Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2021/C 486/10)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O STANDARDNI SPREMEMBI ENOTNEGA DOKUMENTA

„Côtes de Duras“

PDO-FR-A0165-AM01

Datum obvestila: 1. oktober 2021

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1.   Uradni geografski kodeks

Občine na geografskem območju in območju v neposredni bližini so bile posodobljene po uradnem geografskem kodeksu.

Obseg območja ostaja enak.

Enotni dokument je spremenjen v točkah 6 in 9.

2.   Vina rosé

Sorte sémillon B, sauvignon B, sauvignon gris G in muscadelle B so dodane na seznam dovoljenih dodatnih sort za pridelavo vin rosé.

Dodatne sorte so omejene na 20 % vinogradniškega gospodarstva.

Zvrščanje: delež vseh dodatnih sort je največ 20 %, od česar največ 10 % za sorti sauvignon B in sauvignon gris G skupaj in 10 % za sorto muscadelle B.

Vključevanje belih sort vinske trte v vina rosé daje svežino in organoleptične lastnosti, ki jih lahko ogrožajo nekatere vremenske nevšečnosti (zlasti visoke temperature, ko se je dozorevanje že začelo).

Ta dodatek ne vpliva na kakovost proizvoda.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

3.   Največja povprečna obremenitev na parcelo

Največja povprečna obremenitev na parcelo za suha bela vina je bila zmanjšana, da bi ustrezala ravni rdečih vin in vin rosé ter da bi se olajšali postopki nadzora.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

4.   Oglje za enološko uporabo

Prej prepovedana uporaba oglja za enološko uporabo je urejena in omejena s pravilom: „Pri pridelavi vin rosé je dovoljena uporaba oglja za enološko uporabo za mošt, pri čemer je zgornja meja 20 % količine vina rosé, ki jo zadevni proizvajalec vina pridela v trgatvi.“ Cilj je njegovo uporabo usmeriti v serije vin s slabšimi organoleptičnimi ali analitičnimi lastnostmi (zlasti sprememba arome zaradi oksidacije), ne da bi se pri tem spremenile posebne lastnosti proizvoda.

Zaradi te spremembe je spremenjena točka 5.1 enotnega dokumenta.

5.   Sklic na nadzorni organ

Besedilo sklica na nadzorni organ je usklajeno z besedilom, ki se pojavlja v drugih specifikacijah proizvodov za označbe. Gre zgolj za redakcijsko spremembo.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime

Côtes de Duras

2.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

4.   Opis vin

1.   Rdeča vina in vina rosé

KRATEK OPIS

Rdeča vina in vina rosé so suha mirna vina. Rdeča vina ob stekleničenju vsebujejo največ 0,4 grama jabolčne kisline na liter. Rdeča vina in vina rosé vsebujejo največ 3 g fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze) na liter.

Po obogatitvi volumenski delež skupnega alkohola v rdečih vinih in vinih rosé ne presega 13 %. Vsebnosti hlapnih kislin in skupnega žveplovega dioksida sta določeni v predpisih Unije. Rdeča vina in vina rosé imajo najmanj 10,5-odstotni volumenski delež naravnega alkohola. Za rdeča vina sta navadno značilni voljnost in zaokroženost sorte merlot N in nekoliko manj tudi sorte cot N v povezavi z obilico taninov sort cabernet franc N in cabernet sauvignon N. Da bi se omejila njihova naravna vsebnost kislin, je treba jabolčno-mlečnokislinsko vrenje izvesti pred stekleničenjem.

Vina rosé, ki so običajno pridelana z zvrščanjem, so suha, prijetno sadna in zanimivo sveža. Da bi se grozdje pred vinifikacijo ohranilo ali da bi se preprečila ekstrakcija trpkih taninov, je uporaba nekaterih materialov prepovedana.

SPLOŠNE ANALITSKE LASTNOSTI

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

2.   Bela vina

KRATEK OPIS

Mirna bela vina vključujejo suha, polsladka ali sladka.

Suha bela vina vsebujejo največ 3 g fermentirnih sladkorjev na liter. Druga bela vina vsebujejo več kot 12 g fermentirnih sladkorjev na liter in najmanj 10,5-odstotni volumenski delež dejanskega alkohola. Po obogatitvi volumenski delež skupnega alkohola v suhih belih vinih ne presega 13 %, v drugih belih vinih pa ne 14 %.

Suha bela vina imajo najmanj 10,5-odstotni volumenski delež naravnega alkohola, druga bela vina pa najmanj 11,5-odstotni volumenski delež naravnega alkohola.

Vsebnosti hlapnih kislin in skupnega žveplovega dioksida sta določeni v predpisih Unije.

Zaradi raznolikosti sort in pravil o zvrščanju se pri suhih belih vinih pojavljata dva sloga: zelo sadno in sveže suho belo vino s prevladujočimi aromami pušpana ali popkov črnega ribeza, ki se običajno prideluje iz sorte sauvignon B, ter kompleksnejše, bolj mesnato suho belo vino, v katerem sorte, kot sta muscadelle B in sémillon B, doprinesejo malo zaokroženosti in mesnatosti. Za ti vrsti vin je na etiketi obvezna navedba „suho“.

Polsladka bela vina se v veliki večini pridelujejo iz sorte sémillon B, manj pa iz sorte muscadelle B. Običajno so oljnata in ne preveč koncentrirana ter imajo arome zrelega sadja, včasih kandiranega sadja. Zaradi drugih sort so sveža v ustih in tako primernejša za staranje.

SPLOŠNE ANALITSKE LASTNOSTI

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5.   Enološki postopki

5.1.   Posebni enološki postopki

1.   Posebni enološki postopek

Tehnike obogatitve z rektifikacijo so dovoljene za rdeča vina do največje koncentracije 10 %. Volumenski delež naravnega alkohola se na obdelano serijo lahko poveča za največ 1 %. Pri pridelavi vin rosé je dovoljena uporaba oglja za enološko uporabo za mošt, pri čemer je zgornja meja 20 % količine vina rosé, ki jo zadevni proizvajalec vina pridela v trgatvi. Po obogatitvi volumenski delež skupnega alkohola v rdečih vinih, vinih rosé in suhih belih vinih ne presega 13 %, v drugih belih vinih pa ne presega 14 %. Poleg navedenih določb je treba pri vinih za enološke postopke upoštevati obveznosti na ravni Unije ter iz zakonika o kmetijstvu in morskem ribištvu.

2.   Pridelovalna praksa

Najmanjša gostota zasaditve vinske trte je 4 000 trsov na hektar. Razdalja med vrstami je največ 2,50 metra. Vsak trs ima na razpolago največ 2,50 kvadratnega metra površine. Ta površina se dobi tako, da se razdalja med vrstami pomnoži z razdaljo med trsi v isti vrsti. Ta gostota zasaditve se lahko zmanjša na 3 300 trsov na hektar za zasaditve vinskih trt za pridelavo suhih belih vin. V tem primeru razdalja med vrstami ne sme biti večja od treh metrov, razmik med trsi v isti vrsti pa mora biti večji od 0,85 metra.

Vinske trte se obrezujejo z naslednjimi tehnikami:

—	rez na enojni ali dvojni guyot,

—	kratka rez (rezniki) v kordonski gojitveni obliki royat ali v pahljačasti gojitveni obliki,

—	dolga rez (šparoni).

Po pletju mladik ima vsak trs največ 15 očes pri sorti sauvignon B in sorti sauvignon gris G ter največ 13 očes pri drugih sortah.

Pri vinskih trtah z gostoto, manjšo od 4 000 trsov na hektar, ima po pletju mladik vsak trs največ 18 očes na trs pri sorti sauvignon B in sorti sauvignon gris G ter največ 15 očes pri drugih sortah.

Namakanje ni dovoljeno.

5.2.   Največji donosi

1.   Rdeča vina in vina rosé

66 hektolitrov na hektar

2.   Suha bela vina

72 hektolitrov na hektar

3.   Druga bela vina

66 hektolitrov na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Trgatev, vinifikacija in obdelava vin potekajo na ozemlju naslednjih občin departmaja Lot-et-Garonne (na podlagi uradnega geografskega kodeksa z dne 26. februarja 2020): Auriac-sur-Dropt, Baleyssagues, Duras, Esclottes, Loubès-Bernac, Moustier, Pardaillan, Saint-Astier, Saint-Jean-de-Duras, Saint-Sernin, Sainte-Colombe-de-Duras, Sauvetat-du-Dropt (La), Savignac-de-Duras, Soumensac in Villeneuve-de-Duras.

7.   Glavne sorte vinske trte

Cabernet franc N

Cabernet-sauvignon N

Chenin B

Colombard B

Mauzac B

Merlot N

Muscadelle B

Ondenc B

Semillon B

Ugni blanc B

8.   Opis povezave

8.1.   Opis naravnih dejavnikov, ki prispevajo k povezavi

Geografsko območje, ki ga na jugu omejuje dolina reke Dropt, je podaljšek planote „L‘Entre-Deux-Mers“ 70 kilometrov vzhodno od Bordeauxa in na pol poti med dolinama rek Garone in Dordogne. Sever geografskega območja označuje razvodje med povodjema rek Dordogne in Garone. Planoto, izpostavljeno na jug, je globoko izklesalo vodno omrežje, ki ga sestavljajo potoki Dousset na zahodu, Dourdèze v sredini ter Malromé in Escourrou na vzhodu. Geografsko območje vključuje 15 občin kantona Duras.

Pokrajino zaznamujejo številni hribi in dolinice, ki so bolj ali manj globoke. Razgibana topografija je povezana s krhkostjo molas na površju in zakrasevanjem apnencev, na katerih ležijo. Sredi pobočij in tudi na najvišjih delih gričev trdi apnenci na površju tvorijo majhne pečine, ki so jasno vidne v pokrajini.

Najkrhkejše geološke formacije sestavljajo molase „fronsadais“ na spodnjih delih gričev in agenske molase na najvišjih delih grebenov. Sredi pobočij se pojavlja apnenec „Castillon“, ki je bel, kredast in bolj ali manj razpokan. Na vrhu agenskih molas se zelo lokalno pojavlja beli agenski apnenec. Ta beli, trdi in kavernozni apnenec se v obliki planote dviga nad občinama Loubès-Bernac in Soumensac ter prinaša glino, nastalo z dekalcifikacijo. Iz molas „fronsadais“ so nastala rjava glinasta, ponekod glinasto-gruščasta tla, na katerih se vinska trta goji le v predelih doline reke Dropt, kjer ni zmrzali. Apnenec „Castillon“ na površje prinaša zelo revne rendzine, na katerih se stežka prideluje. To je zlasti območje „brinovih vresišč“. Če tla postanejo nekoliko debelejša, bo vinska trta lahko izkoristila revna tla, ki so popolnoma osušena. Agenske molase prinašajo nekarbonatna in pogosto zelo sprana tla. Prekritost z meljem, ki ga je nanesel veter, omogoča tvorjenje glinastih naplavin (boulbènes). Razmejeno območje parcel, katerega površina znaša 9 871 hektarov, prekriva komaj polovico geografskega območja.

Oceansko podnebje prinaša padavine, razporejene skozi vse leto, pri čemer največja količina pade pozimi in maja. Temperature so spomladi blage in omogočajo zgodnji začetek rasti vinske trte. Pozne jeseni so sončne in sledijo občasno deževnemu obdobju ob enakonočju. Tradicionalne sorte v Akvitaniji so se povsem naravno razvile na tem območju s prilagajanjem okolju.

8.2.   Opis človeških dejavnikov, ki prispevajo k povezavi

V obdobju angleške Guyenne od 11. do 14. stoletja je vinogradništvo v Durasu doživelo razcvet zaradi pošiljk vin „Haut-Pays“ v Anglijo, pri čemer je to poimenovanje združevalo vse vinograde nad Bordeauxem, trgovina z njimi pa je potekala po rekah Dordogne in Garoni. Protekcionizem, ki so ga uvedli Bordojci, je bil pod francoskim starim redom nekoliko omiljen. Tako se je za vina „Haut-Pays“ plačevala taksa „dvojne znamke“, za vina iz regije Duras pa se je plačevala le taksa „polovične znamke“. V 17. stoletju je vojvoda Durasa celo dobil dovoljenje, da se vsako leto 1 000 sodov vina „Duras“ da v bordojske barike.

Na začetku 20. stoletja se je proizvodnja vin „Côtes de Duras“ usmerila zlasti v proizvodnjo polsladkih belih vin, kot je vino „Bergerac“, po katerem je veliko povpraševanja v pariški regiji. Toda nenaklonjenost potrošnikov tej vrsti proizvodov po drugi svetovni vojni je ljudi prisilila, da so še naprej razvijali svojo proizvodnjo.

Leta 1924 je bila ustanovljena zadruga za zaščito vin kantona Duras, katere namen je bilo priznanje označbe porekla „Vin du canton de Duras“. Ker je neki trgovec nasprotoval temu poimenovanju, je zadevo 28. junija 1927 obravnavalo civilno sodišče v Agenu. V sodbi je navedeno: „Čeprav območje gričev kantona Duras svojim vinom ne daje cvetice, značilne za najboljša vina, pa se vendar tam pridelujejo prvorazredna vina, ki jih potrošniki soglasno cenijo.“ Sodišče je vina „Duras“ opredelilo kot „sadna vina polnega telesa s pečatom, ki razkriva njihovo poreklo“. Kontrolirana označba porekla „Côtes de Duras“ je bila priznana 16. februarja 1937 za bela vina in rdeča vina. Na začetku 60. let 20. stoletja je v bordojski regiji dejavno potekala preusmeritev v rdeče sorte in sorto sauvignon B in gospodarstvo Durasa je sledilo v odziv na gospodarske obete v polnem razvoju. Od leta 1970 so suha bela vina iz sorte sauvignon B postala paradni proizvodi regije. Vse boljše obvladovanje temperatur pri vinifikaciji, med drugim zaradi zadružnih naložb, je omogočilo pridelavo vin iz sorte sauvignon B s tako značilnimi aromami, ki so jih potrošniki zlahka prepoznali.

V tem obdobju je bila ustanovljena zadružna klet Duras, medtem ko je sosednja klet v departmaju Gironde pridelovala že 20 % vin s kontrolirano označbo porekla. Leta 1985 je za promocijo vin začela skrbeti medpanožna zveza in kleti sta se združili leta 1998. Takratno obvladovanje vinifikacije rdečih vin bordojskih enologov je pomagalo sosednjim gospodarskim subjektom regije Duras, proizvodnja vin rosé pa se je naravno razvila.

Leta 2009 je povprečna proizvodnja rdečih vin znašala 65 000 hektolitrov, povprečna proizvodnja vin rosé pa 5 000 hektolitrov. Proizvodnja suhih belih vin je znašala 40 000 hektolitrov, proizvodnja polsladkih belih vin pa je bila omejena na manj kot 2 000 hektolitrov za prodaja neposredno v steklenicah. Zaradi raznolikosti sort, trsnega izbora v vinogradu in sortnega sestava zvrsti se pri suhih belih vinih pojavljata dva sloga: zelo sadno in sveže suho belo vino s prevladujočimi aromami pušpana ali popkov črnega ribeza, ki se običajno prideluje samo iz sorte sauvignon B, ter kompleksnejše, bolj mesnato suho belo vino, v katerem sorte, kot sta muscadelle B in sémillon B, doprinesejo malo zaokroženosti in mesnatosti. Za ti vrsti vin je na etiketi obvezna navedba „suho“.

Polsladka bela vina se v veliki večini pridelujejo iz sorte sémillon B in nekoliko manj iz sorte muscadelle B. Običajno so oljnata in ne preveč koncentrirana ter imajo arome zrelega sadja, včasih kandiranega sadja. Zaradi drugih sort v zvrsti so sveža v ustih in tako primernejša za staranje.

Za rdeča vina sta navadno značilni voljnost in zaokroženost sorte merlot N in nekoliko manj tudi sorte cot N v povezavi z obilico taninov sort cabernet franc N in cabernet sauvignon N. Da bi se omejila njihova naravna vsebnost kislin, je treba jabolčno-mlečnokislinsko vrenje izvesti pred stekleničenjem.

8.3.   Dejavnik

Vina rosé, ki so običajno pridelana z zvrščanjem, so suha, prijetno sadna in zanimivo sveža. Da bi se grozdje pred vinifikacijo ohranilo ali da bi se preprečilo izluženje trpkih taninov, je uporaba nekaterih materialov prepovedana. Reka Dropt in doline njenih pritokov so izklesale grebene in poudarile dobro izpostavljena pobočja. Razmejeno območje parcel tako upošteva topografska merila, najboljše parcele pa pogosto tekmujejo z razširjenim drevesničarstvom. Proizvodnja polsladkega belega vina je upravičena z gojenjem sorte sémillon B v oceanskem podnebju, katerega jesenska vlaga v zgodnjih jutranjih urah in sončni popoldnevi so ugodni za prezrelost in eventualni razvoj plemenite plesni, ki nastane zaradi delovanja glive Botrytis cinerea.

Različne molasne ravni, ki so bolj ali manj sprane in imajo različno vsebnost gline, prisotne v glinastih naplavinah (boulbènes), so ugodne za pridelavo sorte sauvignon B, ki tam razvije svoj aromatični potencial, ki je nepogrešljiv za proizvodnjo izrazitih suhih belih vin.

Glina, nastala z dekalcifikacijo, in ugodne razmere v sončnih poznih jesenih so primerne za dozoritev rdečih sort, zaradi katerih imajo tako rdeča vina ustrezno taninsko osnovo.

Proizvajalci so znali izkoristiti možnosti svojega ozemlja z izbiro parcel, ki so najprimernejše za gojenje vinske trte, ter z razvojem tehnik obvladovanja temperatur pri vrenju pri belih vinih in tehnik za ekstrakcijo taninov pri rdečih vinih.

Na začetku 16. stoletja so tako imenovana vina „Bordeaux“ zajemala hkrati vina „Graves“, „Médoc“, „Blayais“ itd. ter vina iz „novoosvojene dežele“. Ta „osvojitev“ se nanaša na spreobrnitev protestantskega prebivalstva in zajema več vplivnih župnij in oblasti kot Montravel, Sainte-Foy ali celo vojvodina Duras. Franc I. je spodbujal zasaditev vinske trte na gričih regije Duras in dvor vladarske družine Valois je z užitkom pil njen „nektar“.

Krize, ki so se nato vrstile, niso prizanesle regiji Duras (vojne, trgovske ovire, trtna uš, izločitev iz „Haut-Pays“), toda vinogradništvo je bilo odporno in se je znalo prilagoditi. Proizvodnja je praktično enakomerno razdeljena med zadrugo in samostojne kleti. Razvoj kmečkega turizma je omogočil, da je neposredna prodaja postala prevladujoč način trženja, saj predstavlja 60 % prodanih količin. S 15 % količin, prodanih v Severni Evropi, sloves močno presega regionalni okvir Akvitanije in Ile-de-France, na katerih je zgrajen ugled vin s kontrolirano označbo porekla „Duras“.

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Izraz „sec“ (suho) je obvezno naveden na etiketah belih vin, ki vsebujejo največ 3 grame fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze) na liter.

Pri označevanju vin s kontrolirano označbo porekla „Côtes de Duras“ se lahko navede večja geografska enota „Sud-Ouest“. Ta večja geografska enota je lahko navedena tudi na kakršnem koli prospektu in embalaži. Velikost črk za navedbo večje geografske enote niti po višini niti po širini ne presega velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

izjema pri proizvodnji na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za vinifikacijo in obdelavo vin, na podlagi uradnega geografskega kodeksa z dne 26. februarja 2020 zajema ozemlje naslednjih občin:

—	departma Dordogne:

celotni občini: Sadillac in Thénac,

del občine: Saint-Julien-Innocence-Eulalie le za ozemlje nekdanje občine Sainte-Eulalie-d‘Eymet, ki je 1. januarja 2019 postala pooblaščena občina znotraj občine Saint-Julien-Innocence-Eulalie,

—	departma Gironde: Dieulivol, Landerrouat, Lèves-et-Thoumeyragues (Les), Margueron, Monségur, Pellegrue, Riocaud in Saint-Avit-Saint-Nazaire,

—	departma Lot-et-Garonne: Lévignac-de-Guyenne, Mauvezin-sur-Gupie, Monteton in Roumagne.

Povezava na specifikacijo proizvoda

http://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-918e1e36-8c05-4755-8ea3-a2acdf360f18

---

(1)  UL L 9, 11.1.2019, str. 2.