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990.
|
|
Sprememba 16
Predlog sklepa
Uvodna izjava 14
Besedilo, ki ga predlaga Komisija
|
Sprememba
|
(14)
|
Analiza, izvedena v okviru pregleda rezerve, in pričakovani razvoj dogodkov na trgu ogljika kažeta, da stopnja 12 % skupnega števila pravic v obtoku za vključitev v rezervo vsako leto po letu 2023 ne zadostuje za preprečitev znatnega povečanja presežka pravic v EU ETS.
Zato naj bi po letu 2023 odstotek še naprej znašal 24 %, najmanjše število pravic za vključitev v rezervo pa naj bi prav tako še naprej znašalo 200 milijonov.
|
|
(14)
|
Analiza, izvedena v okviru pregleda rezerve, in pričakovani razvoj dogodkov na trgu ogljika kažeta, da stopnja 12 % skupnega števila pravic v obtoku za vključitev v rezervo vsako leto po letu 2023 ne zadostuje za preprečitev znatnega povečanja presežka pravic v EU ETS.
Če se stopnja skupnega števila pravic v obtoku, ki se vsako leto vključijo v rezervo,
po letu 2023
vrne na 12
%,
bi lahko znaten in škodljiv presežek pravic
v
EU ETS zmotil stabilnost trga in pravilno delovanje EU ETS ter
tako
ogrozil doseganje zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v skladu s pravno zavezujočimi podnebnimi cilji, kot je navedeno v oceni učinka, ki jo je za ta sklep opravila Komisija
.
|
|
Sprememba 17
Predlog sklepa
Uvodna izjava 15
Besedilo, ki ga predlaga Komisija
|
Sprememba
|
(15)
|
Če se stopnja skupnega števila pravic v obtoku
,
ki
se
vsako leto vključijo v rezervo,
po letu 2023 vrne
na 12
%
, lahko morebitni škodljivi presežek
pravic v
EU ETS moti stabilnost trga
.
Poleg tega
bi bilo treba
stopnjo 24 % po letu 2023 določiti
ločeno od splošnega pregleda Direktive 2003/87/ES in Sklepa (EU) 2015/1814 za
krepitev
EU ETS v skladu s povečano podnebno ambicijo Unije do leta 2030, da se zagotovi tržna predvidljivost.
|
|
(15)
|
Zato je pomembno zagotoviti
,
da
se
stopnja
po letu 2023
ne
vrne
pod 24
%
in da minimalno število
pravic
, ki se vključijo
v
rezervo, ne pade pod 200 milijonov
.
To
bi bilo treba
storiti
ločeno od splošnega pregleda Direktive 2003/87/ES in Sklepa (EU) 2015/1814 za
okrepitev
EU ETS v skladu s povečano podnebno ambicijo Unije do leta 2030, da se zagotovi
pravočasen začetek veljavnosti in s tem
tržna predvidljivost
ter odpravi tveganje, da bi ta stopnja padla pod 24 %. Ohranitev stopnje pod 24 % v tem sklepu ne bi smela posegati v nadaljnje revizije rezerve, vključno, če je to ustrezno, v revizijo stopnje pravic, ki bodo vključene v rezervo, kot del splošnega pregleda Direktive 2003/87/ES in Sklepa (EU) 2015/1814, ki bo opravljen v letu 2022.
|
|
Sprememba 18
Predlog sklepa
Uvodna izjava 15 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija
|
Sprememba
|
|
(15a)
|
Stopnjo 24 % po letu 2023 bi bilo treba določiti ločeno od splošnega pregleda Direktive 2003/87/ES in Sklepa (EU) 2015/1814 za krepitev EU ETS v skladu s povečano podnebno ambicijo Unije do leta 2030, da bi se zagotovila tržna predvidljivost.
|
|
Sprememba 19
Predlog sklepa
Uvodna izjava 15 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija
|
Sprememba
|
|
(15b)
|
Ker cilja tega sklepa, in sicer nadaljevanja sedanjih parametrov rezerve za stabilnost trga, kot so določeni v skladu z Direktivo (EU) 2018/410, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi svojega obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega okvirov, ki so potrebni za dosego navedenega cilja.
|
|
(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A9-0045/2022).
(3) Pariški sporazum (UL L 282, 19.10.2016, str. 4).
(3) Pariški sporazum (UL L 282, 19.10.2016, str. 4).
(1a)
UL C 232, 16.6.2021, str. 28.
(4) COM(2019)0640.
(4) COM(2019)0640.
(1a)
Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (UL L 243, 9.7.2021, str. 1).
(5) Posebna raziskava Eurobarometer št. 513 o podnebnih spremembah, 2021 (https://ec.europa.eu/clima/citizens/support_sl).
(5) Posebna raziskava Eurobarometer št. 513 o podnebnih spremembah, 2021 (https://ec.europa.eu/clima/citizens/support_sl).
(7)
Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (UL L 243, 9.7.2021, str. 1).
(8) Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES, UL L 275, 25.10.2003, str. 32.
(8) Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES, UL L 275, 25.10.2003, str. 32.
(9) Sklep (EU) 2015/1814 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. oktobra 2015 o vzpostavitvi in delovanju rezerve za stabilnost trga za sistem Unije za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov in spremembi Direktive 2003/87/ES (UL L 264, 9.10.2015, str. 1).
(9) Sklep (EU) 2015/1814 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. oktobra 2015 o vzpostavitvi in delovanju rezerve za stabilnost trga za sistem Unije za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov in spremembi Direktive 2003/87/ES (UL L 264, 9.10.2015, str. 1).
(10) Direktiva (EU) 2018/410 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2018 o spremembi Direktive 2003/87/ES za krepitev stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij in nizkoogljičnih naložb ter Sklepa (EU) 2015/1814 (UL L 76, 19.3.2018, str. 3).
(10) Direktiva (EU) 2018/410 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2018 o spremembi Direktive 2003/87/ES za krepitev stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij in nizkoogljičnih naložb ter Sklepa (EU) 2015/1814 (UL L 76, 19.3.2018, str. 3).