EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52021XE0693

Resolucija Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Vključevanje organizirane civilne družbe v pripravo nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost – kaj deluje in kaj ne? (na podlagi posvetovanj v 27 državah članicah)

OJ C 155, 30.4.2021, p. 1–7 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

30.4.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

C 155/1


Resolucija Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Vključevanje organizirane civilne družbe v pripravo nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost – kaj deluje in kaj ne?

(na podlagi posvetovanj v 27 državah članicah)

(2021/C 155/01)

Poročevalci:

Gonçalo LOBO XAVIER

Javier DOZ ORRIT

Luca JAHIER

Evropski ekonomsko-socialni odbor je na plenarnem zasedanju 24. in 25. februarja 2021 (seja z dne 25. februarja) z 268 glasovi za, nobenim glasom proti in 5 vzdržanimi glasovi sprejel naslednjo resolucijo:

1.   Uvod

1.1

EESO je sprejel več mnenj, resolucij in izjav o instrumentu za okrevanje NextGenerationEU in njegovih različnih sestavnih delih, zlasti mehanizmu za okrevanje in odpornost. Strinja se z njegovo vsebino in usmeritvijo predlogov reform, ki naj bi pospešile gospodarsko in socialno okrevanje ter privedle do spremembe proizvodnega modela.

1.2

EESO meni, da morajo vse reforme v procesu prestrukturiranja temeljiti na načelih EU: varstvu človekovih in socialnih pravic, demokratičnih vrednotah in pravni državi. Namen naložb v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost mora biti sprostitev celotnega potenciala enotnega trga, krepitev gospodarske odpornosti EU, uresničevanje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, vzpostavitev krožnega gospodarstva, doseganje podnebne nevtralnosti v EU najpozneje do leta 2050, spodbujanje inovacij in modernizacije v povezavi z digitalizacijo gospodarstva in družbe ter učinkovito izvajanje evropskega stebra socialnih pravic za zagotovitev socialne kohezije, izkoreninjenje revščine in zmanjšanje neenakosti. S temi naložbami se moramo odzvati na gospodarsko in socialno krizo, ki jo je povzročila pandemija, ter pri njih upoštevati, da bodo posledice obsežnejše, težje in globlje, kot je bilo pričakovano, da se zagotovi hitro okrevanje. Mehanizem za okrevanje in odpornost bi se moral uporabljati dosledno v skladu z mednarodnimi konvencijami in pogodbami, h katerim so pristopile EU in države članice, kot je Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov. EESO meni, da je bistveno zagotoviti dobro upravljanje, budno preprečevanje korupcije pri upravljanju sredstev in demokratično odgovornost.

1.3

EESO meni, da je zelo pomembno, da so reforme namenjene tako izboljšanju produktivnosti gospodarstva kot krepitvi inovativnega gospodarskega tkiva s podporo malim in srednjim podjetjem (MSP) ter podjetjem socialne ekonomije. Poudarja vlogo raziskav na evropski ravni ter njihove povezave s proizvodnim procesom. Meni tudi, da je treba vzpostaviti mehanizme, da se zagotovi pravičen zeleni in digitalni prehod v EU in vseh državah članicah ter podpre ponovna vključitev oseb, izključenih iz trga dela, v gospodarsko življenje. V zvezi s tem ponovno izraža zaskrbljenost, da v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 za pravični prehod niso predvidena zadostna sredstva.

1.4

Odziv institucij EU je bil povsem drugačen kot na krizo leta 2008. Financiranje načrta za okrevanje z izdajo skupnih evropskih dolžniških instrumentov pomeni prelomnico v zgodovini EU. EESO je še posebej zaskrbljen v zvezi s podporo poglabljanju ekonomske in monetarne unije (EMU). To vprašanje bi bilo treba obravnavati na skorajšnji konferenci o prihodnosti Evrope, obenem pa upoštevati pomen vrha v Portu o učinkovitem izvajanju evropskega stebra socialnih pravic, ki ga načrtuje portugalsko predsedstvo. EESO meni, da vključevanje civilne družbe ne sme biti omejeno na gospodarsko, socialno in okoljsko področje, temveč ga je treba razširiti tudi na tako pomembna vprašanja, kot so prihodnost Evrope ter pristopna in predpristopna pogajanja z državami kandidatkami za članstvo v EU.

1.5

Komisija bi morala pri ocenjevanju nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost upoštevati posledice pandemije za posamezne države članice in njihove zmogljivosti.

1.6

EESO bi v tej resoluciji rad izrazil tudi zadovoljstvo z dogovorom, ki sta ga v okviru trialoga decembra lani dosegla Evropski parlament in Svet. Ta dogovor vključuje sprejetje uredbe, ki v členu 18 določa, da morajo biti v pripravo in izvajanje nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost v obliki posvetovanja vključeni socialni partnerji in organizacije civilne družbe.

1.7

Prav sodelovanje civilne družbe pri nacionalnih načrtih za okrevanje in odpornost je tema te resolucije. EESO želi na podlagi poročil, ki so jih pripravile nacionalne delegacije skupine za evropski semester, opraviti začetno oceno o razvoju tega sodelovanja ter evropske institucije in nacionalne vlade seznaniti z ugotovljenimi pomanjkljivostmi. Tako bi lahko pripomogel k temu, da bi nacionalne vlade in evropske institucije sprejele ustrezne korektivne ukrepe pred iztekom roka, do katerega morajo nacionalne vlade Evropski komisiji v potrditev predložiti končne različice nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost. Ocena naj bi pokazala, ne le v kolikšni meri civilna družba sodeluje pri zasnovi načrtov, temveč tudi kakovost njene vključenosti ter preglednost posameznih držav članic pri javnem razgrinjanju osnutkov nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost.

1.8

Socialni partnerji in organizacije civilne družbe na evropski ravni so glede vključenosti v pripravo načrtov za okrevanje v okviru NextGenerationEU povedali, da je bil v primerjavi z običajnimi postopki evropskega semestra dosežen napredek. Poleg tega priznavajo pozitivno vlogo Evropske komisije pri spodbujanju vključenosti civilne družbe na nacionalni ravni. Vendar večina meni, da organizacije civilne družbe dejansko večinoma še vedno niso vključene v zadostni meri, postopki pa ne omogočajo, da bi se njihova mnenja dovolj upoštevala. Socialni partnerji in organizacije civilne družbe pozivajo, naj se te pomanjkljivosti odpravijo v fazah izvajanja in ocenjevanja nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost z vzpostavitvijo bolj formalnih postopkov, ki bi omogočali dejansko izmenjavo.

2.   Razlogi za pripravo resolucije

2.1

Svet Evropske unije in Evropski parlament sta 18. decembra 2020 dosegla dogovor o mehanizmu za okrevanje in odpornost. Za dostop do finančnih sredstev bodo države članice v skladu z navodili Evropske unije o postopku posvetovanja pripravile nacionalne načrte za okrevanje in odpornost, v katerih bodo opredelile sveženj naložb in reform. Že v prvih navodilih, objavljenih septembra, so bile države članice pozvane, naj opišejo vsa posvetovanja in prispevke socialnih partnerjev, civilne družbe in drugih ustreznih deležnikov pri pripravi in izvajanju načrta za okrevanje in odpornost (1).

2.2

Dogovor, ki sta ga decembra dosegla Evropski parlament in Svet, med drugim vključuje odstavek o vključenosti socialnih partnerjev in civilne družbe. Člen 18(4)(q) določa, da morajo nacionalni načrti za okrevanje in odpornost vsebovati „[…] povzetek postopka posvetovanja z lokalnimi in regionalnimi organi, socialnimi partnerji, organizacijami civilne družbe […] in drugimi ustreznimi deležniki, opravljenega v skladu z nacionalnim pravnim okvirom, [za pripravo in, če je mogoče, izvajanje načrta za okrevanje in odpornost,] ter kako se prispevek deležnikov odraža v načrtu za okrevanje in odpornost“ (2).

2.3

Skupina za evropski semester je na svoji prvi seji 16. decembra 2020 sprejela delovni program za obdobje 2020–2023. Pomemben nov element v njem je bila organizacija virtualnih posvetovanj članov EESO v državah članicah januarja 2021. Namen je bil zbrati informacije o vključenosti organizirane civilne družbe v pripravo nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, da bi EESO na februarskem plenarnem zasedanju lahko sprejel resolucijo o tej temi.

3.   Metoda

3.1

Podatki in informacije, potrebni za to poročilo, so bili zbrani januarja 2021.

Skupno je bilo prejetih 26 nacionalnih prispevkov. Posvetovanja so potekala na podlagi lastnega znanja članov, vključevala pa so socialne partnerje in organizacije civilne družbe. V nekaterih državah so bili vključeni nacionalni ekonomsko-socialni sveti ali enakovredni organi, v drugih pa so potekala tudi posvetovanja z vladnimi predstavniki.

3.2

Posvetovanja so temeljila na petih vprašanjih:

1)

Ali v vaši državi obstajajo mehanizmi za posvetovanje o načrtu za okrevanje in odpornost? Ali so po vašem mnenju zadostni in ustrezni?

2)

Ali v vaši državi obstajata ločena mehanizma za posvetovanje s socialnimi partnerji in preostalo civilno družbo?

3)

Vaša država mora svoj nacionalni načrt za okrevanje in odpornost oddati najpozneje do 30. aprila. Kako napreduje ta proces v vaši državi?

4)

V čem se postopek posvetovanja v zvezi z načrtom za okrevanje in odpornost v vaši državi razlikuje od posvetovanja z organizirano civilno družbo med običajnim postopkom evropskega semestra?

5)

V kakšni meri se načrt vaše države za okrevanje in odpornost ujema s cilji politik organizirane civilne družbe v vaši državi?

4.   Ugotovitve na podlagi rezultatov posvetovanj

4.1   Vprašanje št. 1: Ali v vaši državi obstajajo mehanizmi za posvetovanje o načrtu za okrevanje in odpornost?

4.1.1

Velika večina je odgovorila, da je njihova nacionalna vlada vzpostavila neko obliko posvetovalnega mehanizma za vključitev organizacij civilne družbe v pripravo načrta za okrevanje in odpornost. V nekaterih državah članicah so bila že opravljena posvetovanja s civilno družbo, v drugih pa še vedno potekajo ali so predvidena v poznejši fazi.

4.1.2

Uporabljajo se različni mehanizmi, med drugim predložitev pisnih predlogov, srečanja na visoki ravni s pristojnimi ministri, analiza posebej pripravljenih izpolnjenih vprašalnikov ter okrogle mize za razpravo med predstavniki vlade in organizacij civilne družbe. Nekatere države članice so uporabile tudi mehanizme, vzpostavljene za posvetovanje v okviru običajnega postopka evropskega semestra, ter jih nadgradile in prilagodile posebnemu novemu koledarju za evropski semester za leto 2021 in omejujočim okoliščinam zaradi pandemije COVID-19.

4.1.3

Kljub temu je več odgovorov vsebovalo opozorila, da do resnične vključenosti civilne družbe ni prišlo. Med ovirami za sodelovanje je bila navedena očitna nepripravljenost nekaterih nacionalnih vlad, da v pripravo načrta vključijo civilno družbo. Namesto da bi si vlada prizadevala vključiti civilno družbo, so bila posvetovanja pogosto izvedena na pobudo ter po pozivih socialnih partnerjev in drugih organizacij civilne družbe.

4.1.4

Čeprav je bila civilna družba formalno vključena, je bil kot druga ovira za resnično sodelovanje izpostavljen prekratek čas, namenjen posvetovanju s civilno družbo. Udeleženci so kritični do kratkih časovnih rokov, ki so jih določile nekatere vlade, saj lahko ovirajo vsebinsko razpravo in upoštevanje prispevkov civilne družbe k načrtom za okrevanje in odpornost. Veliko držav članic ima sicer vzpostavljen mehanizem za posvetovanje z organizacijami civilne družbe v okviru priprave načrta za okrevanje in odpornost, bistveno manjše število pa jih civilni družbi omogoča resnično sodelovanje in dejansko upošteva njene predloge.

4.1.5

Žal je več anketirancev poročalo, da med pripravo nacionalnega načrta posvetovanje ni bilo opravljeno ali da ni predvideno. Poleg tega so nekateri anketiranci poročali, da je bilo posvetovanje sicer opravljeno, vendar doslej zgolj s socialnimi partnerji in ne širšo civilno družbo.

4.1.6

Na podlagi prejetih informacij (3) smo države članice v zvezi s temo te resolucije razvrstili v tri skupine: tiste, v katerih vsaj doslej skoraj ni bilo vključevanja (Danska, Slovaška); tiste, pri katerih je bilo nekaj uradnega ali neuradnega vključevanja, vendar brez možnosti vplivanja (Avstrija, Belgija, Češka, Nemčija, Grčija, Španija, Estonija, Francija, Hrvaška, Madžarska, Irska, Litva, Latvija, Luksemburg, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Švedska, Slovenija); ter nazadnje tiste, v katerih je bilo vključevanje bolj strukturirano, kar je v nekaterih primerih vplivalo na nekatere vidike načrtov (Bolgarija, Ciper, Finska, Italija, Malta).

4.1.7

Na splošno odgovori razkrivajo močno željo organizacij civilne družbe, da bi prispevale k pripravi nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost. Predstavniki socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe so v odgovorih opisali svoje poskuse, da bi se vključili v pripravo načrtov, na primer s predlogi in navezovanjem stikov z vladnimi predstavniki. V nekaterih državah članicah so te pobude privedle do večje vključenosti civilne družbe v pripravo načrtov, v drugih pa so bile žal neuspešne.

4.2   Vprašanje št. 2: Ali v vaši državi obstajata ločena mehanizma za posvetovanja s socialnimi partnerji in preostalo organizirano civilno družbo?

4.2.1

Večina držav članic ima različne postopke za posvetovanje s socialnimi partnerji in ostalimi organizacijami civilne družbe. Anketiranci so povedali, da so socialni partnerji vključeni bolj strukturirano, institucionalizirano in redno, posvetovanja s preostalimi organizacijami civilne družbe pa potekajo priložnostno in neformalno. Kot že omenjeno, so se številne države članice med pripravo načrta za okrevanje in odpornost posvetovale le s socialnimi partnerji in ne s širšo civilno družbo. V eni državi članici pa se vlada posvetuje le s širšo civilno družbo, vključno s socialnimi partnerji, ne pa z organizacijo, ki zajema le socialne partnerje. Manjše število držav članic se je odločilo za uporabo skupnega postopka, ki zajema vse deležnike.

4.3   Vprašanje št. 3: Vaša država mora svoj nacionalni načrt za okrevanje in odpornost oddati najpozneje do 30. aprila. Kako napreduje ta proces v vaši državi?

4.3.1

Zbrani odgovori so bili vsebinsko različni. Vsi anketiranci so poročali, da je njihova nacionalna vlada začela pripravljati načrt za okrevanje in odpornost, vendar so bile države članice v različnih fazah postopka.

4.3.2

V večini držav članic prvo različico nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost pripravljajo pristojna ministrstva, najpogosteje ministrstvo za finance. V nekaterih državah so se že zaključila posvetovanja s civilno družbo, v drugih pa se posvetovanja z zunanjimi deležniki še niso začela. Številni anketiranci so tudi poročali, da se njihova vlada tesno posvetuje z Evropsko komisijo ali načrtuje, da bo posvetovanje z njo začela kmalu.

4.3.3

Poleg tega je po navedbah anketirancev nekaj držav članic po posvetovanju z Evropsko komisijo v zgodnejši fazi začelo pripravljati drugo različico svojega nacionalnega načrta.

4.4   Vprašanje št. 4: V čem se postopek posvetovanja v zvezi z načrtom za okrevanje in odpornost v vaši državi razlikuje od posvetovanja z organizirano civilno družbo med običajnim postopkom evropskega semestra?

4.4.1

Tudi pri tem vprašanju so bili odgovori mešani in niso dali jasne slike. Vendar je mogoče opaziti nekaj podobnosti z odgovori na prejšnja vprašanja: nekateri anketiranci so navedli, da je še prezgodaj za odgovor na to vprašanje, drugi so navedli, da ni dovolj časa za ustrezno posvetovanje, tretji pa so odgovorili, da so socialni partnerji bolj vključeni kot druge organizacije civilne družbe. Nekaj jih je navedlo, da je bil postopek posvetovanja v zvezi z načrtom za okrevanje in odpornost bolj odprt oziroma prilagojen za organizacije civilne družbe kot običajni postopek semestra, še več pa jih navaja, da se vzpostavljeni okvir za posvetovanje z organizacijami civilne družbe med običajnim postopkom semestra ne uporablja za posvetovanje v zvezi z načrtom za okrevanje in odpornost.

4.5   Vprašanje št. 5: V kakšni meri se načrt vaše države za okrevanje in odpornost ujema s cilji politik organizirane civilne družbe v vaši državi?

4.5.1

Odgovore na to vprašanje je mogoče razvrstiti v tri široke skupine, ki so po velikosti približno enake. V eni skupini menijo, da se cilji na splošno ujemajo, bodisi zaradi upoštevanja rezultatov posvetovanja, bodisi zato, ker so bili interesi že prej enaki. V drugi skupini obžalujejo, da so vlade pri pripravi načrtov prezrle javne in splošno znane interese organizacij civilne družbe, v tretji in zadnji skupini pa na to niso mogli odgovoriti bodisi zaradi nezadostnega poznavanja dejstev bodisi zato, ker je bil postopek v zgodnji fazi.

5.   Ugotovitve

5.1

Čeprav so se postopki posvetovanja s socialnimi partnerji in organizacijami civilne družbe v zvezi z nacionalnimi načrti za okrevanje in odpornost na splošno izboljšali v primerjavi z običajnim postopkom evropskega semestra v prejšnjih letih, EESO meni, da v večini držav članic še zdaleč niso zadovoljivi glede na upravičene zahteve civilne družbe in tudi glede na pogoje, določene v uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost. Socialni partnerji imajo na splošno sicer več možnosti za sodelovanje, bodisi v okviru socialnega dialoga bodisi v okviru postopkov, povezanih z nacionalnimi načrti za okrevanje in odpornost, možnosti drugih organizacij civilne družbe pa so precej omejene.

5.2

Izsledki raziskave, na kateri temelji ta resolucija, so skladni z izsledki drugih študij (4), ki so jih izvedle organizacije civilne družbe na evropski ravni o sodelovanju nacionalnih organizacij civilne družbe pri nacionalnih načrtih za okrevanje in odpornost. Glede na izsledke teh študij je bilo v večini držav malo ali nič dejanske vključenosti organizacij civilne družbe. Podatki, ki smo jih januarja zbrali za našo študijo, v zvezi s tem kažejo le rahlo izboljšanje. Podobna stopnja nezadovoljstva je razvidna iz posvetovanja Odbora regij (5) o vključenosti regionalnih in lokalnih oblasti v pripravo nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost.

5.3

Po mnenju EESO gre za resnično sodelovanje, ko so v uradnih posvetovalnih postopkih, ki temeljijo na pravnih pravilih ter javnih in preglednih postopkih, organizacije civilne družbe ustrezno seznanjene s pisno dokumentacijo, imajo dovolj časa za analizo vladnih predlogov in pripravo lastnih predlogov, ki se ali upoštevajo ali z utemeljitvijo zavrnejo, v vsakem primeru pa se navedejo v zapisnikih ali javnih dokumentih. Ko bodo začeli veljati novi okvirni pogoji, bi bilo treba to posvetovanje ponoviti. Civilna družba nikakor ne nadomešča ali spodkopava primata parlamentarnih demokratičnih institucij, temveč s svojim sodelovanjem dopolnjuje njihovo delo.

5.4

EESO poziva vlade držav članic, ki niso vzpostavile ustreznih postopkov za posvetovanje s socialnimi partnerji in organizacijami civilne družbe, naj jih čim prej uvedejo in se tako uskladijo z določbami uredbe o mehanizmu za hitro ukrepanje. EESO poziva evropske institucije, zlasti Komisijo, naj v okviru svojih pristojnosti doseže, da bodo nacionalne vlade, ki tega še niso storile, izpolnile svoje obveznosti v zvezi s tem. To je še vedno mogoče storiti v rokih, določenih za sprejetje nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost. EESO se strinja s stališčem drugih političnih in družbenih akterjev, da morajo sredstva za financiranje naložb za okrevanje in preobrazbo evropskih gospodarstev in družb čim prej doseči države članice in njihove družbe.

5.5

Na podlagi izkušenj z vključenostjo civilne družbe med pripravo nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost ter ocene vrzeli in pomanjkljivosti v zvezi s tem je treba poskrbeti, da se v prihodnosti, torej med izvajanjem teh načrtov ter pri pripravi načrtov za leto 2022, te vrzeli in pomanjkljivosti odpravijo. Močna vključenost socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe na splošno je jamstvo za trajnostne in učinkovite spremembe od spodaj navzgor. Organizacije civilne družbe je treba upoštevati tudi pri izvajanju teh načrtov, saj so te organizacije tudi izvajalke številnih socialnih storitev.

5.6

Kadar morajo javni in socialni akterji v kratkem času vložiti precejšnja finančna sredstva, se pojavijo tveganja, kot sta nezmožnost črpanja in porabe sredstev v predvidenem roku ter neučinkovita uporaba teh sredstev. Še večje tveganje pomeni korupcija. EESO poziva nacionalne vlade, naj sprejmejo potrebne ukrepe za izboljšanje zmogljivosti upravljanja in okrepitev preglednosti ter upravnega in parlamentarnega nadzora za odpravo teh tveganj. Pri tem poudarja, da je vključevanje predstavniških organizacij civilne družbe v spremljanje izvajanja nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost močno orodje v boju proti korupciji in neučinkovitosti.

5.7

EESO je zaskrbljen, ker med pripravo nacionalnih poročil, na katerih temelji ta resolucija, v večini držav članic niso bili povsem jasno opredeljeni sistemi upravljanja nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost niti ni bila jasna razdelitev odgovornosti med centralno, regionalno in lokalno ravnjo za njihovo izvajanje. Premalo jasni so tudi ustrezni mehanizmi za vključevanje organizacij civilne družbe in socialnih partnerjev v izvajanje, spremljanje in prilagajanje nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost.

5.8

Ta resolucija se osredotoča na sodelovanje socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe pri nacionalnih načrtih za okrevanje in odpornost v času, ko priprava teh načrtov še ni bila zaključena. Te postopke bi bilo treba izboljšati ter socialnim partnerjem in organizacijam civilne družbe omogočiti, da ustrezno sodelujejo pri izvajanju, spremljanju in prilagajanju načrtov. Seznanjeni smo z vsebino načrtov, kot je opisana v okvirnih programih ter v prvih osnutkih nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost. Iz odgovorov na 5. vprašanje vprašalnika pa je mogoče sklepati, da so glede na mnenja, izražena v tej fazi postopka, v večini držav – desetih od šestnajstih – cilji organizacij civilne družbe pretežno ali delno usklajeni z vsebino okvirnih programov ter osnutkov nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost v skladu s cilji in smernicami, ki sta jih Komisija in Evropski parlament določila za instrument NextGenerationEU ter mehanizem za okrevanje in odpornost. V preostalih šestih državah so bile organizacije civilne družbe v zvezi s tem kritične, v desetih pa niso odgovorile, predvsem ker menijo, da je za to še prezgodaj.

5.9

EESO želi ponoviti nekaj pomislekov in zahtev socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe glede vsebine nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost:

Naložbe, skladne s cilji zelenega dogovora in digitalne preobrazbe – ter s tem povezanega pravičnega prehoda – in cilji, povezanimi s šibkimi točkami posameznih držav na socialnem področju ter zaposlovanjem, zdravjem in socialno zaščito, bi morale skupaj z izvajanjem potrebnih strukturnih reform, navedenih v priporočilih za posamezne države za leti 2019 in 2020, privesti do prehoda na bolj okoljsko in socialno trajnosten gospodarski model, ki povečuje produktivnost.

V nacionalnih načrtih za okrevanje in odpornost bi bilo treba jasno opredeliti povezavo med naložbenimi projekti in programom reform posamezne države ter določiti ustrezne kazalnike, časovne okvire in metodologijo spremljanja.

Instrument NextGenerationEU nacionalnim proračunom zagotavlja doslej največjo finančno podporo EU. Komisija bi morala pri ocenjevanju nacionalnih načrtov zahtevati, da se evropska sredstva uporabijo tudi za ustvarjanje resnične evropske dodane vrednosti s podpiranjem čezmejnih infrastrukturnih naložb in projektov. Čezmejne naložbe imajo jasne pozitivne učinke prelivanja na gospodarskem in socialnem področju, ki jih je treba bolj promovirati.

Naložbe v okviru nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost bi morale delovati kot vzvod za druge zasebne naložbe v sektorjih, ki so v teh načrtih opredeljeni kot prednostni. Naložbeni programi morajo v zadostni meri upoštevati upravičene projekte, ki jih predlagajo MSP ter podjetja socialne ekonomije.

Kot je Olivier De Schutter, posebni poročevalec OZN za izredno revščino in človekove pravice, zelo jasno povedal v svojem govoru na plenarnem zasedanju EESO 28. januarja 2021, obstaja tveganje, da se socialna vprašanja, vključno z instrumenti za boj proti revščini in neenakosti, v nacionalnih načrtih za okrevanje in odpornost ne bodo ustrezno upoštevala. Glede na to, da je digitalizacija gospodarstva in družbe eden od glavnih ciljev instrumenta NextGenerationEU, je pomembno poudariti, da je tveganje, da se digitalna vrzel ne bo zmanjšala, zelo veliko.

Za spodbujanje in dopolnjevanje gospodarskih in družbenih sprememb, ki jih spodbuja instrument NextGenerationEU, so bistvene naložbe v kakovostno izobraževanje, vseživljenjsko učenje ter raziskave in razvoj, pa tudi naložbe, ki krepijo zdravstvene sisteme in politike javnega zdravja v družbah, ki jih je močno prizadela pandemija COVID-19.

5.10

EESO poziva nacionalne vlade in institucije EU, naj pri sprejemanju nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost upoštevajo navedene pomisleke evropske civilne družbe glede vsebine teh načrtov.

V Bruslju, 25. februarja 2021

Predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Christa SCHWENG


(1)  SWD(2020) 205 final.

(2)  UL L 57, 18.2.2021, str. 17..

(3)  Poročila različnih držav članic so preučena v prilogi k tej resoluciji. Vse to gradivo je na voljo na spletišču EESO.

(4)  Civil Society Europe in European Center for Not-for-Profit Law: Participation of civil society organisations in the preparation of the EU National Recovery and Resilience Plans (Sodelovanje organizacij civilne družbe pri pripravi načrtov za okrevanje in odpornost v EU), december 2020.

(5)  OR-CEMR: Vključenost občin, mest in regij v pripravo nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, 20. januar 2021.


Top