EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 16.9.2021

JOIN(2021) 24 final

SKUPNO SPOROČILO EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU EMPTY

Strategija EU za sodelovanje v indijsko-pacifiški regiji

SKUPNO SPOROČILO EVROPSKEMU PARLAMENTU

IN SVETU

STRATEGIJA EU ZA SODELOVANJE V INDIJSKO-PACIFIŠKI REGIJI

Uvod

Indijsko-pacifiška regija – velika regija, ki se razprostira od vzhodne obale Afrike do pacifiških otoških držav, je vse bolj strateško pomembna za Evropo. Zaradi vse večje gospodarske, demografske in politične teže je ključni akter pri oblikovanju mednarodnega reda in obravnavanju globalnih izzivov. EU namerava okrepiti sodelovanje z regijo, da bi vzpostavila partnerstva, ki bodo krepila na pravilih temelječ mednarodni red, obravnavala globalne izzive in položila temelje za hitro, pravično in trajnostno okrevanje gospodarstva, ki bo omogočilo dolgoročno blaginjo. To sodelovanje bo temeljilo na spodbujanju demokracije, pravne države, človekovih pravic in splošno sprejetih zavez, kot so Agenda 2030 in njeni cilji trajnostnega razvoja ter Pariški sporazum o podnebnih spremembah.

V tem skupnem sporočilu je na podlagi obnovljene zaveze držav članic EU tej regiji iz sklepov Sveta z dne 19. aprila 2021 določena strategija EU za sodelovanje v indijsko-pacifiški regiji z:

—opisom razlogov EU za okrepitev delovanja v indijsko-pacifiški regiji;

—predstavitvijo načel EU, ki vodijo njeno sodelovanje z indijsko-pacifiško regijo;

—določitvijo pristopa EU k partnerstvu in sodelovanju v regiji ter

—podrobnim opisom tega, kako bo EU uresničila to vizijo v sodelovanju s partnerji.

1.    Razlogi EU: trdna podlaga za vzajemno koristen odnos

Prihodnost EU in indijsko-pacifiške regije je glede na medsebojno odvisnost gospodarstev in skupne globalne izzive neločljivo povezana. Regija vključuje sedem članic skupine G20 (Avstralija, Kitajska, Indija, Indonezija, Japonska, Republika Koreja in Republika Južna Afrika) in Združenje držav jugovzhodne Azije (ASEAN), ki je vse pomembnejši partner EU. V regiji živi tri petine svetovnega prebivalstva, regija proizvaja 60 % svetovnega BDP, pred pandemijo je prispevala dve tretjini svetovne gospodarske rasti in ima vodilno vlogo v digitalnem gospodarstvu. Najbolj oddaljene regije ter čezmorske države in ozemlja EU, ki so ustavno povezani z njenimi državami članicami 1 , so pomemben del pristopa EU k indijsko-pacifiški regiji.

EU in indijsko-pacifiška regija sta v smislu trgovine in naložb naravni partnerski regiji. EU je glavna vlagateljica, vodilna ponudnica razvojnega sodelovanja in ena največjih trgovinskih partneric v indijsko-pacifiški regiji. Indijsko-pacifiška regija in Evropa skupaj predstavljata več kot 70 % svetovne trgovine z blagom in storitvami ter več kot 60 % tokov neposrednih tujih naložb. Trgovinska izmenjava med indijsko-pacifiško regijo in Evropo je večja kot med katerimi koli drugimi geografskimi regijami na svetu, letna trgovina pa je leta 2019 dosegla 1,5 bilijona EUR. Regija je druga največja namembna destinacija izvoza EU in sedež štirih od desetih največjih trgovinskih partneric EU. Regija ima glavne plovne poti, ki so bistvenega pomena za trgovino EU, vključno z Melaško ožino, Južnokitajskim morjem in ožino Bab el Mandeb.

Indijsko-pacifiška regija je pomemben vir svetovnih okoljskih izzivov in hkrati potencialno regija, ki ji bodo rešitve teh izzivov najbolj koristile. Delež regije v svetovnih emisijah ogljikovega dioksida se je od leta 2000 povečal s 37 % na 57 %, na regijo pa bo odpadlo več kot 70 % povečanja svetovnega povpraševanja po energiji do leta 2030. Pričakuje se, da bodo podnebne spremembe še dodatno povečale pritisk na morsko biotsko raznovrstnost, naravne vire in ribje staleže, kar bo povzročilo spremembe v dinamiki ekosistemov. Indijsko-pacifiška regija vključuje številne žariščne točke morske biotske raznovrstnosti, kot je koralni trikotnik, ki predstavlja 76 % svetovnih vrst koral in preživlja 120 milijonov ljudi, ki živijo na tem območju. Samo Južnokitajsko morje predstavlja približno 12 % svetovnega ulova rib in gosti več kot polovico svetovnih ribiških plovil. Zato je regija ključnega pomena za ublažitev podnebnih sprememb in zaščito občutljivega ekološkega ravnovesja našega planeta.

V zadnjih letih je geopolitična dinamika v indijsko-pacifiški regiji povzročila intenzivno konkurenco, vključno z napetostmi glede spornih ozemelj in morskih območij. Prišlo je do pomembne krepitve vojaških zmogljivosti, tudi na Kitajskem, delež indijsko-pacifiške regije v svetovni porabi za vojaške namene pa se je z 20 % celotne svetovne porabe v letu 2009 povečal na 28 % v letu 2019. Uporaba sile in naraščajoče napetosti v regionalnih žariščih, kot so Južnokitajsko in Vzhodnokitajsko morje ter Tajvanska ožina, lahko neposredno vplivajo na evropsko varnost in blaginjo. Prav tako narašča število hibridnih groženj, tudi na kibernetsko varnost.

Demokratična načela in človekove pravice ogrožajo avtoritarni režimi v regiji, kar ogroža stabilnost regije. Podobno nepoštene trgovinske prakse in gospodarska prisila vse bolj ogrožajo prizadevanja za vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev na svetovni ravni, temelječih na preglednih pravilih trgovanja. Ta razvoj dogodkov povečuje napetosti v trgovski, dobavni in vrednostni verigi. Pandemija COVID-19 je preizkusila odpornost gospodarstev, dodatno razkrila soodvisnost partneric iz EU in indijsko-pacifiške regije ter poudarila, da obe povečujeta svojo odpornost z odprtim, raznolikim in neizkrivljenim dostopom do svetovnih trgov. Nazadnje, trenutna kriza v Afganistanu kaže tudi neposreden učinek dogodkov v regiji na varnost Evrope.

Glede na te dejavnike je bistveno, da EU okrepi sodelovanje s partnericami iz indijsko-pacifiške regije, tudi v dvostranskem, regionalnem in večstranskem okviru, ter spodbuja na pravilih temelječ mednarodni red in dostop do odprtih trgov ter zagotovi stabilno trgovinsko okolje. To bo povzročilo nadaljnje poglabljanje in diverzifikacijo trgovinskih in naložbenih vezi ter sodelovanja za pospešitev zelenega in digitalnega prehoda. To sodelovanje bi moralo prispevati h krepitvi strateškega dosega in varnosti Evrope ter zagotoviti odpornost njenih dobavnih verig.

2.    Vizija EU: načela sodelovanja z indijsko-pacifiškimi partnericami

Sodelovanje EU z indijsko-pacifiško regijo bo načelno in dolgoročno. Cilji tega sodelovanja so:

·utrjevati in braniti na pravilih temelječ mednarodni red s spodbujanjem vključujočega in učinkovitega večstranskega sodelovanja na podlagi skupnih vrednot in načel, vključno z zavezo spoštovanju demokracije, človekovih pravic in pravne države;

·spodbujati enake konkurenčne pogoje ter odprto in pravično okolje za trgovino in naložbe;

·prispevati k doseganju ciljev trajnostnega razvoja, obravnavati podnebne spremembe in degradacijo okolja na kopnem in v oceanu ter podpirati trajnostni in vključujoč družbeno-gospodarski razvoj;

·vzpostaviti dvostransko in večstransko sodelovanje s partnericami za dosego ciljev Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah in Konvencije o biotski raznovrstnosti;

·nadaljevati dolgoletno večstransko in regionalno sodelovanje z Združenimi narodi in institucijami Bretton Woodsa ter z regionalnimi organizacijami, kot sta ASEAN in Afriška unija v zahodnem Indijskem oceanu;

·podpirati resnično vključujoče oblikovanje politik in sodelovanje, v katerih štejejo glasovi civilne družbe, zasebnega sektorja, socialnih partnerjev in drugih ključnih deležnikov;

·vzpostaviti trgovinske in gospodarske odnose z regijo, ki so v vzajemno podporo, spodbujajo vključujočo gospodarsko rast in stabilnost ter spodbujajo in olajšujejo povezljivost.

·sodelovati v regiji kot partnerica pri naših prizadevanjih za ozaveščanje o učinku svetovnih demografskih trendov.

EU bo še naprej stalna zagovornica človekovih pravic in demokracije ter bo še naprej uporabljala vsa orodja, ki jih ima na voljo: politične dialoge in posvetovanja ter dialoge in posvetovanja o človekovih pravicah, trgovinske preferenciale in vključevanje spoštovanja človekovih pravic v vse politike in programe EU. Še naprej bo uporabljala ureditev omejevalnih ukrepov (sankcij) proti posameznikom, subjektom in organom, ki so odgovorni za hude kršitve in zlorabe človekovih pravic po vsem svetu, so vanje vpleteni ali z njimi povezani. Na mednarodnih forumih bo sodelovala s podobno mislečimi partnericami iz indijsko-pacifiške regije, da bi zavrnila vse pobude, ki spodkopavajo človekove pravice, določene v mednarodnem običajnem pravu in mednarodnih instrumentih za človekove pravice.

EU bo še naprej prednostno podpirala polno uveljavljanje človekovih pravic žensk in deklet ter enakost spolov, jih opolnomočila za dejavno sodelovanje pri državljanskem in političnem sprejemanju odločitev ter si prizadevala za odpravo vseh oblik nasilja nad njimi. EU bo še naprej podpirala ukrepe za boj proti vsem oblikam diskriminacije 2 in pravice etničnih in verskih manjšin ter se zavzemala za odpravo smrtne kazni, ki se še vedno izvaja v številnih indijsko-pacifiških državah. EU bo prav tako spodbujala dostojno delo in spoštovanje mednarodnih delovnih standardov Mednarodne organizacije dela, da bi odpravila delo otrok in prisilno delo v svetovnih dobavnih verigah.

Nazadnje, EU bo še naprej spodbujala skladnost z mednarodnim humanitarnim pravom. Še naprej se bo zavzemala za humanitarni dostop in zagotavljala življenjsko pomembno pomoč ljudem v stiski. EU bo podpirala trajne rešitve za obsežne in dolgotrajne begunske krize, kot sta kriza v Afganistanu in kriza ljudstva Rohinga.

3. Partnerstvo IN sodelovanje

Odnosi EU z indijsko-pacifiško regijo temeljijo na zgodovinskih, kulturnih in trgovinskih vezeh ter desetletjih pomembnega sodelovanja in pomoči. V okviru tega bo EU:

·poglobila svoje sodelovanje in okrepila svojo vlogo zanesljive partnerice, ki prinaša dodano vrednost dolgoročnim odnosom z vsemi partnericami v regiji 3 ;

·okrepila sodelovanje z večstranskimi in regionalnimi organizacijami, kot je ASEAN, ter z mednarodnimi finančnimi institucijami za spodbujanje učinkovitega, na pravilih temelječega multilateralizma v indijsko-pacifiški regiji;

·sprejemala pobude za krizno upravljanje, preprečevanje konfliktov in krepitev odpornosti;

·sodelovala z državami članicami v okviru pristopa Ekipa Evropa s konkretnimi pobudami na nacionalni in regionalni ravni.

EU je z mnogimi partnericami v regiji podpisala dvostranske sporazume o partnerstvu in​sodelovanju ter končala pogajanja za nov sporazum o partnerstvu z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami. S Tajsko in Malezijo namerava skleniti nova sporazuma o partnerstvu in sodelovanju ter v bližnji prihodnosti začeti pogajanja o sporazumu o partnerstvu in sodelovanju z Maldivi. Cilj EU je prav tako poglobiti sodelovanje s partnericami, ki že imajo lastne pristope v indijsko-pacifiški regiji: ASEAN, Avstralija, Indija, Japonska, Nova Zelandija, Republika Koreja, Združeno kraljestvo in ZDA. EU bi bila tudi zainteresirana za sodelovanje s QUAD 4 v zvezi z vprašanji skupnega interesa, kot so podnebne spremembe, tehnologija in cepiva.

EU si bo še naprej prizadevala tudi za večplastno sodelovanje s Kitajsko 5 , dvostransko sodelovala pri spodbujanju rešitev za skupne izzive, sodelovala pri vprašanjih skupnega interesa in spodbujala Kitajsko, naj opravlja svojo vlogo v mirni in uspešni indijsko-pacifiški regiji. Hkrati bo v sodelovanju z mednarodnimi partnericami, ki imajo podobne pomisleke, še naprej ščitila svoje glavne interese in promovirala svoje vrednote, pri tem pa zavračala obstoječa temeljna nesoglasja s Kitajsko, na primer glede človekovih pravic.

EU namerava okrepiti partnerstva z vsemi ustreznimi akterji v indijsko-pacifiški regiji ob upoštevanju podregionalnih dinamik in posebnosti.

Indijski ocean: evropska vrata v indijsko-pacifiško regijo

Indijski ocean je glavni prehod za Evropo na indijsko-pacifiške trge in z njih. Zato sta stabilnost in svoboda plovbe na tem območju bistveni. EU se zavezuje, da bo podpirala svoje partnerice v Indijskem oceanu pri reševanju različnih izzivov, s katerimi se srečujejo, kot so povečevanje učinkov podnebnih sprememb, onesnaževanje morja in izguba biotske raznovrstnosti ter nezakonite, neprijavljene in neregulirane ribolovne dejavnosti. V ta namen lahko EU že računa na močno mrežo partnerstev 6 . 

Prizadevala si bo, da bi postala partnerica regionalnih gospodarskih skupnosti, pomagala bo pri prizadevanjih za krepitev Komisije za Indijski ocean, nadaljevala izvajanje sporazumov o gospodarskem partnerstvu z afriškimi partnericami v regiji in si prizadevala za nov sporazum o gospodarskem partnerstvu z Vzhodnoafriško skupnostjo.

Centralnost združenja ASEAN

EU in ASEAN že več kot 40 let razvijata dinamično, večplastno partnerstvo. To strateško partnerstvo zajema politična, varnostna, gospodarska, okoljska, podnebna in družbeno-kulturna vprašanja ter povezljivost 7 .

EU ceni zavezanost združenja ASEAN k učinkovitemu multilateralizmu in podpira načelo centralnosti združenja ASEAN, njegova prizadevanja za izgradnjo na pravilih temelječe regionalne strukture in večstransko oporo, ki jo zagotavlja. EU podpira tudi proces, ki ga vodi ASEAN za učinkovit, vsebinski in pravno zavezujoč kodeks ravnanja v Južnokitajskem morju, ki ne sme škodovati interesom tretjih oseb. Sodelovanje med EU in združenjem ASEAN pokriva tudi najrazličnejša varnostna vprašanja, med drugim tudi v okviru regionalnega foruma ASEAN (ARF).

Sodelovanje s partnericami iz Pacifika

EU ima vzpostavljeno dolgoročno partnerstvo s pacifiško regijo, ki jo želi okrepiti s sporazumom o partnerstvu z Organizacijo afriških, karibskih in pacifiških držav, ki bo nasledila Sporazum iz Cotonouja. Skupaj s sporazumom o gospodarskem partnerstvu EU s pacifiškimi državami bo zagotovil podlago za močnejše politično in strateško sodelovanje, ki bo temeljilo na skupnih vrednotah in ciljih.

Poleg partnerstev z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami EU ohranja tesne odnose in politični dialog z vsemi pacifiškimi otoškimi državami ter tesno sodeluje s Forumom pacifiških otokov, pacifiško skupnostjo in drugimi članicami Sveta regionalnih organizacij Pacifika.

4. Naše uresničevanje vizije: SEDEM PREDNOSTNIH PODROČIJ

Po krizi zaradi COVID-19 se bo EU osredotočila na ustvarjanje pogojev za trajnostno in vključujoče družbeno-gospodarsko okrevanje in bo s svojimi partnericami aktivno sodelovala na naslednjih sedmih področjih:

·trajnostna in vključujoča blaginja;

·zeleni prehod;

·upravljanje oceanov;

·digitalno upravljanje in partnerstva;

·povezljivost;

·varnost in obramba;

·varnost ljudi.

4.1 Trajnostna in vključujoča blaginja

Pandemija COVID-19 je preizkusila odpornost družb, gospodarstev in dobavnih verig. EU in indijsko-pacifiška regija morata sodelovati z namenom „boljše obnove“. Cilj 13. vrha ASEM (srečanje Azija-Evropa), ki bo potekal 25. in 26. novembra 2021, je okrepiti okrevanje na zelen in trajnosten način. Okrepljeno bo z večstranskim sodelovanjem na ravni skupine G20 in dopolnjeno z dvostranskimi makroekonomskimi dialogi z regionalnimi partnericami iz skupine G20. EU bo prav tako poskušala razviti izmenjave o makroekonomskih vprašanjih s partnerji, kot sta Indonezija in Urad ASEAN+3 za makroekonomske raziskave.

Odporne in raznolike vrednostne verige

Odporne vrednostne verige so ključne za okrevanje. EU bo z indijsko-pacifiškimi partnericami sodelovala pri krepitvi vrednostnih verig s krepitvijo in diverzifikacijo trgovinskih odnosov, izvajanjem obstoječih trgovinskih sporazumov, dokončanjem tekočih trgovinskih pogajanj in razvojem sodelovanja v strateških sektorjih, med drugim zato, da bi obravnavala strateške odvisnosti v dobavnih verigah. V zvezi s polprevodniki bo na primer sodelovala s partnericami, kot so Japonska, Republika Koreja in Tajvan. EU bo s svojimi partnericami sodelovala tudi pri krepitvi pravil za zaščito mednarodne trgovine pred nepoštenimi praksami, kot so industrijske subvencije, gospodarska prisila, prisilni prenos tehnologije in kraja intelektualne lastnine.

Obravnavati bo treba pomanjkanje dostojnega dela in kršitve temeljnih pravic delavcev, da bodo dobavne verige bolj trajnostne in odgovorne. Kot zagovornica odgovornega poslovnega ravnanja si bo EU prizadevala za kritično maso držav, ki podpirajo okoljske in človekove pravice ter pravice delavcev, primerno skrbnost in najboljše prakse 8 . Dvostranska in večstranska prizadevanja bodo spremljale pobude EU v okviru evropskega zelenega dogovora za zagotovitev odgovornega poslovnega ravnanja in podporo boju proti krčenju gozdov in izgubi biotske raznovrstnosti. EU bo še naprej spodbujala vključevanje držav v razvoju in najmanj razvitih držav v regionalne in svetovne vrednostne verige.

Da bi EU zmanjšala tehnične ovire v trgovini, bo sodelovala s podobno mislečimi indijsko-pacifiškimi partnericami pri določanju standardov in drugih regulativnih prednostnih nalogah v skladu z načeli STO. EU bo prav tako začela regulativno sodelovanje na področjih za podporo zelenemu in digitalnemu prehodu, kot sta se na primer maja 2021 dogovorili EU in Indija.

Glede na temeljno vlogo prometnega sektorja pri zagotavljanju odpornih dobavnih verig in spodbujanju zelenega družbeno-gospodarskega okrevanja bo ključni cilj EU zagotoviti odpornost prometnih sistemov indijsko-pacifiške regije pred prihodnjimi krizami. Sodelovanje bo bistveno za ohranjanje in zagotavljanje pomorske varnosti in svobode plovbe v skladu z mednarodnim pravom in zlasti Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS).

Gradniki naših trgovinskih odnosov

EU se zavezuje nadaljnjemu sodelovanju pri odprti, trajnostni in na pravilih temelječi trgovini s partnericami iz indijsko-pacifiške regije, vključno s krepitvijo podpore za posodobitev Svetovne trgovinske organizacije. Posebna pozornost bo namenjena izvajanju in izvrševanju celovitih trgovinskih sporazumov z Japonsko, Republiko Korejo, Singapurjem in Vietnamom, sporazuma o gospodarskem partnerstvu s pacifiškimi državami 9 in sporazumov o zaščiti naložb EU s Singapurjem in Vietnamom, ki naj bi začeli veljati v prihodnjih letih.

Napredek pri ratifikaciji celovitega sporazuma o naložbah, o katerem so se pogajanja s Kitajsko končala konec leta 2020, je v skupnem interesu EU in Kitajske.

EU si bo prizadevala za sklenitev trgovinskih sporazumov z Avstralijo in Novo Zelandijo ter si še naprej prizadevala za sporazum z Indonezijo in sporazum o gospodarskem partnerstvu z Vzhodnoafriško skupnostjo. Maja 2021 sta se EU in Indija dogovorili, da bosta nadaljevali trgovinska pogajanja in začeli pogajanja za ločen sporazum o zaščiti naložb in sporazum o geografskih označbah. S sklenitvijo teh sporazumov se bodo bistveno izboljšali trgovinski in naložbeni odnosi med EU in Indijo. EU si bo prav tako prizadevala za globoke trgovinske in naložbene odnose s partnericami, s katerimi nima sklenjenih trgovinskih sporazumov ali sporazumov o naložbah, kot je Tajvan.

Poleg tega je EU še naprej zainteresirana za nadaljnje sodelovanje z združenjem ASEAN in njegovimi državami članicami, tudi z morebitnim nadaljevanjem trgovinskih pogajanj z Malezijo, Filipini in Tajsko, ko bodo izpolnjeni pogoji, ter z morebitnimi pogajanji o trgovinskem sporazumu med regijami.

Več indijsko-pacifiških držav koristi tarifne preferenciale EU v okviru sheme splošnih tarifnih preferencialov (shema GSP), ki olajšuje dostop do trgov EU. Medtem ko najmanj razvitim državam v regiji koristi sporazum „Vse razen orožja“ 10 brez dajatev in kvot, Pakistanu, Filipinom in Šrilanki koristi spodbujevalni režim za trajnostni razvoj in dobro upravljanje (GSP+). Ti instrumenti so znatno prispevali k gospodarskemu razvoju teh držav, spoštovanju človekovih pravic in pravic delavcev ter k varstvu okolja in izboljšanem upravljanju.

4.2 Zeleni prehod

Ukrepi EU v indijsko-pacifiški regiji temeljijo na dolgoročnem načrtu za sodelovanje s partnericami v boju proti podnebnim spremembam, za njihovo ublažitev in prilagoditev nanje ter v boju proti izgubi biotske raznovrstnosti, onesnaževanju in drugim oblikam degradacije okolja. To bo doseženo z obravnavanjem vzrokov za te pojave in s prehodom na bolj krožno gospodarstvo.

Kot del strategije bo EU:

·sklenila zelena zavezništva 11 s podobno mislečimi partnericami, ki so se zavezale cilju podnebne nevtralnosti do leta 2050 in drugim ambicioznim podnebnim in okoljskim ciljem. Dogovor o prvem takšnem zavezništvu je bil sklenjen z Japonsko maja 2021. EU bo vzpostavila tudi zelena partnerstva z drugimi partnericami;

·še naprej uporabljala mednarodno platformo za trajnostno financiranje 12 za izmenjavo najboljših praks in iskanje skupnih točk s podobno mislečimi partnericami glede pristopov in orodij;

·sodelovala z državami, ki prispevajo največ emisij, ali z regionalnimi organizacijami, ki imajo lahko odločilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam in spodbujanju svetovnega zelenega prehoda;

·še naprej dajala prednost prehodu stran od uporabe premoga v dvostranskih in večstranskih dogovorih ter na mednarodnih forumih, vključno z ustavitvijo novih naložb v premog, postopnim opuščanjem nezmanjšane proizvodnje električne energije iz premoga in premogovništva, ter sodelovala pri pravičnem prehodu s partnericami v regiji; 

·okrepila delo z regijo za zaščito biotske raznovrstnosti in obnovo degradiranih ekosistemov na kopnem in v oceanih. To bo vključevalo prizadevanja za ambiciozen svetovni okvir za biotsko raznovrstnost po letu 2020 s ključnimi partnericami;

·sodelovala pri ustvarjanju pogojev za bolj krožne proizvodne modele, odpornejše dobavne verige med EU in regijo ter odgovornejše pridobivanje virov;

·spodbujala oskrbovalne verige brez krčenja gozdov;

·še naprej spodbujala izboljšane regionalne in globalne ukrepe za obravnavanje onesnaževanja s plastiko 13 , zlasti s sodelovanjem z združenjem ASEAN, Japonsko in Kitajsko;

·nadaljevala dialoge na visoki ravni in druge oblike sodelovanja na področju okolja v regiji, zlasti z združenjem ASEAN, Avstralijo, Kitajsko, Indijo, Indonezijo, Japonsko, Republiko Korejo, Južno Afriko in drugimi zainteresiranimi partnericami.

Cilj porabe za ukrepe, osredotočene na boj proti podnebnim spremembam, se je v okviru Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI) – Globalna Evropa 14 povečal na 30 %. Približno 35 % raziskovalnega programa Obzorje Evropa bo namenjenih tudi podnebnim ukrepom, kar bo EU in indijsko-pacifiškim partnericam prineslo pomembne priložnosti za sodelovanje pri obravnavi podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti.

Čista energija in prevoz

Na tem področju se namerava EU osredotočiti na:

·uporabo dialogov, partnerstev in finančnih instrumentov na področju energije za trajnostno, varno in cenovno dostopno energijo 15 ;

·dajanje prednosti pravičnemu prehodu na razogljičen, integriran energetski sistem, v katerem bo upoštevan vpliv na najbolj ranljive države in regije in ki bo ta vpliv blažil;

·nadaljevanje sodelovanja z indijsko-pacifiškimi partnericami na področju raziskav in razvoja na področju tehnologije za čisto energijo, vključno z obnovljivim vidikom kot prednostnim področjem, da bi omogočila hitrejši, cenejši in učinkovitejši energetski prehod 16 ;

·okrepitev sodelovanja v okviru svetovne konvencije županov za podnebje in energijo, in sicer zlasti na mesta kot gonilnike podnebnih ukrepov in prehoda na čisto energijo, da bi podvojila število podpisnikov v regiji (skoraj 300 mest do leta 2023).

·izvajanje strategije za trajnostno in pametno mobilnost za obravnavanje vprašanj razogljičenja in digitalizacije z indijsko-pacifiškimi partnericami ter v Mednarodni organizaciji za civilno letalstvo (ICAO) in Mednarodni pomorski organizaciji;

·nadaljevanje sodelovanja z različnimi indijsko-pacifiškimi gospodarstvi pri digitalizaciji prevoza, pa tudi v železniškem sektorju, zlasti v zvezi z uvedbo evropskega sistema za upravljanje železniškega prometa;

4.3 Upravljanje oceanov

EU bo sprejela nadaljnje ukrepe za okrepitev upravljanja oceanov v indijsko-pacifiški regiji v popolni skladnosti z mednarodnim pravom, zlasti s konvencijo UNCLOS, in z glavnim ciljem zagotoviti trajnostno upravljanje oceanskih virov in varovati biotsko raznovrstnost 17 . Z različnimi sporazumi o partnerstvu o trajnostnem ribištvu v regiji 18 ter dialogi in delovnimi skupinami 19 o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu bo EU še naprej podpirala indijsko-pacifiške partnerice pri doseganju reform sistema za upravljanje in nadzor ribištva. To bi moralo izboljšati skladnost ribolova in prispevati k ohranjanju in trajnostnemu upravljanju morskih bioloških virov po vsej regiji.

Kot največji izvozni trg za morske sadeže iz indijsko-pacifiške regije je EU aktivna članica več regionalnih organizacij za upravljanje ribištva 20 , ki imajo ključno vlogo pri trajnostnem upravljanju ribolovnih virov. EU namerava postati tudi članica Komisije za ribištvo severnega Pacifika. EU si bo še naprej prizadevala za povečanje učinkovitosti teh organov in sodelovala s podobno mislečimi partnericami v okviru regionalnih organizacij za upravljanje ribolova v indijsko-pacifiški regiji, da bi jih podprla pri doseganju trajnostnega ribištva.

Poleg tega bo EU:

·pomagala doseči dogovor pri Komisiji za ohranjanje antarktičnih živih morskih virov o določitvi treh novih morskih zavarovanih območij v Antarktičnem oceanu;

·okrepila zmogljivosti za boljše upravljanje oceanov z vzpostavitvijo mednarodne mreže pomorskih podatkov in regionalnega sistema za oceansko napovedovanje;

·še naprej sodelovala z regijo pri spodbujanju boljšega regionalnega upravljanja oceanov, preprečevanju onesnaževanja in ohranjanju morskega okolja, zlasti s podporo izvajanju ustreznih konvencij in akcijskih načrtov o regionalnih morjih. Učinkovito upravljanje morskih zavarovanih območij bo zagotovljeno s pobudami, kot je projekt tesnega sodelovanja med EU in Jugovzhodno Azijo;

·nadaljevala z dialogom na visoki ravni o oceanskih zadevah in ribolovu z Avstralijo, Indonezijo, Japonsko in Novo Zelandijo ter o „oceanskem partnerstvu“ s Kitajsko;

·še naprej imela ključno vlogo pri zagotavljanju globalne pomorske varnosti (glej oddelek 4.6);

·spodbujala življenjske in delovne pogoje ribičev v skladu z delovnimi standardi Mednarodne organizacije dela.

4.4 Digitalno upravljanje in partnerstva

V skladu s sporočilom z naslovom Digitalni kompas do leta 2030: evropska pot v digitalno desetletje 21 si bo EU prizadevala okrepiti mednarodna digitalna partnerstva v indijsko-pacifiški regiji in vzpostaviti nova. Cilj teh partnerstev je izboljšati tehnično in politično sodelovanje ter sodelovanje v zvezi z raziskavami s partnericami na področju infrastrukture, digitalne preobrazbe podjetij in javnih storitev ter razvoja znanj in spretnosti, tudi z namenom, da se olajša digitalna trgovina. EU in podobno mislečim partnericam bodo omogočili razvoj standardov za tehnologije v vzponu, tudi na področjih, kot je umetna inteligenca, v skladu z demokratičnimi načeli in temeljnimi pravicami. Podprti bodo z zbirko orodij, ki bo temeljila na regulativnem sodelovanju, gradnji zmogljivosti, znanju in spretnostih ter naložbah v mednarodno sodelovanje in partnerstva za raziskave.

V najbolj naprednih primerih si bo EU prizadevala za formalizacijo takšnih partnerstev s sporazumi o digitalnem partnerstvu, o katerih se bo pogajala s podobno mislečimi partnericami iz indijsko-pacifiške regije. Takšni sporazumi bi razširili dvostranske trgovinske in naložbene odnose z izboljšanjem sodelovanja na področju standardov za tehnologije v vzponu, kot je umetna inteligenca, in interoperabilnosti teh standardov, ki temeljijo na demokratičnih načelih in temeljnih pravicah, vzpostavljajo odpornejše tehnološke dobavne verige, podpirajo inovacije, ki temeljijo na vrednotah, in omogočajo poslovne priložnosti za zagonska podjetja in MSP. Omogočili bi tesnejše sodelovanje na področju upravljanja podatkov, zanesljivih tokov in na podatkih temelječih inovacij. Dopolnili bi tekoča pogajanja o e-trgovanju v okviru Svetovne trgovinske organizacije s posebnimi vprašanji, pomembnimi za olajšanje digitalne trgovine. V prvi fazi EU predlaga preučitev začetka pogajanj z Japonsko 22 , Republiko Korejo in Singapurjem.

Digitalno partnerstvo med EU in Indijo se je maja 2021 okrepilo s sporazumom o poglobitvi sodelovanja na področju tehnologij v vzponu, od umetne inteligence do visokozmogljivostnega računalništva in od kvantnih tehnologij do varne tehnologije 5G ter digitalizacije javnega sektorja.

V prihodnjih letih bo EU okrepila sodelovanje z združenjem ASEAN s podporo digitalnega krovnega načrta ASEAN do leta 2025. EU preučuje možnost, da bi predlagala pristop EU-ASEAN, ki bi zajemal digitalno povezljivost in znanost, raziskave, tehnologijo in naložbe v inovacije.

EU si bo v regiji še naprej prizadevala za spodbujanje približevanja med ureditvami varstva podatkov, da bi zagotovila varen in prost pretok podatkov v regiji in zunaj nje, vključno z EU. To vključuje aktivno sodelovanje s ključnimi partnerji za dosego „ugotovitve ustreznosti“ z izpolnjenimi pogoji. To je že prineslo rezultate, vključno z vzpostavitvijo največjega območja prostih in varnih pretokov podatkov na svetu med EU in Japonsko leta 2019 ter zaključkom pogajanj o ustreznosti z Republiko Korejo leta 2021. Poleg tega z Novo Zelandijo potekajo prizadevanja, da bi se zagotovila kontinuiteta sklepa o ustreznosti, sprejetega v okviru prejšnje ureditve EU o varstvu podatkov. Druge partnerice, kot so Indija, Indonezija, Šrilanka, Tajvan in Tajska, so sprejele ali vzpostavljajo sodobno zakonodajo o varstvu podatkov. To bi morda lahko utrlo pot prihodnjim pogovorom o ustreznosti. EU prav tako krepi dialog z regionalnimi organizacijami in omrežji, kot je združenje ASEAN, ki imajo vse pomembnejšo vlogo pri oblikovanju skupnih standardov za varstvo osebnih podatkov.

Raziskave in inovacije

Mednarodno sodelovanje na področju raziskav in inovacij je ključnega pomena za zeleni in digitalni prehod ter za spodbujanje rasti, blaginje in družbene dobrobiti. Sodelovanje s partnericami v indijsko-pacifiški regiji se bo spodbujalo v okviru programa „Obzorje Evropa“ v skladu z globalnim pristopom EU 23 k raziskavam in inovacijam. Temeljilo bo na načelu odprtosti, uravnoteženim z višjo stopnjo vzajemnosti, katerega cilj bodo enaki konkurenčni pogoji na podlagi spoštovanja temeljnih načel, kot so akademska svoboda, enakost spolov, etika, integriteta in vključenost raziskav, odprte znanosti in oblikovanja politike, ki temelji na dokazih.

Program Obzorje Evropa ponuja možnost, da se partnerice, ki imajo enake vrednote, povežejo in tako omogočijo bolj sistemske skupne priložnosti za raziskave in inovacije. Začele so se neuradne razprave z Avstralijo, Japonsko, Republiko Korejo, Novo Zelandijo in Singapurjem. EU bo še naprej spodbujala sodelovanje pri razvoju človeškega kapitala, vključno z usposabljanjem in mobilnostjo raziskovalcev v okviru programa ukrepov Marie Skłodowska-Curie. Znanstveno sodelovanje in razvoj skupnih regionalnih dejavnosti sta tudi del partnerstva EU-ASEAN.

Izobraževanje

Naložbe EU v izobraževanje se bodo povečale na vsaj 10 % Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI) – Globalna Evropa 24 , da bi se okrepili izobraževalni sistemi. Nedavna zaveza v okviru programa Ekipa Evropa v višini 1,7 milijarde EUR za Globalno partnerstvo za izobraževanje bo pomenila povečanje finančnih sredstev za osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje ter strokovno in poklicno izobraževanje ter usposabljanje.

Novi program Erasmus+ bo zagotovil tudi stalne priložnosti za akademske izmenjave študentov in učiteljev med indijsko-pacifiško regijo in Evropo na ključnih področjih politike, povezanih zlasti z zelenim in digitalnim prehodom 25 . 

4.5 Povezljivost

Cilj EU bo spodbujati vse razsežnosti povezljivosti z indijsko-pacifiškimi partnericami. Načela pristopa EU 26 (trajnosten, globalen, na pravilih temelječ) so temeljni del te indijsko-pacifiške strategije.

Polnopravno partnerstvo med EU in njenimi državami članicami bo ključnega pomena za razvoj tega sodelovanja. EU bo spodbujala naložbe v digitalizacijo in bolje povezovala Evropo s partnericami v indijsko-pacifiški regiji, tudi s pobudami Ekipe Evropa in v skladu z deklaracijo o evropskih podatkovnih prehodih 27 iz marca 2021. To bo deloma doseženo s pomočjo partnericam pri vzpostavljanju regulativnega in političnega okolja, ki bo privabil javne in zasebne naložbe, zagotovil enake konkurenčne pogoje, izpolnjevanje trajnostnih meril in sprejemanje mednarodnih standardov in načel.

Mobilizacija zasebnih naložb bo morala vključevati javne banke in izvozne agencije držav članic v partnerstvu z zasebnim sektorjem EU in institucijami EU. Po potrebi bodo poleg Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI) – Globalna Evropa potekala prizadevanja za dopolnjevanje z drugimi instrumenti EU, kot so „Instrument za povezovanje Evrope“, „Obzorje Evropa“ ali InvestEU, skupaj s sredstvi in tehnično pomočjo Evropske investicijske banke, Evropske banke za obnovo in razvoj ter mednarodnih finančnih institucij.

Prvi dve „partnerici za povezljivost“ EU, Japonska in Indija, sta temeljni indijsko-pacifiški partnerici, prav tako pa združenje ASEAN, s katerim se je EU decembra 2020 dogovorila o skupni ministrski deklaraciji o povezljivosti. EU si bo prizadevala za sodelovanje s temi partnericami pri skupnih projektih, hkrati pa si bo prizadevala za tesnejše sodelovanje z drugimi regionalnimi partnericami, kot sta Avstralija in Republika Koreja, in z mednarodnimi akterji, kot sta ZDA in Kanada, in sicer na večstranski (G7/G20) in dvostranski ravni. Zaključek pogajanj o celovitem sporazumu o zračnem prevozu med ASEAN in EU, prvem tovrstnem sporazumu med regijami, ki zajema 37 držav, kaže na odločenost EU, da poglobi povezljivost s to regijo.

EU bo:

·krepila odnose na najvišji tehnični ravni v okviru dialogov o prometu s partnerji v regiji, kot so ASEAN, Singapur in Japonska, ter kmalu z Republiko Korejo in Avstralijo;

·še naprej financirala tehnično sodelovanje v posameznih sektorjih, na primer letalska partnerstva z več azijskimi regijami;

·nadaljevala dvostranske dialoge o pomorskem prevozu in varnosti s strateškimi partnerji;

·nadaljevala dialoge o vesolju, po potrebi vključno z varnostno komponento, in vzpostavila nove izmenjave s partnericami v regiji.

Nadaljevala se bodo prizadevanja za sodelovanje na področju povezljivosti s partnericami in regionalnimi organizacijami v vzhodni Afriki in zahodnem Indijskem oceanu, da bi se zagotovila večja usklajenost s prednostnimi nalogami glede infrastrukture za obdobje 2021–2030, ki jih podpira Afriška unija . Tesnejše vezi bi morale koristiti tudi Pacifiški skupnosti. EU si bo prizadevala za dopolnjevanje z obstoječimi regionalnimi pobudami v Južni Aziji 28 . Širše si bo EU prizadevala za sinergije v povezavah sever-jug v regiji in bo še naprej sodelovala v okviru trajnostne povezljivosti ASEM.

4.6 Varnost in obramba

EU si prizadeva spodbujati odprto in na pravilih temelječo regionalno varnostno strukturo, vključno z varnimi pomorskimi komunikacijskimi povezavami, krepitvijo zmogljivosti in okrepljeno pomorsko prisotnostjo v indijsko-pacifiški regiji v skladu s pravnim okvirom, vzpostavljenim s konvencijo UNCLOS.

EU in indijsko-pacifiške partnerice se srečujejo z vse bolj podobnimi varnostnimi izzivi in grožnjami 29 . EU je razširila svoje varnostno sodelovanje s partnericami z uvedbo čezmorskih misij in operacij v okviru skupne varnostne in obrambne politike (SVOP), vključno s civilno misijo v letu 2005 za spremljanje mirovnega procesa v Acehu v Indoneziji, ki je bila izvedena s petimi partnericami združenja ASEAN: Malezijo, Tajsko, Brunejem, Singapurjem in Filipini. EU trenutno vodi 18 civilnih in vojaških misij po vsem svetu, vključno s pomorsko operacijo EU NAVFOR Somalija – operacijo Atalanta v Indijskem oceanu ter misijo Evropske unije za vojaško usposabljanje v Mozambiku.

Pomorska prisotnost

V zadnjem letu so pomorske sile EU za Somalijo (EU NAVFOR) – operacija Atalanta uspešno izvedle skupne pomorske dejavnosti z indijsko-pacifiškimi partnericami, vključno z Japonsko, Pakistanom, Indijo in Džibutijem. EU si bo z indijsko-pacifiškimi partnericami prizadevala izvajati več skupnih vaj in postankov v pristaniščih, vključno z večstranskimi vajami, za boj proti piratstvu in zaščito svobode plovbe, hkrati pa krepila pomorsko diplomacijo EU v regiji.

Glede na pomen evropske pomorske prisotnosti v indijsko-pacifiški regiji bo EU raziskala načine za zagotovitev okrepljenih pomorskih napotitev s strani držav članic. Ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih na podlagi prve ocene koncepta usklajene pomorske prisotnosti EU 30 , bo EU ocenila priložnost za vzpostavitev pomorskih interesnih območij v indijsko-pacifiški regiji in sodelovala s partnericami v regiji, tudi s proučitvijo možnosti, da se pridružijo tej pobudi.

Krepitev zmogljivosti pomorske varnosti

EU bo še naprej izvajala svoj program za spodbujanje regionalne pomorske varnosti za partnerice v zahodnem Indijskem oceanu, prav tako pa si bo prizadevala razširiti svoj projekt krepitve zmogljivosti za kritične pomorske poti v Indijskem oceanu (CRIMARIO) na južni Tihi ocean in povečati sinergije s podobno mislečimi partnericami. V njegovem okviru bodo okrepljene pomorske zmogljivosti proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami, trgovini z ljudmi in kriminalu, povezanemu s prostoživečimi živalmi in rastlinami, ter nezakonitim finančnim tokovom, povezanim s terorizmom. EU bo prav tako spodbujala združitev mehanizmov za izmenjavo informacij v okviru centrov za združevanje informacij, tudi v okviru regionalne platforme indijsko-pacifiške regije za izmenjavo informacij (IORIS).

Razširitev naših partnerstev

EU bo poskušala imeti večjo vlogo v varnostni strukturi ASEAN in bo sodelovala v strukturah srečanja obrambnih ministrov ASEAN „Meeting-Plus“ in na vzhodnoazijskem vrhu. Poleg tega bo EU okrepila svoje sodelovanje na drugih forumih, kot je pomorski simpozij o Indijskem oceanu.

EU bo okrepila dialog o varnosti in obrambi s partnericami, vključno z dialogi o boju proti terorizmu, kibernetski varnosti, neširjenju orožja in razorožitvi ter o vesoljski in pomorski varnosti. V tem okviru napotuje vojaške svetovalce v delegacije EU v regiji (doslej na Kitajsko in v Indonezijo). EU bo vzpostavila mrežo EU za kibernetsko diplomacijo, pri čemer bo sodelovala z delegacijami EU in zadevnimi veleposlaništvi držav članic po vsem svetu.

EU bo okrepila tudi svoje dejavnosti s partnericami v okviru projekta okrepljenega varnostnega sodelovanja v Aziji in z njo (ESIWA), ki zajema boj proti terorizmu, kibernetsko varnost, pomorsko varnost in krizno upravljanje. Pilotne partnerice so Indija, Indonezija, Japonska, Republika Koreja, Singapur in Vietnam, vojaški strokovnjaki EU pa že delujejo v Indoneziji in Vietnamu.

Indijsko-pacifiške partnerice so že prispevale k misijam in operacijam EU za mir in stabilnost v okviru SVOP. EU je sklenila okvirne sporazume o sodelovanju z Avstralijo, Republiko Korejo, Novo Zelandijo in Vietnamom. Spodbujala bo večjo udeležbo indijsko-pacifiških partneric v misijah in operacijah v okviru SVOP, si prizadevala skleniti okvirne sporazume o sodelovanju z drugimi indijsko-pacifiškimi partnericami in poleg tega podpirala prizadevanja indijsko-pacifiških partneric za razvoj lastnih zmogljivosti za ohranjanje miru.

Novi varnostni izzivi

V zvezi s kibernetsko varnostjo bo EU pospešila krepitev zmogljivosti partneric za spopadanje s kibernetsko kriminaliteto, pri čemer bo uporabila obstoječe standarde in mehanizme sodelovanja (in sicer „Budimpeško konvencijo“ Sveta Evrope o kibernetski kriminaliteti), in za povečanje kibernetske odpornosti. V boju proti terorizmu bo sprejela ukrepe za opolnomočenje skupnosti v boju proti nasilnemu ekstremizmu. Spodbujala bo tudi sodelovanje med Europolom in organi kazenskega pregona partneric.

S partnericami bo sodelovala na področju jedrske varnosti in neširjenja jedrskega, kemičnega in biološkega orožja. Podpirala bo izvajanje in vsesplošno uporabo Pogodbe o trgovini z orožjem ter si s podobno mislečimi partnericami prizadevala razviti večstranske pobude za nadzor nad izvozom orožja in nadzor nad izvozom blaga z dvojno rabo. V okviru pobude EU za centre odličnosti za zmanjševanje kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih tveganj poteka sodelovanje z državami ASEAN od leta 2010. V skladu s prostovoljnim pristopom, ki temelji na povpraševanju 31 , bo pobuda še naprej podpirala partnerice in regije pri krepitvi zmanjševanja kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih tveganj in upravljanja varnosti pred vsemi nevarnostmi.

EU bo pomagala v boju proti manipulaciji z informacijami in vmešavanju iz tujine s strani državnih in nedržavnih akterjev v indijsko-pacifiški regiji z novimi orodji, namenjenimi ugotavljanju, analizi, ocenjevanju in preprečevanju manipulacije z informacijami in nalaganju stroškov zanjo. Razširila bo mreže strokovnjakov v regiji, izmenjala informacije in izkušnje s podobno mislečimi partnericami ter povečala ozaveščenost o manipulaciji z informacijami in vmešavanju. Ukrepi na tem področju bodo vključevali podporo za neodvisne vsebine za medijske hiše. To bo pomagalo spodbujati pluralistično in na dejstvih temelječe informacijsko okolje, zmanjšalo odvisnost od tujih državnih medijskih hiš in preprečilo njihov vpliv.

4.7 Človekova varnost

Zdravje

Pandemija COVID-19 je po vsem svetu razkrila pomanjkljivosti zdravstvenih sistemov, mehanizmov za odzivanje na epidemije ter raziskovalnih in proizvodnih zmogljivosti na področju virusnih bolezni in cepiv. Zato je zdravje postalo ključna tema našega sodelovanja s številnimi partnericami v indijsko-pacifiški regiji. EU je leta 2020 sprejela dva pomembna regionalna programa, da bi našim partnericam pomagala pri spopadanju z učinkom pandemije na zdravstvo.

EU bo še naprej sodelovala z vsemi indijsko-pacifiškimi partnericami, da bi zagotovila učinkovit večstranski odziv na COVID-19 in prihodnjo svetovno zdravstveno krizo. To sodelovanje naj bi vključevalo:

·pomoč indijsko-pacifiškim partnericam z nizkimi in srednjimi dohodki pri zagotavljanju dostopa do cepiva proti COVID-19 v okviru instrumenta COVAX in na druge načine. EU je podprla številne države v regiji 32 ter jim zagotovila osebno in medicinsko opremo, zdravila in strokovno znanje na področju zdravja. Sodelovanje bo osredotočeno na Indijo, tudi glede kakovosti aktivnih farmacevtskih sestavin. Prihodnji organ EU za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere bo tesno sodeloval s svetovnimi partnerji pri obravnavi mednarodnih dobavnih verig in širitvi svetovnih proizvodnih zmogljivosti ter dostopa do zdravstvenih protiukrepov;

·okrepljeno večstransko sodelovanje v skladu s farmacevtsko strategijo EU za zagotovitev varnih in raznolikih farmacevtskih in z zdravjem povezanih industrijskih dobavnih verig za lažji dostop do kakovostnih zdravil in zdravstvenih proizvodov;

·skupne raziskave za boj proti nalezljivim boleznim in izboljšanje dostopa do zdravil in zdravljenja. V okviru raziskovalnega programa „Obzorje Evropa“ bodo indijsko-pacifiške partnerice lahko sodelovale v raziskovalnih in inovacijskih ukrepih, ki jih financira EU;

·povezovanje zainteresiranih držav članic, ki so uvedle certifikacijske sisteme za COVID-19, interoperabilne z digitalnim COVID potrdilom EU. EU je objavila tehnične specifikacije in osnovno programsko opremo, ki je na voljo v odprtem formatu;

·podpiranje preoblikovanja v zdrave in trajnostne prehranske sisteme. Cilj EU je izboljšati sodelovanje na področju strategije „od vil do vilic“ in strategije za biotsko raznovrstnost s podobno mislečimi partnericami. EU namerava vzpostaviti dialog o trajnostnih prehranskih sistemih z zainteresiranimi indijsko-pacifiškimi partnericami (nekatere od njih načrtujejo lastne politike in programe trajnostnosti) ali skleniti dvostranske in večstranske sporazume za podporo sodelovanju na področju varnosti hrane, zdravja živali in rastlin ter trajnostnosti;

·sodelovanje v boju proti onesnaževanju zraka, zlasti v mestnih središčih.

Krepitev sodelovanja EU za zmanjšanje tveganja nesreč in pripravljenosti nanje

Indijsko-pacifiška regija je zelo izpostavljena naravnim nesrečam in nesrečam, ki jih povzroči človek. Podnebne spremembe ne samo povečujejo to izpostavljenost, temveč so tudi multiplikator groženj, ki zapleta in podaljšuje konfliktne razmere ter povečuje humanitarne potrebe. Zlasti na predvidevanju zasnovani pristopi k humanitarnemu ukrepanju in sistemi zgodnjega opozarjanja lahko pomagajo okrepiti odpornost skupnosti v ranljivih regijah. EU bo v letu 2022 izkoristila tudi predsedovanje platformi za razseljene osebe zaradi nesreč, da bi spodbudila svetovna prizadevanja za zaščito ljudi, razseljenih zaradi nesreč in podnebnih sprememb v indijsko-pacifiški regiji.

EU zadnjih 25 let sodeluje z akterji v regiji na področju pripravljenosti na nesreče in odzivanje nanje, vključno z Afganistanom, Pakistanom, Iranom, Mozambikom, Bangladešem, Mjanmarom, Filipini, Nepalom in nekaterimi državami ASEAN, ki jih naravne nesreče ali nesreče, ki jih povzroči človek, najbolj prizadenejo. EU je kot odziv na izredne razmere ali nesreče zagotovila pošiljke pomoči ali reševalne ekipe in bo še naprej podpirala krepitev zmogljivosti za obvladovanje nesreč z organizacijami, kot je center za usklajevanje humanitarne pomoči ASEAN (Center AHA). Preučili se bodo tudi ukrepi v okviru Koalicije za infrastrukturo, odporno na nesreče.

Evropski globalni navigacijski satelitski sistem bo ponudil novo storitev za oddajanje opozorilnih sporočil z uporabo infrastrukture Galileo. Trenutno poteka sodelovanje z Japonsko v prizadevanjih za skupno obliko sporočila v sili. Storitev EU programa Copernicus za ravnanje v izrednih razmerah še naprej pomaga državam v indijsko-pacifiški regiji pri prizadevanjih za pomoč pri nesrečah ter zagotavlja zgodnje opozarjanje in informacije o spremljanju pri poplavah, sušah in gozdnih požarih.

5. Izvajanje agende: ključni ukrepi

EU bo to strategijo vključila v obstoječe dialoge s svojimi regionalnimi in večstranskimi partnericami ter usklajevala pristope k indijsko-pacifiški regiji z državami članicami EU. Njeno izvajanje bo okrepljeno z vrhovi, ministrskimi srečanji, dialogi in prihodnjimi sporazumi s partnericami v regiji. Evropski parlament bo o tem izčrpno obveščen.

Izvajanje strategije se bo v skladu z njenim področjem uporabe financiralo iz številnih virov – vključno z Instrumentom za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI) – Globalna Evropa. EU bo povečala učinek svojega proračuna z izvajanjem jamstev in kombiniranih finančnih instrumentov, ki jih podpira Evropski sklad za trajnostni razvoj plus, da bi zagotovila široko mobilizacijo financiranja razvoja, tudi iz zasebnega sektorja, v sodelovanju z evropskimi in mednarodnimi finančnimi institucijami. 

Komisija in visoki predstavnik pozivata Evropski parlament in Svet, naj podpreta pristop iz tega skupnega sporočila in sodelujeta pri izvajanju ukrepov iz tega sporočila in pri njihovem pregledu.

-------------------

(1)

Reunion, Mayotte; Francoska južna in antarktična ozemlja, Nova Kaledonija, Wallis in Futuna, Francoska Polinezija.

(2)

Tudi na podlagi spola, rase ali etničnega porekla, veroizpovedi ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.

(3)

Glej med drugim sklepe Sveta o strategiji EU za sodelovanje v indijsko-pacifiški regiji (19. april 2021), skupno sporočilo z naslovom „Za celovito strategijo Afrike“ (9. marec 2020), sklepi Sveta z naslovom Afriški rog: geostrateška prioriteta EU(10. maj 2020). Strategija EU za povezovanje Evrope in Azije in sklepi Sveta o okrepljenem varnostnem sodelovanju EU v Aziji in z njo.

(4)

QUAD je štiristranski dialog o varnosti med Avstralijo, Indijo, Japonsko in ZDA.

(5)

Skupno sporočilo: EU-Kitajska; strateška vizija, 12. marec 2019.

(6)

 Primeri takšnih partnerstev so Afriška unija, Komisija za Indijski ocean, Združenje indijskooceanskega obroča in Južnoafriška razvojna skupnost, Skupni trg Vzhodne in Južne Afrike (COMESA), Vzhodnoafriška skupnost (EAC), Medvladna agencija za razvoj in Združenje za regionalno sodelovanje v južni Aziji.

(7)

https://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2020/12/01/eu-asean-joint-ministerial-statement-on-connectivity/.

(8)

Na podlagi prihodnje zakonodaje EU o tem vprašanju bo treba razširiti projekt EU „Odgovorne dobavne verige v Aziji“ s Kitajsko, Japonsko, Mjanmarom, Filipini, Tajsko in Vietnamom. EU in ZN sodelujejo z Indijo, Indonezijo, Malezijo, Mjanmarom, Šrilanko in Tajsko, da bi spodbudili sprejetje vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah v Aziji.

(9)

Obstoječi sporazum o gospodarskem partnerstvu s pacifiškimi otoškimi državami (Papua Nova Gvineja, Fidži, Samoa in Salomonovi otoki) bo verjetno razširjen na nove članice (Tonga, Vzhodni Timor in morda Kiribati, Tuvalu in Vanuatu), njegovo področje uporabe pa bo verjetno razširjeno na storitve in naložbe.

(10)

 Vse države, ki so jih Združeni narodi označili kot najmanj razvite države, izpolnjujejo pogoje za shemo „Vse razen orožja“. V indijsko-pacifiški regiji to med drugim zadeva Bangladeš, Kambodžo, Džibuti, Laos, Madagaskar in Mozambik.

(11)

Zelena zavezništva in partnerstva, https://ec.europa.eu/international-partnerships/topics/green-deal_sl.

(12)

Platforma za trajnostno financiranje: https://ec.europa.eu/info/business-economy-euro/banking-and-finance/sustainable-finance/overview-sustainable-finance/platform-sustainable-finance_en .

(13)

Zlasti s projektom Re-thinking Plastics.

(14)

 Uredba (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. junija 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa.

(15)

 Obstoječa partnerstva vključujejo projekte, kot sta plinovod TAPI Turkmenistan–Afganistan–Pakistan–Indija in energetski projekt CASA1000 Srednja Azija-Južna Azija.

(16)

Okvir Misija: inovativnost 2015 je spodbudil naložbe v višini več kot 4,9 milijarde USD v inovacije na področju čiste energije na leto in več kot 70 novih primerov sodelovanja v zadnjih petih letih, ki je zdaj osredotočeno na inovacije na področju prevoza, vodika in energije.

(17)

V skladu s skupnim sporočilom o mednarodnem upravljanju oceanov, JOIN(2016) 49 final.

(18)

 Cookovi otoki, Kiribati, Federativne države Mikronezije, Salomonovi otoki, Madagaskar, Republika Mauritius, Mozambik in Sejšeli. Pogovori z drugimi partnericami v regiji se bodo nadaljevali.

(19)

S Tajvanom, Tajsko, Kitajsko, Tajsko, Gano, Korejo, ZDA in Japonsko.

(20)

 Komisija za tune v Indijskem oceanu, Organizacija za ribištvo v južnem Indijskem oceanu, Komisija za ribištvo zahodnega in srednjega Pacifika in Regionalna organizacija za upravljanje ribištva v južnem Tihem oceanu.

(21)

 Digitalni kompas do leta 2030: evropska pot v digitalno desetletje: digitalno desetletje (europa.eu) .

(22)

Na vrhu maja 2021 sta se EU in Japonska odločili, da bosta okrepili svoje digitalno partnerstvo z dogovorom o časovnem načrtu sodelovanja za razširitev sodelovanja na 6G, standardizacijo, umetno inteligenco, blokovno verigo, kvantno tehnologijo ali kibernetsko varnost ter sodelovali s ciljem odpornejših dobavnih verig za polprevodnike ter proučili sodelovanje pri inovacijah na področju naprednih polprevodnikov.

(23)

 Globalni pristop k mednarodnemu sodelovanju na področju raziskav in inovacij.

(24)

 Uredba (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. junija 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa.

(25)

 V obdobju 2014–2020 je program Erasmus+ omogočil več kot 18 000 izmenjav študentov in učiteljev med indijsko-pacifiško regijo in Evropo, v okviru katerih je dve tretjini upravičencev prišlo iz indijsko-pacifiške regije v Evropo.

(26)

Kot je določeno v sporočilu o povezljivosti med EU in Azijo iz leta 2018.

(27)

 Deklaracija o evropskih podatkovnih prehodih: digital_day_2021_data_gateways_declaration_E5DAD6A3-ECB7-0A42-CB1F162C9F47AC25_74941 (3).pdf .

(28)

Vključno s pobudo za povezljivost regionalne infrastrukture v Južni Aziji, pobudo za večsektorsko gospodarsko in tehnično sodelovanje v Bengalskem zalivu in Koalicijo za razvoj odporne infrastrukture.

(29)

 Sklepi Sveta o okrepljenem varnostnem sodelovanju EU v Aziji in z njo iz maja 2018.

(30)

  https://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2021/01/25/gulf-of-guinea-council-conclusions-launching-the-pilot-case-for-the-coordinated-maritime-presences-concept/ . 

(31)

  https://europa.eu/cbrn-risk-mitigation/index_sl . 

(32)

 Afganistan, Bangladeš, Butan, Kambodža, Fidži, Indija, Indonezija, Kiribati, Laoška ljudska demokratična republika, Maldivi, Mongolija, Nepal, Pakistan, Papua Nova Gvineja, Filipini, Samoa, Salomonovi otoki, Šrilanka, Vzhodni Timor, Tonga, Tuvalu, Vanuatu in Vietnam.