Mnenje Evropskega odbora regij – Strategija EU o otrokovih pravicah in evropsko jamstvo za otroke

(2022/C 61/03)

Poročevalec: Jari Andersson (FI/EPP), član lokalne skupščine: mestni svet, Sastamala Referenčna dokumenta: Predlog priporočila Sveta o vzpostavitvi evropskega jamstva za otroke COM(2021) 137 final Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Strategija EU o otrokovih pravicah COM(2021) 142 final

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

1.

poudarja, da imajo lokalne in regionalne oblasti pomembno vlogo pri zagotavljanju temeljnih storitev in v boju proti revščini ter da morajo Evropska komisija in države članice poskrbeti za njihovo vključenost v izvajanje sporočila o strategiji EU o otrokovih pravicah in predloga priporočila Sveta o vzpostavitvi evropskega jamstva za otroke;

2.

poudarja, da je Evropski odbor regij v preteklosti že predstavil stališča o vlogi lokalnih in regionalnih oblasti v boju proti revščini otrok ter pri spodbujanju otrokovih pravic;

3.

ugotavlja, da so države članice ustrezno obveščene o tem, kako se sedanji evropski ukrepi za boj proti revščini otrok in spodbujanje otrokovih pravic izvajajo na lokalni in regionalni ravni;

4.

želi biti vključen v prihodnji dialog o otroški in mladinski politiki ter sodelovanje z Evropsko komisijo, Svetom Evropske unije, civilno družbo, skupinami za otrokove pravice in drugimi ustreznimi deležniki;

Splošne ugotovitve

5.

pozdravlja predlog Evropske komisije za priporočilo Sveta o vzpostavitvi evropskega jamstva za otroke in sporočilo Komisije o strategiji EU o otrokovih pravicah, s katerima želi ta učinkovito spodbujati prizadevanja držav članic ter lokalnih in regionalnih oblasti za zmanjšanje revščine otrok in okrepitev otrokovih pravic, da bi zagotovila večjo pravičnost in vključevanje v Uniji ter v regijah in občinah/mestih. Pri tem je treba spoštovati načelo subsidiarnosti;

6.

poudarja, da je otrok najprej in predvsem otrok ne glede na njegovo etnično pripadnost, spol, narodnost, socialno in ekonomsko ozadje, sposobnosti ali prebivališče in da je treba otrokovo korist upoštevati v vseh politikah, postopkih in ukrepih, ki se nanašajo na otroke na vseh ravneh. Evropska komisija in države članice morajo zagotoviti, da se otrokove pravice prednostno obravnavajo v skladu s Konvencijo ZN o otrokovih pravicah in Listino EU o temeljnih pravicah ter upoštevajo v vseh notranjih in zunanjih politikah, ukrepih in programih EU, ki neposredno ali posredno vplivajo na otroke, ter pri sprejemanju odločitev vselej skrbeti za skladnost;

7.

poudarja, da bi moral vsak otrok imeti pravico do ustreznega življenjskega standarda in enakih možnosti že od najzgodnejšega obdobja življenja, v skladu s Konvencijo ZN o otrokovih pravicah in Listino EU o temeljnih pravicah; izboljšanje socialno-ekonomske vključenosti otrok in njihovih družin je bistveno za zmanjšanje medgeneracijskega prenosa revščine in prikrajšanosti; izjemno pomembno je, da se družinam v ta namen zagotovijo ustrezno socialno in zdravstveno varstvo in podpora ter dostop do kakovostnega izobraževanja, usposabljanja in delovnih mest;

8.

poziva države članice, naj dodelijo ustrezno in zadostno finančno podporo, da bi zagotovile učinkovito izvajanje Konvencije ZN o otrokovih pravicah iz leta 1989, in naj še naprej odpravljajo strukturne neenakosti;

9.

poudarja pomen izvajanja usklajenih ukrepov na nadnacionalni, nacionalni, regionalni in lokalni ravni za učinkovito uresničevanje ciljev Komisijinih pobud;

10.

poudarja pomen tesnega sodelovanja z lokalnimi in regionalnimi oblastmi, spodbujanja dialoga z lokalnimi skupnostmi za izboljšanje ravni varstva otrokovih pravic ter organiziranja kampanj obveščanja in ozaveščanja na lokalni in regionalni ravni s sredstvi EU za povečanje ozaveščenosti o otrokovih pravicah v družbi na splošno in posebej med otroki;

Jamstvo za otroke

11.

poudarja, da je treba za učinkovito zaščito otrokovih pravic obravnavati problem revščine in socialne izključenosti različnih etničnih skupin in marginaliziranih skupnosti, saj lahko ti znatno omejita prihodnje možnosti otrok in njihovih družin;

12.

opozarja, da morajo biti posebni ukrepi, ki se izvajajo v ta namen, prednostno namenjeni najbolj prikrajšanim otrokom; vsem otrokom je treba zagotoviti kakovostno izobraževanje, da bodo imeli vsi otroci enake možnosti za razvoj svojega potenciala;

13.

poudarja, da je treba opredeliti dobre prakse za zmanjšanje revščine otrok ter izboljšati dostop do ključnih služb, za podporo otrokom, in uveljavljanje otrokovih pravic; v zvezi s tem priporoča, da se lokalne in regionalne oblasti vključijo v prizadevanja za ozaveščanje in izmenjavo dobrih praks po vsej Uniji, ter predlaga, da se v ta namen organizirajo mednarodne, nacionalne in regionalne konference ter študijski obiski;

14.

pozdravlja predlog za vzpostavitev mreže EU za otrokove pravice, ki bi jo sestavljali nacionalni predstavniki ter mednarodne in nevladne organizacije, predstavniki lokalnih in regionalnih oblasti ter otroci. Mreža bo okrepila dialog o otrokovih pravicah in vzajemno učenje med EU in državami članicami ter podprla izvajanje, spremljanje in ocenjevanje strategije;

15.

z zadovoljstvom ugotavlja, da bodo morale države članice, v katerih je delež otrok, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, višji od povprečja EU, boju proti revščini otrok nameniti 5 % sredstev iz Evropskega socialnega sklada plus (ESS+);

16.

poziva vse države članice, ne le tiste, v katerih je revščina otrok najbolj izrazita, naj namenijo dovolj sredstev za podporo priporočil evropskega jamstva za otroke, in v zvezi s tem poudarja pozitivne učinke finančne podpore za družine z otroki kot učinkovit način reševanja problema revščine otrok. Cilj bi moral biti razvoj obsežnega naložbenega ekosistema za evropske otroke, ki bi temeljil na jamstvu za otroke, instrumentu za okrevanje in odpornost, strukturnih skladih in nacionalnih virih, da bi se izboljšalo učinkovito zagotavljanje kakovostnih in vključujočih storitev za vse otroke;

17.

ugotavlja, da imajo lahko pri izvajanju evropskega jamstva za otroke pomembno vlogo podjetja in socialno podjetništvo, ter poudarja, da je treba vlagati v razvoj te zmogljivosti, zagotavljanje dostopa do financiranja in podjetniško usposabljanje; hkrati je za izvajanje evropskega jamstva za otroke pomemben tudi razvoj izobraževalnih ustanov in sistemov socialnega varstva v manj razvitih državah članicah s pomočjo financiranja EU;

18.

pozdravlja cilje EU na področju zaposlovanja, znanj in spretnosti ter socialnega varstva, vključno s cilji glede revščine otrok; poudarja, da so za izvajanje stebra socialnih pravic skupaj odgovorne institucije EU, nacionalne, regionalne in lokalne oblasti ter socialni partnerji;

19.

podpira predlog o imenovanju nacionalnega koordinatorja za jamstvo za otroke (varuha otrokovih pravic itd.) v državah članicah, ki bo imel zadostna sredstva in pooblastila za spodbujanje, usklajevanje in spremljanje zadev, povezanih s strategijo o otrokovih pravicah in jamstvom za otroke;

Strategija EU o otrokovih pravicah

20.

pozdravlja pobudo Komisije za pripravo nove, celovite strategije o otrokovih pravicah;

21.

poudarja, da evropske lokalne in regionalne oblasti najlažje sprejmejo pozitivne ukrepe za varstvo otrokovih pravic, spodbujajo njihov razvoj v okolju, ki jih ščiti, spoštuje in z njimi dobro ravna, in poskrbijo za zaščito otrok pred vsemi oblikami nasilja, vključno z zlorabami in zanemarjanjem. Spodbujati bi bilo treba sodelovanje med lokalnimi in regionalnimi oblastmi, EU pa bi morala zagotoviti podporo za učinkovitejša partnerstva med njimi, zlasti za izmenjavo dobre prakse;

22.

poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo ustrezno financiranje strategije EU o otrokovih pravicah in s tem poskrbijo, da se bodo njene prednostne naloge ustrezno podprle s sredstvi EU, zunanjim financiranjem in nacionalnimi proračuni;

23.

predlaga, da se v sodelovanju z državami članicami pripravi načrt in natančnejši časovni razpored za izvajanje pobude, v to pa naj se vključijo tudi lokalne in regionalne oblasti ter specializirane ustanove na lokalni in regionalni ravni;

Socialna zaščita

24.

pozdravlja namen Komisije, da predstavi pobudo za podporo razvoju in krepitvi celostnih ukrepov za zaščito otrok, ki bodo vse ustrezne organe in službe spodbudili k boljšemu sodelovanju;

25.

poziva pristojne nacionalne organe, naj zagotovijo učinkovito in dostopno socialno zaščito in službe za zaščito otrok in mladostnikov, ki nudijo varno in vključujoče okolje, v katerem se z otroki in mladostniki dobro ravna, ter naj pozornost namenijo preventivnim ukrepom, zgodnjemu ukrepanju in podpori ranljivim družinam;

26.

poudarja, da je treba otroke ustrezno upoštevati v okviru politike za naslednji evropski semester;

27.

ob upoštevanju načela subsidiarnosti v skladu s členom 165 PDEU poziva države članice, naj vsem otrokom zagotovijo enak dostop do kakovostne in vključujoče predšolske vzgoje in varstva, da bi dosegli barcelonske cilje glede udeležbe ter predšolsko vzgojo in varstvo spremenili iz storitve, ki temelji na povpraševanju, v pravico vsakega otroka, ki je v evropski zakonodaji opredeljena kot zakonita in socialna pravica;

Izobraževanje

28.

nadalje poziva države članice, naj vsem otrokom zagotovijo dostop do kakovostnega izobraževanja pod enakimi pogoji, ne glede na etnično pripadnost, vero ali prepričanje, invalidnost, narodnost, prebivališče ali migrantski status, spol ali spolno usmerjenost; poziva države, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečevanje in obravnavo vzrokov za izostajanje od pouka in zgodnje opuščanje šolanja otrok;

29.

poudarja vlogo minimalnega v celoti plačanega starševskega dopusta in otroškega dodatka. Starševski dopust bi lahko razdelili na ločene pravice za vsakega starša in omogočili prožno uporabo dopusta, tudi pozneje v otroštvu;

30.

poudarja, da je kakovost osnovnega in nadaljnjega izobraževanja učiteljev in vzgojiteljev ter drugih tovrstnih strokovnjakov odločilna za izobraževanje, dobrobit in vključevanje vseh otrok; poleg tega poudarja, da je potrebno ustrezno, dolgoročno stabilno in na podlagi potreb določeno financiranje šol in vrtcev, ki zagotavlja tudi preživetje manjših šol na podeželskih območjih; uporabiti je mogoče tudi štipendije za otroke z nizkim socialno-ekonomskim statusom;

31.

meni, da bi moral biti osrednji cilj preprečevanje poglabljanja razlik v kakovosti šol znotraj držav članic in znotraj EU;

32.

pozdravlja predlog za priporočilo Sveta o kombiniranem učenju za visokokakovostno in vključujoče osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje ter priporočilo Sveta o poteh do šolskega uspeha, s katerim se želi ločiti stopnjo izobrazbe in učne dosežke od družbenega, ekonomskega in kulturnega statusa; podpira poziv Evropske komisije državam članicam, naj zagotovijo učinkovit in enak dostop do digitalnih orodij in hitrih internetnih povezav, digitalno pismenost, dostopno spletno učno gradivo in orodja za vse otroke; hkrati poudarja, da je treba v strategijo vključiti tudi zagotavljanje pripomočkov in zunajšolske podpore otrokom s posebnimi potrebami, ki živijo v revščini, v marginaliziranih skupnostih, kot so otroci migranti in romski otroci, ali na odročnih in podeželskih območjih, ter usmerjanje in usposabljanje na področju digitalnih znanj in spretnosti za socialno prikrajšane otroke in mladostnike ter njihove družine; se zavzema za javno finančno podporo za digitalno opremo za te otroke;

33.

predlaga ustanovitev dobro opremljenih šol za spodbujanje nadarjenosti, zlasti v regijah z velikimi socialnimi izzivi;

34.

poudarja, da spletni pouk ne sme nikoli za stalno nadomestiti pouka v šoli, zlasti kadar je dostop do tehnologije omejen; pouk v šoli je pomemben za socialno interakcijo, kakovostno učenje in razvoj;

35.

poudarja pomen razvoja znanj in spretnosti mladih za samostojno življenje in zagotavljanja usposabljanja za pedagoge prek programov nepovratnih sredstev;

36.

poudarja, da je treba zagotoviti delovanje socialnih služb za mlade, ki zapustijo sistem za zaščito otrok, tako da se jim ponudijo viri za rešitev stanovanjskega vprašanja, usposabljanje in pomoč, kar jim bo omogočilo samostojno življenje ter vključitev v družbo in na trg dela;

37.

poudarja potrebo po razvojnih centrih in brezplačnih programih za nadarjene otroke, ki živijo v težkih razmerah in so se pripravljeni učiti;

38.

poudarja, da bi morale izobraževalne ustanove imeti zmogljivosti za zagotavljanje osnovnih storitev, da bi bili otroci, ki obiskujejo te izobraževalne ustanove, dovolj zdravi, tako fizično kot duševno;

Nasilje nad otroki in nasilje, ki ga izvajajo otroci

39.

poziva Evropsko unijo, države članice in regije, naj okrepijo ukrepe za odpravo vseh oblik nasilja in diskriminacije, s katerimi se soočajo otroci, vključno s fizičnim, spolnim, ekonomskim in psihološkim nasiljem, zlorabami, zanemarjanjem, slabim ravnanjem in spletnim nasiljem, prisilnimi porokami, trgovino z otroki migranti, mučenjem, uboji iz časti, pohabljanjem ženskih spolnih organov, incestom, zgodnjim opuščanjem šolanja in uporabo otrok za vojake;

40.

ugotavlja, da mora strategija EU o otrokovih pravicah upoštevati vse regulativne in druge pobude v zvezi z otrokovimi pravicami, da se zagotovi doslednost pri zaščiti otrok pred nasiljem, trgovino z ljudmi in zlorabami; poziva Komisijo, naj objavi natančen časovni razpored za zadevne predloge in zagotovi, da se bodo priporočila pravilno izvajala;

41.

poudarja pomen oblikovanja preventivnih pristopov za boj proti vsem oblikam nasilja nad otroki na ravni EU in v državah članicah, med drugim s spodbujanjem dobrega ravnanja z otroki in mladostniki in ustvarjanjem varnega okolja zanje na vseh področjih njihovega življenja. V razvoj preventivnih pristopov na nacionalni ravni je treba vključiti lokalne in regionalne oblasti ter lokalne in regionalne specializirane ustanove;

Zdravje otrok

42.

poziva Evropsko komisijo in države članice, naj spodbujajo točne informacije o cepljenju, da bi okrepile zaupanje v strategijo cepljenja in poskrbele, da posledice dezinformacij ne bodo negativno vplivale na zdravje otrok;

43.

pozdravlja strategijo za okrevanje in odpornost, ki bo pripomogla k hitremu in vključujočemu okrevanju po pandemiji COVID-19;

44.

poudarja, da je treba izvesti posebno oceno o vplivu pandemije na duševno zdravje otrok in mladostnikov, okrepiti naložbe v varstvo duševnega zdravja in oblikovati strategije za zaščito otrok in mladih pred duševnimi motnjami;

Otrokove pravice in migracije

45.

poudarja, da je treba zagotoviti otrokom prijazen pravosodni sistem z ustreznimi in vključujočimi postopki, ki bodo omogočali upoštevanje posebnih potreb otrok, in poudarja, da je treba otrokom zagotoviti pravico, da izrazijo svoje mnenje in da so obveščeni v jasnem in preprostem jeziku, ki ga lahko razumejo in je prilagojen njihovi starosti, zmožnosti razumevanja in razvojni stopnji, ter po potrebi pravico do pomoči pravnega zastopnika;

46.

pozdravlja zavezo Evropske komisije, da bo podprla države članice pri razvoju učinkovitih in izvedljivih alternativ pridržanju otrok v migracijskih postopkih;

47.

poudarja, da je treba podpreti otroke, ki so žrtve nasilja v družini, tako da se jim olajša dostop do socialnih storitev in storitev na področju duševnega zdravja, da bodo lažje okrevali in si psihično opomogli. Te storitve je treba uporabiti tudi v primeru nasilnega vedenja otrok in za lažjo reintegracijo nasilnih mladoletnikov;

48.

nasprotuje pridržanju otrok zaradi migracij. V ospredju morajo biti otrokove koristi;

49.

poziva, naj pristojni organ in/ali javna služba, katerih naloga je zaščita otrok, v vseh fazah skrbno nadzorujejo otroke;

50.

pozdravlja zavezo Evropske komisije, da si bo prizadevala, da v dobavnih verigah podjetij EU ne bo dela otrok, zlasti z zakonodajno pobudo o trajnostnem upravljanju podjetij; poziva k prepovedi uvoza izdelkov, ki so rezultat dela otrok;

51.

poudarja pomen spodbujanja socialne vključenosti ter boja proti rasizmu in diskriminaciji otrok in mladostnikov brez spremstva;

Pravica otroka, da izrazi svoje mnenje in sodeluje v zadevah in odločitvah, ki vplivajo nanj

52.

ponovno poudarja, da je treba otrokom v skladu s Konvencijo ZN o otrokovih pravicah in Listino EU o temeljnih pravicah zagotoviti možnost, da sodelujejo pri odločitvah, ki vplivajo na njihovo življenje, in da se jim prisluhne na način, ki ustreza njihovi starosti in zrelosti;

53.

poudarja pomen razvoja preventivnih ukrepov za preprečevanje uživanja alkohola, tobaka in drog med mladimi. V zvezi s tem priporoča, da se v razvoj preventivnih ukrepov in ozaveščanje o nevarnostih uživanja alkohola, tobaka in drog vključijo lokalne oblasti, izobraževalne ustanove in specializirane ustanove;

54.

poudarja pomen ozaveščanja o otrokovih pravicah in spodbujanja vključevanja otrok v postopke odločanja na vseh ravneh;

55.

pozdravlja predlog Evropske komisije za spodbujanje in izboljšanje vključujoče in sistematične udeležbe otrok na lokalni in nacionalni ravni ter ravni EU z vzpostavitvijo platforme za udeležbo otrok;

56.

poziva države članice in regije, naj vzpostavijo, izboljšajo in zagotovijo ustrezna sredstva za nove in obstoječe pristope k udeležbi otrok na lokalni, regionalni in nacionalni ravni;

57.

poziva Evropsko unijo in države članice, naj močneje spodbujajo dialog med nacionalnimi nosilci odločanja in mladimi. V zvezi s tem predlaga organizacijo skupnih delavnic v sodelovanju z lokalnimi oblastmi, namenjenih vključevanju mladih v sprejemanje odločitev in upoštevanju njihovih stališč glede razvoja politik, ki se nanašajo nanje;

58.

je zadovoljen, da je Evropska komisija v skladu s svojim predlogom v strategiji EU za mlade 2019–2027 nedavno imenovala Biliano Sirakovo za prvo koordinatorko EU za mlade; znova poziva k načrtovanju rednih srečanj med OR in koordinatorko ter formalizaciji njunega sodelovanja (1);

SKLEPNE UGOTOVITVE

59.

poziva, naj se vsaj 5 % sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja dodeli za podporo projektom v okviru evropskega jamstva za otroke in naj se s kombinacijo evropskih sredstev in nacionalnih virov oblikuje učinkovit naložbeni ekosistem za evropske otroke. Vsaka država članica bi morala imenovati nacionalnega koordinatorja za jamstvo za otroke, ki bo imel potrebna pooblastila za spodbujanje in spremljanje zadev, povezanih s strategijo o otrokovih pravicah in jamstvom za otroke, ter poročanje o njih. Vsem otrokom je treba v skladu s Konvencijo ZN o otrokovih pravicah in Listino EU o temeljnih pravicah zagotoviti možnost, da sodelujejo pri odločitvah, ki vplivajo na njihovo življenje, in da se jim prisluhne na način, ki ustreza njihovi starosti in zrelosti;

60.

opozarja, da je treba priznati in opredeliti ključno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri spopadanju z revščino in zaščiti otrok pred vsemi oblikami nasilja ter pri preprečevanju diskriminacije in socialne izključenosti. Ta se je zlasti pokazala pri lokalnih prizadevanjih za spoprijemanje s pandemijo COVID-19, ko so se številne regije, mesta in občine hitro odzvali in izvedli ukrepe za ublažitev negativnih učinkov na revščino otrok, npr. tako da so družinam v stiski na različne načine zagotavljali pomoč v hrani;

61.

poudarja, da bi se morale države članice in drugi akterji pripraviti na številne izzive, ki se lahko pričakujejo po pandemiji zaradi spremenjenih življenjskih razmer otrok in družin. Lokalne in regionalne oblasti imajo osrednjo vlogo pri zagotavljanju ciljno usmerjenjih ključnih storitev v okviru predloga o evropskem jamstvu za otroke. Zato je nujno, da se jih kot ključne partnerje vključi v razvoj in izvajanje jamstva za otroke, spodbujanje upravljanja na več ravneh ter razvoj skupne odgovornosti in usklajenih strategij za lokalno in nacionalno raven ter raven EU.

---

(1)  Mnenje OR Evropska solidarnostna enota in strategija EU za mlade, COR-2018-03892-00-00-AC-TRA.