EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 25.11.2021

COM(2021) 749 final

2021/0396(NLE)

Predlog

PRIPOROČILO SVETA

o usklajenem pristopu k olajšanju varnega prostega gibanja med pandemijo COVID-19 in nadomestitvi Priporočila (EU) 2020/1475

(Besedilo velja za EGP)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Ta pristop podpirajo priporočila Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) 17 , v skladu s katerimi za popolnoma cepljene potnike in potnike, ki so preboleli COVID-19 v šestih mesecih pred potovanjem, ne bi smele veljati dodatne omejitve. Osebam, ki ne spadajo v ti dve kategoriji, bi bilo treba omogočiti potovanje na podlagi negativnega testa na okužbo s SARS-CoV-2.

Za poenostavitev uveljavljanja pravice do prostega gibanja v Uniji je treba vzpostaviti skupno razumevanje pogojev, ki jih morajo izpolnjevati tri vrste digitalnih COVID potrdil EU (o cepljenju, testiranju in prebolelosti), da bodo priznana. Pri tem bi bilo treba upoštevati najnovejši razvoj dogodkov, zlasti epidemiološke razmere in začetek uvajanja poživitvenih odmerkov cepiva.

V zvezi z dajanjem poživitvenih odmerkov vse več držav članic sprejema pravila o tem, kako dolgo se priznavajo potrdila o cepljenju, izdana po primarni seriji cepljenja, glede na to, da naj bi se zaščita pred okužbo ali blagim potekom bolezni zaradi okužbe s COVID-19, na podlagi cepljenja, sčasoma zmanjšala. Ta pravila se lahko uporabljajo samo v primeru uporabe potrdil o cepljenju doma ali pa tudi pri uporabi teh potrdil za namene potovanja.

ECDC je 24. novembra 2021 izdal hitro oceno tveganja 18 , ki navaja, da bi morale države EU/EGP nujno razmisliti o poživitvenem odmerku za osebe, stare 40 let in več, ki bi bil namenjen najranljivejšim in starejšim, države pa bi lahko razmislile tudi o poživitvenem odmerku za vse odrasle, stare 18 let in več, vsaj 6 mesecev po zaključeni primarni seriji cepljenja, ki bi povečal njihovo zaščito pred okužbami zaradi zmanjšanja imunosti. To bi lahko zmanjšalo prenos med prebivalstvom ter preprečilo dodatne hospitalizacije in smrti.

Da bi se izognili različnim in motečim ukrepom, Komisija predlaga, da se za namene potovanja določi standardno obdobje priznavanja potrdil o cepljenju, ki naj traja 9 mesecev. Pri tem se upoštevajo navodila ECDC v zvezi z dajanjem poživitvenih odmerkov po šestem mesecu od zaključene primarne serije cepljenja, določeno pa je tudi dodatno trimesečno obdobje, da se omogoči prilagoditev nacionalnih kampanj cepljenja in dostop državljanov do poživitvenih odmerkov. Za zagotovitev usklajenega pristopa države članice ne bi smele priznavati potrdil o cepljenju, izdanih po zaključeni primarni seriji cepljenja, če je od odmerka, navedenega v njem, minilo več kot 9 mesecev.

Standardno devetmesečno obdobje priznavanja bi se moralo uporabljati za potrdila, ki so bila izdana po zaključku primarne serije cepljenja. Države članice bi morale nemudoma sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev dostopa do cepljenja za tiste skupine prebivalstva, katerih predhodno izdana potrdila o cepljenju se približujejo izteku standardnega obdobja priznavanja, pri čemer bi morale v celoti upoštevati nacionalne odločbe o prednostni obravnavi različnih skupin prebivalstva pri izvedbi cepljenja glede na nacionalno politiko in epidemiološke razmere.

Kot je poročal ECDC, razpoložljive študije navajajo kratka obdobja spremljanja po dajanju poživitvenih odmerkov, za določitev trajanja imunosti proti okužbi, blagemu in resnemu poteku bolezni po poživitvenem odmerku pa je potrebno nadaljnje spremljanje podatkov. Doslej še niso bile izvedene študije, ki bi obravnavale učinkovitost poživitvenih odmerkov pri preprečevanju prenosa virusa SARS-CoV-2, zato za zdaj ni mogoče določiti obdobja priznavanja za poživitvene odmerke. Vendar pa najnovejši podatki o njihovi učinkovitosti pri ponovni vzpostavitvi visoke zaščite pred okužbo kažejo, da bodo poživitveni odmerki verjetno pomembno vplivali tudi na omejevanje nadaljnjega prenosa, in upravičeno se lahko pričakuje, da bo zaščita, pridobljena s poživitvenim cepljenjem, morda trajala dlje kot pri primarni seriji.

Ta predlagani pristop je treba skrbno in pozorno spremljati, da se oceni, ali so na podlagi najnovejših znanstvenih dokazov morda potrebne prilagoditve ali spremembe. Na podlagi takih dokazov lahko Komisija po potrebi predlaga uvedbo ustreznega obdobja priznavanja tudi za potrdila, izdana po prejetju poživitvenega odmerka. Ustrezno je treba opozoriti, da so cepiva v tej fazi še vedno zelo učinkovita proti resnemu poteku bolezni, hospitalizacijam in smrti, vendar se lahko zaščita pred okužbo in prenosom sčasoma zmanjša. Poleg tega je bil opažen rahel upad zaščite pri starejših posameznikih in tistih z dejavniki kliničnega tveganja za resnejši potek bolezni.

Kot je navedeno zgoraj, bi bilo treba ukrepe, ki so nujni zaradi pandemije COVID-19, izvajati na ravni posameznika in ne na regionalni ravni, kar pomeni, da za potnike z veljavnim potrdilom načeloma ne bi smele veljati dodatne omejitve. Hkrati bi bilo treba v prilagojeni obliki še naprej uporabljati zemljevid s semaforjem, ki prikazuje epidemiološke razmere na regionalni ravni, saj gre za uporabno in enostavno razumljivo orodje za javnost in organe držav članic. Zemljevid ni samo orodje za informiranje, ampak bi moral biti podlaga za oblikovanje specifičnih pravil v zvezi s potovanjem z območij s posebej nizko ali visoko stopnjo kroženja virusa.

Za potnike, ki prihajajo z območij, kjer je stopnja kroženja virusa zelo nizka, v skladu z načelom sorazmernosti ne bi smele veljati nobene omejitve. Od takih potnikov se zato ne bi smelo zahtevati, da imajo med prostim gibanjem znotraj Unije pri sebi digitalno COVID potrdilo EU ali da opravijo test na okužbo s SARS-CoV-2. To ne posega v domačo uporabo v državah članicah (pri dostopu do prireditev, v restavracijah itd.). Seveda bodo številni taki potniki kljub temu imeli pri sebi potrdilo, zlasti o cepljenju.

Po drugi strani pa je treba posebno pozornost nameniti območjem, kjer je stopnja kroženja virusa zelo visoka, in ob tem upoštevati povečano verjetnost uvoza primerov s teh območij, pa tudi obremenitve, s katerimi se zaradi daljših obdobij velikega števila primerov sooča sistem javnega zdravstvenega varstva na teh območjih. Za ublažitev teh tveganj za javno zdravje bi morale države članice odsvetovati vsa nenujna potovanja na takšna območja in z njih. Poleg tega bi bilo treba od oseb, ki nimajo potrdila o cepljenju ali prebolelosti in prihajajo s takšnih območij, zahtevati testiranje in karanteno/samoosamitev.

Možne nove različice SARS-CoV-2 so še vedno razlog za zaskrbljenost in jih je treba skrbno spremljati. ECDC redno ocenjuje nove dokaze o različicah, odkritih z epidemičnimi podatki, presejanjem genomskih različic, ki temelji na pravilih, ali drugimi znanstvenimi viri 19 . Za pridobivanje pravočasnih in točnih informacij o pojavljanju in kroženju skrb ali pozornost vzbujajočih različic SARS-CoV-2 je pomembno tudi, da države članice ohranijo ali dosežejo dovolj velik obseg sekvenciranja. Nezadosten obseg sekvenciranja omeji možnosti za odkritje krožečih skrb vzbujajočih različic, še preden bi te lahko vplivale na epidemiološke razmere. V zvezi s tem bi bilo treba upoštevati okvir za opredelitev in ocenjevanje meril, ki bi lahko privedla do sprožitve javnozdravstvenih ukrepov proti skrb vzbujajočim različicam, ki ga trenutno razvija evropska skupina strokovnjakov za različice SARS-CoV-2 20 , ko bo ta na voljo.

Različici SARS-CoV-2 „alfa“ in „delta“ sta pokazali, da lahko nove različice SARS-CoV-2 negativno vplivajo na epidemiološke razmere. Čeprav se lahko izkaže, da bo zelo težko ustaviti širjenje različice, ko je bila enkrat odkrita v Uniji, Komisija ob upoštevanju morebitnega vpliva novih različic predlaga postopek za usklajen pristop k zadrževanju širjenja novih različic v Uniji. To bi moralo veljati tudi v primerih, ko države članice v skladu s pravom Unije uvedejo omejitve, ker se epidemiološke razmere na nekem območju hitro poslabšajo, zlasti v primeru že močno prizadetih območjih.

Glede na obseg sprememb pristopa iz Priporočila Sveta (EU) 2020/1475, kakor je bilo spremenjeno, Komisija predlaga, da se namesto dodatnih sprememb obstoječega priporočila to nadomesti z novim priporočilom Sveta. Poleg tega Komisija predlaga, da se obdobje njegove uporabe veže na Uredbo (EU) 2021/953, saj naj bi se oba instrumenta iztekla, ko se bo pandemija COVID-19 končala in nadaljnje omejitve prostega gibanja, povezane s pandemijo, ne bodo več potrebne.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

To priporočilo je namenjeno izvajanju obstoječih določb, ki se nanašajo na omejitve prostega gibanja iz razlogov javnega zdravja.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

To priporočilo je v skladu z drugimi politikami Unije, vključno s politikama na področju javnega zdravja in kontrol na notranjih mejah.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) ter zlasti člen 21(2), člen 168(6) in člen 292.

•Subsidiarnost

Svet lahko na podlagi člena 292 PDEU sprejme priporočila. V skladu z navedeno določbo Svet na predlog Komisije odloča v vseh primerih, za katere Pogodbi določata, da akte sprejema na predlog Komisije.

To velja tudi v tem primeru, saj je potreben dosleden pristop, da bi se izognili motnjam, ki jih povzročajo enostranski in nezadostno usklajeni ukrepi, ki omejujejo prosto gibanje znotraj Unije. V členu 21(1) PDEU je določeno, da ima vsak državljan Unije pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic ob upoštevanju omejitev in pogojev, določenih s Pogodbama in ukrepi, ki so bili sprejeti za njuno uveljavitev. Če bi se izkazalo, da je zaradi doseganja tega cilja potrebno ukrepanje Unije, lahko Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku sprejmeta določbe za olajšanje uresničevanja teh pravic.

V skladu s členom 168(6) lahko Svet na predlog Komisije sprejme tudi priporočila za zagotavljanje visoke ravni varovanja zdravja ljudi pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik in dejavnosti Unije.

•Sorazmernost

Sprejemanje enostranskih ali neusklajenih ukrepov bo verjetno privedlo do nedoslednih in razdrobljenih omejitev prostega gibanja, kar bo povzročilo negotovost za državljane Unije pri uresničevanju njihovih pravic EU. Predlog ne presega tistega, kar je potrebno in sorazmerno za doseganje zastavljenega cilja.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

Ni relevantno.

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

V predlogu se upoštevajo redne razprave z državami članicami, razpoložljive informacije o razvijajočih se epidemioloških razmerah in ustrezni razpoložljivi znanstveni dokazi.

•Ocena učinka

Ni relevantno.

•Temeljne pravice

Svoboda gibanja je temeljna pravica, zapisana v členu 45 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Ob upoštevanju načela sorazmernosti so omejitve dovoljene samo, če so potrebne in če dejansko ustrezajo ciljem splošnega interesa, ki jih priznava Unija, ali če so potrebne zaradi zaščite pravic in svoboščin drugih. Člen 21 Listine prepoveduje diskriminacijo na podlagi državljanstva na področju uporabe Pogodb.

Omejitve pravice do prostega gibanja znotraj Unije iz razlogov javnega zdravja morajo biti nujne in sorazmerne ter temeljiti na objektivnih in nediskriminatornih merilih. Prav tako morajo biti primerne za zagotovitev uresničitve zastavljenega cilja in ne smejo presegati tistega, kar je potrebno za dosego tega cilja.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Jih ni.

5.DRUGI ELEMENTI

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

–posest veljavnega potrdila o cepljenju se uvršča med te pogoje, če je iz njega razvidno, da je od polnega cepljenja, kot je opredeljeno v priporočilu, preteklo dovolj časa, in pod pogojem, da od datuma cepljenja ni minilo več kot 9 mesecev, če je bilo potrdilo izdano po zaključku primarne serije cepljenja.

–posest veljavnega potrdila o testiranju se uvršča med te pogoje, če so upoštevana standardna obdobja veljavnosti, opredeljena v priporočilu;

–posest veljavnega potrdila o prebolelosti se uvršča med te pogoje, če je iz njega razvidno, da je od datuma prvega pozitivnega rezultata testa preteklo manj kot 180 dni.

Sklic na digitalno COVID potrdilo EU bi moral pomeniti, da so vanj vključena tudi COVID-19 potrdila, ki jih državljanom Unije in njihovim družinskim članom izdajo tretje države, ki so zajete s tako imenovanimi „sklepi o enakovrednosti“, sprejetimi v skladu s členom 3(10) ali členom 8(2) Uredbe (EU) 2021/953 za namene lažjega uveljavljanja pravice do prostega gibanja v Uniji.

Od oseb, ki pri sebi nimajo digitalnega COVID potrdila EU, bi se lahko zahtevalo, da pred prihodom ali po njem opravijo test na okužbo s SARS-CoV-2.

Karantena bi se morala zahtevati le v izjemnih okoliščinah, kot je določeno v priporočilu, in sicer:

–v primeru potnikov, ki pri sebi nimajo potrdila o cepljenju ali prebolelosti in prihajajo z območij, kjer je stopnja kroženja virusa zelo visoka; ali

–v odziv na novo skrb ali pozornost vzbujajočo različico SARS-CoV-2.

V omejenem številu primerov se od oseb, ki uveljavljajo pravico do prostega gibanja, ne bi smelo zahtevati, da imajo pri sebi digitalno COVID potrdilo EU:

–oseb, ki opravljajo nujno funkcijo ali morajo nujno potovati 21 , in čezmejnih skupnosti;

–oseb, ki potujejo z območij, kjer je stopnja kroženja virusa zelo nizka, glede na omejeno tveganje prenašanja virusa.

Poleg tega bi se morala za otroke, ki uveljavljajo pravico do prostega gibanja, uporabljati posebna pravila:

–pri potovanju z območij, ki niso območja, kjer je stopnja kroženja virusa zelo visoka, se od otrok, mlajših od 12 let, ne bi smelo zahtevati, da imajo digitalno COVID potrdilo EU;

–pri potovanju z območij, kjer je stopnja kroženja virusa zelo visoka, se od otrok, starih od 6 do 12 let, ki imajo veljavno digitalno COVID potrdilo EU ali negativen test na okužbo s SARS-CoV-2, ne glede na to, ali gre za potrdilo o cepljenju, testiranju ali prebolelosti, ne bi smela zahtevati karantena/samoosamitev;

–pri potovanju z območij, kjer je stopnja kroženja virusa zelo visoka, bi morali biti otroci, mlajši od 6 let, izvzeti iz zahteve po karanteni/samoosamitvi, povezani s potovanjem, ali testiranju na okužbo s SARS-CoV-2.

Za obravnavo skrb ali pozornost vzbujajočih različic SARS-CoV-2 in zlasti za zagotovitev usklajenega pristopa v zvezi s prizadevanji s ciljem zadržanja širjenja nove različice v Uniji bi bilo treba tako imenovani postopek „zasilne zavore“ racionalizirati in poenostaviti:

–Če država članica meni, da je treba uvesti ukrepe v zvezi s potovanjem iz druge države članice zaradi pojava nove skrb ali pozornost vzbujajoče različice ali zaradi hitrega poslabšanja epidemioloških razmer v državi članici ali njeni regiji, bi morala o tem čim prej obvestiti Komisijo in Svet.

–Organizirati bi bilo treba okroglo mizo o Svetovi enotni ureditvi EU za politično odzivanje na krize (v nadaljnjem besedilu: IPCR), ki bi zadevni državi članici omogočila, da predstavi razloge za svoje ukrepe. Podobno lahko Komisija na podlagi tekočih dejavnosti spremljanja, ki jih izvaja ECDC, predlaga sklic okrogle mize.

–Ob tej priložnosti lahko Komisija predlaga usklajen pristop k potovanjem iz prizadete države članice/regije, zlasti da se zadrži širjenje različice znotraj EU (na primer zahteve glede testiranja cepljenih/prebolelih oseb, zahteve glede karantene za vse/necepljene potnike itd.).

–IPCR lahko nato sklene, da se priporoči izvajanje teh ukrepov v vseh državah članicah. Položaj bi bilo treba nato redno pregledovati, Komisija ali države članice pa lahko predlagajo odpravo posebnih ukrepov, ki so bili sprejeti.

–Poleg tega bi moral ECDC še naprej objavljati svoje zemljevide z različicami SARS-CoV-2, ki prikazujejo zlasti obseg sekvenciranja in porazdelitev različic.

Da bi se javnosti in organom držav članic še naprej zagotavljale informacije o razvoju epidemioloških razmer v Uniji, bi bilo treba ohraniti regionalni zemljevid s semaforjem. Vendar bi bilo treba ob upoštevanju napredka pri deležu cepljenih prilagoditi merila in pragove zemljevida. Merilo novih primerov bi bilo treba tehtati z deležem cepljenih v isti regiji, da se upošteva zmanjšanje tveganja za prenos virusa SARS-CoV-2 po zaslugi cepljenja. Na območju, kjer je na primer cepljena polovica prebivalstva, bi morala tehtana stopnja znašati 75 % stopnje sporočenih primerov. Pridobljeni tehtani stopnji bi bilo treba dodeliti barvno oznako 22 z uporabo pragov iz modela ocene tveganja, ki ga je ECDC razvil 23 v zvezi s 14-dnevno stopnjo sporočenih primerov, razen v primeru regij z nezadostno stopnjo testiranja. Posebnosti zemljevida bi bilo treba vključiti v prilogo k priporočilu.

Zemljevid s semaforjem je treba uporabljati za zagotavljanje informacij, pa tudi, da se za zgoraj navedene namene določijo območja, kjer je stopnja kroženja virusa zelo nizka (označeno z zeleno), in območja, kjer je stopnja kroženja virusa zelo visoka (označeno s temno rdečo) 24 .

2021/0396 (NLE)

Predlog

PRIPOROČILO SVETA

o usklajenem pristopu k olajšanju varnega prostega gibanja med pandemijo COVID-19 in nadomestitvi Priporočila (EU) 2020/1475

(Besedilo velja za EGP)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 21(2), člena 168(6) ter prvega in drugega stavka člena 292 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Državljanstvo Unije daje vsakemu državljanu Unije pravico do prostega gibanja.

(2)V skladu s členom 21(1) Pogodbe ima vsak državljan Unije pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic ob upoštevanju omejitev in pogojev, določenih s Pogodbama in ukrepi, ki so bili sprejeti za njuno uveljavitev. To pravico uveljavlja Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES 25 . Svobodo gibanja in prebivanja določa tudi člen 45 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Ker se je izkazalo, da je za doseganje cilja iz člena 21 Pogodbe potrebno ukrepanje na ravni Unije, Pogodbi pa ne določata potrebnih pooblastil, lahko Svet sprejme določbe za lažje uresničevanje pravice do prostega gibanja in prebivanja.

(3)V skladu s členom 168(1) Pogodbe je treba pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik in dejavnosti Unije zagotavljati visoko raven varovanja zdravja ljudi.

(4)Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) je 30. januarja 2020 zaradi svetovnega izbruha novega koronavirusa, ki povzroča koronavirusno bolezen 2019 (COVID-19), razglasil izredne razmere svetovnih razsežnosti v javnem zdravju. SZO je 11. marca 2020 ocenila, da je COVID-19 mogoče opredeliti kot pandemijo.

(5)Države članice so za omejitev širjenja virusa sprejele različne ukrepe in nekateri med njimi so vplivali na pravico državljanov Unije do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, na primer omejitve vstopa ali odreditev testiranja na okužbo s SARS-CoV-2 za čezmejne potnike, ki uveljavljajo pravico do prostega gibanja.

(6)Ker je pandemija COVID-19 povzročila izredne zdravstvene razmere brez primere, je varovanje javnega zdravja postalo najpomembnejša prednostna naloga za Unijo in države članice. Države članice lahko na podlagi varovanja javnega zdravja sprejmejo ukrepe, ki omejujejo prosto gibanje oseb v Uniji. V skladu s členom 168(7) Pogodbe so za opredelitev nacionalnih zdravstvenih politik, vključno z organizacijo in zagotavljanjem zdravstvenih storitev in zdravstvene oskrbe, odgovorne države članice, zato se lahko te politike med državami članicami razlikujejo. Čeprav so države članice pristojne za odločanje o najustreznejših ukrepih za varovanje javnega zdravja, je primerno zagotoviti usklajevanje takih ukrepov, da se zaščiti uveljavljanje pravice do prostega gibanja in prepreči resna čezmejna nevarnost za zdravje, kot jo predstavlja COVID-19.

(7)Pri sprejemanju in uporabi omejitev prostega gibanja bi morale države članice spoštovati načela prava EU, zlasti načeli sorazmernosti in nediskriminacije. Namen tega priporočila je olajšati usklajeno uporabo teh načel v izrednih razmerah, ki jih je povzročila pandemija COVID-19.

(8)Enostranski ukrepi na tem področju lahko povzročijo precejšnje motnje, saj se podjetja in državljani srečujejo s številnimi različnimi in hitro spreminjajočimi se ukrepi. To je še posebej škodljivo glede na to, da je virus že močno prizadel evropsko gospodarstvo.

(9)Cilj usklajenega pristopa je preprečiti ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah. Zapiranje meja ali vsesplošne prepovedi potovanj, začasna prekinitev letov ter prehajanja meja po kopnem in morju niso upravičeni, saj imajo bolj ciljno usmerjeni in usklajeni ukrepi, kot sta posest COVID-19 potrdila ali testiranje, zadosten učinek in povzročajo manj motenj. Sistem „zelenih pasov“ 26 naj bi omogočal nemoten pretok prometa, zlasti za zagotavljanje prostega pretoka blaga in storitev, da se preprečijo motnje v dobavni verigi.

(10)Da bi se zagotovilo večje usklajevanje med državami članicami, je Svet 13. oktobra 2020 sprejel Priporočilo (EU) 2020/1475 27 . V priporočilu je bil vzpostavljen usklajen pristop glede naslednjih ključnih točk: uporabe skupnih meril in pragov pri odločanju, ali naj se uvedejo omejitve prostega gibanja, kartiranja tveganja za prenos COVID-19 na podlagi dogovorjenih barvnih oznak in usklajenega pristopa k morebitnim ukrepom, ki se lahko ustrezno uporabljajo za osebe, ki potujejo med območji, in so odvisni od stopnje tveganja za prenos na teh območjih. Svet je 1. februarja 2021 sprejel Priporočilo (EU) 2021/119 28 , ki spreminja Priporočilo (EU) 2020/1475 zaradi zelo visoke stopnje prenosa v skupnosti po vsej EU, ki je morebiti povezana s povečano prenosljivostjo novih skrb vzbujajočih različic SARS-CoV-2.

(11)Evropski parlament in Svet sta 14. junija 2021 sprejela Uredbo (EU) 2021/953 o okviru za izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19 (digitalno COVID potrdilo EU) za olajšanje prostega gibanja med pandemijo COVID-19 29 . Vzpostavljen je bil okvir za lažje uveljavljanje pravice imetnikov digitalnih COVID potrdil EU do prostega gibanja med pandemijo COVID-19. Navedena uredba prispeva tudi k lažji usklajeni postopni odpravi omejitev prostega gibanja, ki so jih v skladu s pravom Unije uvedle države članice za omejitev širjenja SARS-CoV-2.

(12)Uredba (EU) 2021/953 se je začela uporabljati 1. julija 2021. Od navedenega datuma imajo cepljene, testirane ali prebolele osebe pravico, da po cepljenju, testiranju ali prebolelosti v državi članici pridobijo digitalno COVID potrdilo EU. Da bi kar najbolje izkoristili okvir digitalnega COVID potrdila EU, je Svet 14. junija 2021 sprejel Priporočilo (EU) 2021/961 30 , ki spreminja Priporočilo (EU) 2020/1475.

(13)Od junija 2021 sta se zgodila dva pomembna dogodka, ki sta vplivala na prosto gibanje znotraj Unije. Prvič, delež cepljenih se je znatno povečal, in sicer je skupni delež oseb, ki so polno cepljene, v celotnem prebivalstvu Unije do 19. novembra 2021 dosegel več kot 65 % 31 , medtem ko je bil ob sprejetju zadnje spremembe Priporočila (EU) 2020/1475 in Uredbe (EU) 2021/953 32 manjši od 30 %. Po zaslugi trenutno razpoložljivih cepiv proti COVID-19 je tako pred resno boleznijo in smrtjo zaradi COVID-19 bolje zaščiten znatno večji delež prebivalstva . Drugič, uvedba digitalnega COVID potrdila EU je hitro napredovala. Države članice so do novembra 2021 izdale več kot 650 milijonov digitalnih COVID potrdil EU. Digitalno COVID potrdilo EU je tako široko dostopno, zanesljivo in sprejeto orodje za olajšanje prostega gibanja med pandemijo COVID-19. Okvir digitalnega COVID potrdila EU uporabljajo ne le države članice EU, tri države Evropskega gospodarskega prostora, ki niso članice EU, in Švica 33 , temveč tudi 20 drugih tretjih držav in ozemelj, pri čemer se mu bo po pričakovanjih v prihodnosti pridružilo še več tretjih držav. Hkrati pa epidemiološke razmere v Uniji še vedno predstavljajo izziv, kar upravičuje ohranitev ukrepov za varovanje javnega zdravja.

(14)Glede na ta razvoj dogodkov bi bilo treba še dodatno prilagoditi usklajeni pristop iz Priporočila Sveta (EU) 2020/1475, kot je zahteval tudi Evropski svet v svojih sklepih z dne 22. oktobra 2021 34 . Ključni dejavnik bi moral biti zlasti status osebe glede cepljenja, testiranja ali prebolele bolezni zaradi COVID-19, ki je razviden iz digitalnega COVID potrdila EU. Ker se digitalna COVID potrdila EU lahko varno izdajo, preverijo in priznajo, za potnike, ki imajo veljavno digitalno COVID potrdilo EU, ne bi smele veljati dodatne omejitve prostega gibanja, kot so nadaljnji testi na okužbo s SARS-CoV-2. Zlasti se osebam, ki potujejo znotraj Unije, načeloma ne bi smela odrediti karantena, ki predstavlja znatno omejitev prostega gibanja.

(15)To podpirajo priporočila SZO 35 , v skladu s katerimi za popolnoma cepljene potnike in potnike, ki so preboleli COVID-19 v šestih mesecih pred potovanjem, ne bi smele veljati dodatne omejitve. Osebam, ki ne spadajo v ti dve kategoriji, bi bilo treba načeloma omogočiti potovanje na podlagi negativnega testa na okužbo s SARS-CoV-2.

(16)Za poenostavitev prostega gibanja v Uniji je treba vzpostaviti skupno razumevanje pogojev, ki jih morajo izpolnjevati tri vrste digitalnih COVID potrdil EU, da bodo priznana.

(17)Potrdila o cepljenju, izdana za cepivo proti COVID-19, za katero je bilo izdano dovoljenje za promet v skladu z Uredbo (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta 36 , bi bilo treba priznati, ko preteče najmanj 14 dni od polnega cepljenja. Za osebe, ki so prejele drugi odmerek v seriji dveh odmerkov cepiva proti COVID-19, četudi so prejele odmerka dveh različnih cepiv proti COVID-19 v skladu z nacionalnimi strategijami cepljenja, in osebe, ki so prejele cepivo v enkratnem odmerku, bi se moralo šteti, da so polno cepljene. Brez poseganja v pristojnost držav članic, da določijo lastne strategije cepljenja, bi bilo treba tudi osebo, ki je prejela en odmerek cepiva proti COVID-19 (pri cepivih z dvema odmerkoma), za katero je bilo izdano dovoljenje za promet v skladu z Uredbo (ES) št. 726/2004, potem ko je bila predhodno okužena s SARS-CoV-2, v okviru potovanj šteti za polno cepljeno, če je v potrdilu o cepljenju navedeno, da je bil program cepljenja po enkratnem odmerku zaključen.

(18)Poleg standardnih primarnih serij cepljenja, tj. serij cepljenja, katerih namen je zagotoviti zadostno zaščito v začetni fazi, je večina držav članic že napovedala ali začela dajati dodatne odmerke cepiva proti COVID-19, zlasti osebam, ki morda niso imele zadostnega odziva na primarno serijo cepljenja. Številne države članice so prav tako napovedale ali že začele dajati poživitvene odmerke osebam, ki so imele zadosten odziv na primarno cepljenje, vendar kažejo znake zmanjšane imunosti.

(19)Odbor za zdravila za uporabo v humani medicini pri Evropski agenciji za zdravila je 4. oktobra 2021 sklenil, da se vsaj 28 dni po drugem odmerku osebam z močno oslabljenim imunskim sistemom lahko da dodaten odmerek cepiva proti COVID-19, in sicer cepiva Comirnaty ali Spikevax 37 . Odbor je ocenil tudi podatke za cepivo Comirnaty, ki kažejo povečano raven protiteles pri osebah, starih od 18 do 55 let, kadar se poživitveni odmerek da približno 6 mesecev po drugem odmerku. Na podlagi teh podatkov je Odbor ugotovil, da lahko pridejo poživitveni odmerki cepiva Comirnaty za osebe, stare 18 let in več, v poštev vsaj šest mesecev po drugem odmerku. Odbor je 25. oktobra 2021 sklenil, da se lahko prouči dajanje poživitvenega odmerka cepiva Spikevax osebam, starim 18 let in več. To temelji na podatkih, ki so pokazali, da tretji odmerek cepiva Spikevax, prejet 6 do 8 mesecev po drugem odmerku, poveča raven protiteles pri odraslih, pri katerih raven protiteles upada. Poživitveni odmerek ustreza polovičnemu odmerku, uporabljenem pri primarnem cepljenju. Kot je navedla Evropska agencija za zdravila, lahko organi javnega zdravja na nacionalni ravni izdajo uradna priporočila o uporabi poživitvenih odmerkov, pri čemer upoštevajo najnovejše podatke o učinkovitosti in omejene podatke o varnosti. Dokumenti z informacijami o cepivih Comirnaty 38 in Spikevax 39 so bili ustrezno posodobljeni, da so bila ta priporočila zajeta.

(20)Da bi se izognili različnim, nejasnim ali tehnično nezdružljivim pristopom držav članic, je Komisija 17. novembra 2021 sprejela Izvedbeni sklep (EU) 2021/2014 40 o določitvi enotnih pravil za izpolnjevanje potrdil o cepljenju iz člena 3(1), točka (a), Uredbe (EU) 2021/953, izdanih po dajanju dodatnih odmerkov cepiv proti COVID-19.

(21)V zvezi s tem je Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni 24. novembra 2021 objavil hitro oceno tveganja o trenutnih epidemioloških razmerah v zvezi s SARS-CoV-2, projekcije za praznično obdobje ob koncu leta in strategije za odzivanje v EU/EGP 41 . Po mnenju Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni bi morale države EU/EGP nujno razmisliti o poživitvenem odmerku za osebe, stare 40 let in več, ki bi bil namenjen najranljivejšim in starejšim, države pa bi lahko razmislile tudi o poživitvenem odmerku za vse odrasle, stare18 let in več, vsaj 6 mesecev po zaključeni primarni seriji cepljenja, ki bi povečal njihovo zaščito pred okužbami zaradi zmanjšanja imunosti, kar bi lahko zmanjšalo prenos med prebivalstvom ter preprečilo dodatne hospitalizacije in smrti.

(22)Trenutno razpoložljivi dokazi o učinkovitosti cepiv v vsakdanjem življenju in trajanju zaščite kažejo, da vsa cepiva, odobrena v Uniji, trenutno zelo dobro ščitijo pred hospitalizacijo, resnim potekom bolezni in smrtjo, povezanimi s COVID-19, čeprav obstajajo nekateri dokazi o rahlem zmanjšanju zaščite pri starejših posameznikih in tistih z dejavniki kliničnega tveganja za resnejše bolezni.

(23)V zvezi z dajanjem poživitvenih odmerkov vse več držav članic sprejema pravila o tem, kako dolgo naj bi bila priznana potrdila o cepljenju, izdana po primarni seriji cepljenja, saj vse kaže, da naj bi se zaščita pred okužbo s COVID-19 na podlagi teh cepiv sčasoma zmanjševala. Ta pravila se lahko uporabljajo samo v primeru uporabe potrdil o cepljenju doma ali pa tudi pri uporabi teh potrdil za namene potovanja. Da bi se izognili različnim in motečim ukrepom, je treba za namene potovanja določiti standardno obdobje priznavanja potrdil o cepljenju.

(24)To standardno obdobje priznavanja potrdil, izdanih po zaključeni primarni seriji cepljenja, bi moralo trajati 9 mesecev. Pri tem se upoštevajo navodila ECDC v zvezi z dajanjem poživitvenih odmerkov po šestem mesecu od zaključene primarne serije cepljenja, določeno pa je tudi dodatno trimesečno obdobje, da se omogoči prilagoditev nacionalnih kampanj cepljenja in dostop državljanov do poživitvenih odmerkov. Za zagotovitev usklajenega pristopa države članice ne bi smele priznavati potrdil o cepljenju, izdanih po zaključeni primarni seriji cepljenja, če je od odmerka, navedenega v njem, minilo več kot 9 mesecev. Znotraj tega standardnega obdobja priznavanja bi morala država članica še naprej priznavati potrdila o cepljenju, ki so bila izdana po zaključeni primarni seriji cepljenja, čeprav že daje dodatne odmerke.

(25)Države članice bi morale nemudoma sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev dostopa do cepljenja za tiste skupine prebivalstva, katerih predhodno izdana potrdila o cepljenju se približujejo izteku standardnega obdobja priznavanja, pri čemer bi morale v celoti upoštevati domače odločbe o prednostni obravnavi različnih skupin prebivalstva pri izvedbi cepljenja glede na nacionalno politiko in epidemiološke razmere.

(26)Kot je poročal ECDC, razpoložljive študije navajajo kratka obdobja spremljanja po dajanju poživitvenih odmerkov, za določitev trajanja imunosti proti okužbi, blagemu in resnemu poteku bolezni po poživitvenem odmerku pa je potrebno nadaljnje spremljanje podatkov. Doslej še niso bile izvedene študije, ki bi izrecno obravnavale učinkovitost poživitvenih odmerkov pri preprečevanju prenosa SARS-CoV-2, zato za zdaj ni mogoče določiti obdobja priznavanja za poživitvene odmerke. Vendar pa najnovejši podatki o njihovi učinkovitosti pri ponovni vzpostavitvi visoke zaščite pred okužbo kažejo, da bodo poživitveni odmerki verjetno pomembno vplivali tudi na omejevanje nadaljnjega prenosa, in upravičeno se lahko pričakuje, da bo zaščita, pridobljena s poživitvenim cepljenjem, morda trajala dlje kot pri primarni seriji.

(27)Komisijo bi bilo treba pozvati k spremljanju in rednemu ponovnemu ocenjevanju pristopa v zvezi z obdobjem priznavanja, da se oceni, ali bi bile morda potrebne prilagoditve oziroma spremembe na podlagi najnovejših znanstvenih dokazov, tudi v zvezi z obdobjem priznavanja potrdil, izdanih po prejemu poživitvenega odmerka.

(28)Za poenostavitev prostega gibanja znotraj Unije bi bilo treba ohraniti standardna obdobja veljavnosti potrdil o testiranju. Vzorec za molekularni amplifikacijski test nukleinske kisline (v nadaljnjem besedilu: test NAAT) bi moral biti, da bi bil veljaven, odvzet največ 72 ur pred prihodom. Krajše obdobje veljavnosti, tj. največ 48 ur, je upravičeno za hitre antigenske teste, navedene v Prilogi I k skupnemu seznamu hitrih antigenskih testov na COVID-19, o katerem se je dogovoril Odbor za zdravstveno varnost 42 .

(29)V zadnjih nekaj mesecih se je klinična učinkovitost hitrih antigenskih testov izboljšala. Tehnična delovna skupina za diagnostične teste na COVID-19, ki jo je ustanovil Odbor za zdravstveno varnost 43 in je odgovorna za vzdrževanje skupnega evropskega seznama hitrih antigenskih testov, je maja 2021 vzpostavila bolj strukturiran, skladen in hitrejši postopek za posodabljanje seznama. Poleg tega se je 21. septembra 2021 dogovorila o dodatnih opredelitvah in merilih, ki bi jih bilo treba upoštevati pri neodvisnih validacijskih študijah, ki ocenjujejo klinično učinkovitost hitrih antigenskih testov za diagnosticiranje COVID-19. Za izdajo potrdil o testiranju v obliki digitalnega COVID potrdila EU bi morali veljati samo rezultati hitrih antigenskih testov na podlagi nosnih, žrelnih in/ali nosno-žrelnih brisov. Tehnična delovna skupina se je dogovorila, da se s seznama izključijo hitri antigenski testi, ki temeljijo izključno na alternativnih vrstah vzorcev, na primer slini. Prav tako na seznam niso vključeni združeni hitri antigenski testi in hitri antigenski testi, kar povečuje verjetnost, da so testi s seznama dosledno učinkoviti. Odbor za zdravstveno varnost se je 10. novembra 2021 dogovoril o sedmi in zadnji posodobitvi skupnega seznama. Glede na te izboljšave bi morale vse države članice za namene potovanja priznavati tako potrdila o testiranju, izdana na podlagi testa NAAT, kot potrdila o testiranju, izdana na podlagi hitrega antigenskega testa s skupnega seznama EU.

(30)Glede na dokaze, ki podpirajo priporočilo, da osebe, ki so prebolele laboratorijsko potrjeno okužbo s COVID-19, vsaj v prvih 180 dneh po prvem pozitivnem testu NAAT ne potrebujejo dodatnega s potovanjem povezanega testiranja na okužbo s SARS-CoV-2 oziroma samoosamitve ali karantene, bi bilo treba imetnike takšnih potrdil o prebolelosti za to obdobje prav tako izvzeti iz dodatnih omejitev potovanj.

(31)Sistem digitalnega COVID potrdila EU omogoča samodejno uporabo validacijskih pravil za podatkovne nize na podlagi potrdil, kar zagotavlja hitro, zanesljivo in predvidljivo uporabo pravil glede potovanj. Za lažjo uporabo validacijskih pravil za digitalna COVID potrdila EU bi morale države članice uporabljati standardizirano funkcijo za uporabo pravil poslovanja, ki jo omogoča sistem digitalnega COVID potrdila EU 44 .

(32)Od sprejetja Uredbe (EU) 2021/953 je Komisija sprejela več izvedbenih aktov, ki določajo, da COVID-19 potrdila, ki jih določena tretja država izda državljanom Unije in njihovim družinskim članom, štejejo za enakovredna potrdilom, ki jih države članice izdajo v skladu z navedeno uredbo, da bi se imetnikom olajšalo prosto gibanje. Kadar se to priporočilo sklicuje na digitalna COVID potrdila EU, izdana v skladu z Uredbo (EU) 2021/953, bi bilo to treba razumeti tako, da so zajeta tudi potrdila iz izvedbenih aktov, ki so bila izdana državljanom Unije in njihovim družinskim članom. Za olajšanje prostega gibanja bi bilo treba države članice spodbujati tudi k temu, da na podlagi člena 8(1) Uredbe (EU) 2021/953 izdajajo digitalna COVID potrdila EU osebam, zajetim s to določbo, ki so bile cepljene v tretjih državah, zlasti tistih tretjih državah, katerih potrdila niso zajeta z zadevnimi izvedbenimi akti.

(33)Kot je navedeno v členu 3(6) Uredbe (EU) 2021/953, posest digitalnega COVID potrdila EU ni predpogoj za uveljavljanje pravice do prostega gibanja. Zato se osebam, ki nimajo digitalnega COVID potrdila EU, ne bi smelo preprečevati potovanja, lahko pa se od njih po potrebi zahteva, da pred prihodom ali po njem opravijo test na okužbo s SARS-CoV-2, da se zmanjša tveganje za uvoz okužb.

(34)To priporočilo zajema uporabo digitalnega COVID potrdila EU za olajšanje prostega gibanja znotraj Unije med pandemijo COVID-19. Vendar pa ne predpisuje in ne prepoveduje uporabe COVID-19 potrdil za domače namene, na primer za dostop do prireditev, prizorišč ali delovnega mesta. Kot je navedeno v uvodni izjavi 48 Uredbe (EU) 2021/953, se pravna podlaga za uporabo doma določi v nacionalnem pravu, ki mora biti med drugim skladno z zahtevami za varstvo osebnih podatkov, kadar se država članica odloči, da bo digitalna COVID potrdila EU uporabljala za druge namene. Kot je navedeno v uvodni izjavi 49 Uredbe (EU) 2021/953, bi morala država članica, kadar vzpostavi sistem za izdajanje COVID-19 potrdil za domače namene, hkrati zagotoviti, da se lahko uporabijo in v celoti priznajo tudi digitalna COVID potrdila EU. Tako imetnikom takšnih potrdil, ki potujejo v drugo državo članico, pri čemer uveljavljajo svojo pravico do prostega gibanja, ni treba pridobiti dodatnega nacionalnega potrdila.

(35)Glede na njihov posebni položaj ali opravljanje nujne funkcije se od nekaterih kategorij potnikov, ki uveljavljajo svojo pravico do prostega gibanja, ne bi smelo zahtevati, da imajo pri sebi digitalno COVID potrdilo EU. Obenem bi lahko bil ta seznam bolj omejen v primerjavi s Priporočilom (EU) 2020/1475, saj so številne osebe, ki opravljajo nujno funkcijo ali morajo nujno potovati, že cepljene. Zajemati bi moral delavce v prometu ali ponudnike prevoznih storitev, bolnike, ki potujejo iz nujnih zdravstvenih razlogov, pomorščake, osebe, ki vsakodnevno ali pogosto prečkajo mejo zaradi dela ali šole, obiskov bližnjih sorodnikov, zdravstvene oskrbe ali nege domačih, in otroke, mlajše od 12 let.

(36)Glede na napredek pri deležu cepljenih in uspešno uvedbo digitalnega COVID potrdila EU bi bilo treba potovalne ukrepe zaradi COVID-19 uporabljati na osebni in ne regionalni ravni, kar pomeni, da za potnike, ki uveljavljajo svojo pravico do prostega gibanja z veljavnim potrdilom, načeloma ne bi smele veljati dodatne omejitve. Hkrati bi bilo treba še naprej uporabljati zemljevid s semaforjem, ki prikazuje epidemiološke razmere na regionalni ravni, saj gre za uporabno in enostavno razumljivo orodje za javnost in organe držav članic. Merila in pragove v zvezi z zemljevidom, kot so določeni v Priporočilu Sveta (EU) 2020/1475, bi bilo ne glede na to treba prilagoditi, da bi se bolj poudarili na novo sporočeni primeri COVID-19 kot ključno merilo za približno oceno tveganja v zvezi z okužbami s SARS-CoV-2, ki bi jih potnik lahko uvozil. To merilo bi bilo treba tehtati z deležem cepljenih v isti regiji, da se upošteva zmanjšanje tveganja za prenos virusa SARS-CoV-2 po zaslugi cepljenja. Pridobljeni tehtani stopnji bi bilo treba dodeliti barvne oznake z uporabo pragov iz modela ocene tveganja, ki ga je razvil ECDC, razen v primeru regij, za katere ni na voljo dovolj podatkov. Posebnosti zemljevida bi bilo treba vključiti v prilogo k Priporočilu. Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni bi moral tedensko objavljati zemljevid na podlagi podatkov, ki jih zagotovijo države članice.

(37)Glede na omejeno tveganje, da bi potniki, ki prihajajo z območij, kjer je stopnja kroženja virusa zelo nizka, prenašali virus, se za te potnike v skladu z načeloma nujnosti in sorazmernosti ne bi smele uporabljati nikakršne omejitve, obenem pa se od njih ne bi smela zahtevati posest digitalnega COVID potrdila EU ali opravljen test na okužbo s SARS-CoV-2.

(38)Posebno pozornost je treba nameniti območjem, kjer je stopnja kroženja virusa zelo visoka, in ob tem upoštevati povečano verjetnost uvoza primerov s teh območij, pa tudi obremenitve, s katerimi se zaradi daljših obdobij velikega števila primerov sooča sistem javnega zdravstvenega varstva na teh območjih. Za ublažitev teh tveganj za javno zdravje bi morale države članice odsvetovati vsa nenujna potovanja na takšna območja in z njih. Poleg tega bi bilo treba od oseb, ki nimajo potrdila o cepljenju ali prebolelosti in prihajajo s takšnih območij, zahtevati, da pred prihodom opravijo test na okužbo s SARS-CoV-2, po prihodu pa gredo v karanteno/samoosamitev. Veljati bi morala izvzetja za potnike iz nujnih razlogov, zlasti delavce v prometu in ponudnike prevoznih storitev, da se omejijo motnje na notranjem trgu in ohrani delovanje „zelenih pasov“.

(39)Da se zagotovi celovitost potujočih družin, se od otrok, mlajših od 12 let, ki imajo pri sebi veljavno digitalno COVID potrdilo EU, bodisi potrdilo o cepljenju, potrdilo o testiranju ali potrdilo o prebolelosti bodisi negativni test na okužbo s SARS-CoV-2, ne bi smela zahtevati s potovanjem povezana karantena/samoosamitev. Poleg tega bi bilo treba otroke, mlajše od 6 let, izvzeti iz zahteve po s potovanjem povezani karanteni/samoosamitvi ali testiranju na okužbo s SARS-CoV-2.

(40)Pojav novih različic SARS-CoV-2 še naprej vzbuja skrb in bi ga morale države članice pri določanju omejitev prostega gibanja v okviru odziva na pandemijo COVID-19 upoštevati. Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni redno ocenjuje nove dokaze v zvezi z različicami, odkritimi z epidemiološkimi podatki, presejanjem genomskih različic, ki temelji na pravilih, ali drugimi znanstvenimi viri 45 . To zajema zlasti skrb vzbujajoče različice, za katere so na voljo jasni dokazi o znatnem vplivu na prenosljivost, resnost in/ali imunost, ki bi lahko vplivale na epidemiološke razmere v EU/EGP, in tudi pozornost vzbujajoče različice, za katere so na voljo dokazi o genomskih lastnostih, epidemiološki dokazi ali dokazi in vitro, ki bi lahko pomenili znaten vpliv na prenosljivost, resnost ali imunost, ter bi zato dejansko lahko vplivale na epidemiološko stanje v EU/EGP. Za zagotovitev pregleda nad deležem skrb ali pozornost vzbujajočih različic v EU/EGP skupaj z obsegom sekvenciranja Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni enkrat tedensko objavlja tudi zemljevide in druge podatke 46 . Za pridobivanje pravočasnih in točnih informacij o pojavljanju in kroženju skrb ali pozornost vzbujajočih različic SARS-CoV-2 je pomembno, da države članice ohranjajo ali dosegajo dovolj velik obseg sekvenciranja. Nezadosten obseg sekvenciranja bi lahko pomenil slabe zmožnosti za odkritje krožečih skrb vzbujajočih različic, še preden bi te lahko vplivale na epidemiološke razmere. Obenem je pomembno, da države članice upoštevajo razlike v obsegu sekvenciranja, da ne bi odvračale od visokih stopenj sekvenciranja.

(41)Različici SARS-CoV-2 „alfa“ in „delta“, slednja zdaj prevladujoča v Uniji, sta pokazali, da lahko nove različice SARS-CoV-2 negativno vplivajo na epidemiološko stanje. Čeprav se lahko izkaže, da bo zelo težko ustaviti širjenje različice, potem ko je bila enkrat odkrita v Uniji, je glede na morebitni učinek novih različic kljub vsemu ustrezno vzpostaviti postopek zasilne zavore za usklajen pristop k zadrževanju širjenja novih različic v Uniji. Za zagotovitev usklajenosti med državami članicami bi moralo to veljati tudi v primerih, ko države članice v skladu s pravom Unije uvedejo omejitve, ker se epidemiološke razmere na nekem območju hitro poslabšajo, zlasti v primeru že močno prizadetih območjih.

(42)Kot je določeno v Uredbi (EU) 2021/953, kadar država članica v skladu s pravom Unije zahteva, da imetniki digitalnega COVID potrdila EU po vstopu na njeno ozemlje prestanejo karanteno ali samoosamitev ali da opravijo test na okužbo s SARS-CoV-2, ali če za imetnike takih potrdil uvede druge omejitve, na primer ker se epidemiološke razmere v državi članici ali regiji znotraj države članice hitro poslabšajo, zlasti zaradi zaskrbljujoče ali pozornost vzbujajoče različice SARS-CoV-2, o tem ustrezno obvesti Komisijo in druge države članice, in sicer po možnosti 48 ur pred uvedbo takih novih omejitev. V ta namen mora država članica navesti razloge za takšne omejitve in njihov obseg ter opredeliti, za katere imetnike potrdil se uporabljajo take omejitve oziroma kateri so iz njih izvzeti, datum in trajanje takih omejitev, vključno z opisom njihove skladnosti z načeloma sorazmernosti in nediskriminacije.

(43)Postopek zasilne zavore lahko sproži država članica na podlagi informacij, ki se predložijo v skladu z Uredbo (EU) 2021/953, ali Komisija na podlagi redne ocene novih dokazov Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni o različicah. Na podlagi predloga Komisije se lahko sklene dogovor, da se pri potovanjih z zadevnih območij za omejeno obdobje uporabljajo dodatne omejitve, kot so zahteve po testiranju potnikov ali njihovi karanteni/samoosamitvi ali obojem. Upoštevati bi bilo treba okvir za opredelitev in ocenjevanje meril, ki bi lahko privedla do sprožitve javnozdravstvenih ukrepov proti skrb vzbujajočim različicam, ki ga trenutno razvija evropska skupina strokovnjakov za različice SARS-CoV-2 47 , ko bo ta na voljo.

(44)Za ohranitev delovanja „zelenih pasov“ bi morale biti zahteve glede testiranja, ki veljajo za delavce v prevozništvu in izvajalce prevoznih storitev, zaradi sprožitve zasilne zavore omejene na hitre antigenske teste, od njih pa se ne bi smela zahtevati karantena/samoosamitev. Takšne zahteve glede testiranja ne bi smele povzročiti motenj v prevozu. Če pride do motenj v prevozu ali dobavni verigi, bi bilo treba vse takšne zahteve glede sistematičnega testiranja nemudoma odpraviti ali razveljaviti.

(45)Iskanje stikov ostaja osrednji steber boja proti širjenju virusa, zlasti v povezavi s pojavom novih različic. Hkrati je učinkovito in pravočasno iskanje stikov zahtevnejše, kadar ga je treba izvajati na obeh straneh meje in pri velikem številu potnikov, ki potujejo tesno skupaj. Da bi to olajšali, je bil razvit skupni digitalni obrazec za lokalizacijo potnika 48 , države članice pa bi bilo treba spodbujati k uporabi tega skupnega obrazca za lažja potovanja. Države članice bi bilo treba spodbujati tudi, naj se pridružijo platformi za izmenjavo obrazcev za lokalizacijo potnikov, vzpostavljeni na podlagi Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2021/858 49 , da bi okrepile svoje zmogljivosti za čezmejno iskanje stikov pri vseh načinih prevoza. Platforma za izmenjavo obrazcev za lokalizacijo potnikov omogoča varno, pravočasno in učinkovito izmenjavo podatkov med pristojnimi organi držav članic, in sicer se lahko drugim organom interoperabilno in samodejno pošljejo informacije iz obstoječih nacionalnih digitalnih sistemov za obrazce za lokalizacijo potnikov in ustrezne epidemiološke informacije.

(46)Kadar se obrazci za lokalizacijo potnikov uporabljajo tudi za druge namene, ne le za iskanje stikov, na primer za ugotavljanje, ali mora prihajajoči potnik opraviti test na okužbo z virusom SARS-CoV-2, nepravočasna predložitev obrazca za lokalizacijo potnikov pred prihodom ne bi smela povzročiti zavrnitve vstopa potnika v zadevno državo, saj bi to pomenilo resno omejitev prostega gibanja. Od takšnih potnikov pa bi se lahko po potrebi zahtevala izpolnitev drugih ukrepov, na primer opravljanje testa na okužbo s SARS-CoV-2 po prihodu.

(47)Jasno, pravočasno in celovito obveščanje javnosti je še vedno ključnega pomena pri omejevanju učinkov morebitnih omejitev prostega gibanja, saj zagotavlja predvidljivost, pravno varnost in upoštevanje predpisov s strani državljanov. Države članice bi morale te informacije zagotoviti pravočasno, med drugim prek spletne platforme „Re-open EU“ 50 . Spodbujati bi jih bilo treba tudi, da na platformi „Re-open EU“ zagotovijo informacije o domači uporabi digitalnih COVID potrdil EU glede na pomen takih informacij za potnike iz drugih držav članic.

(48)Ker se epidemiološke razmere ves čas spreminjajo in ker bodo morda na voljo ustreznejši znanstveni dokazi, bi morala Komisija ob podpori Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni redno pregledovati to priporočilo in svoje ugotovitve posredovati Svetu v preučitev, po potrebi skupaj s predlogom za spremembo Priporočila.

(49)Ker to priporočilo prilagaja in nadalje razvija skupni pristop za olajšanje varnega prostega gibanja med pandemijo COVID-19, bi bilo treba Priporočilo Sveta (EU) 2020/1475 nadomestiti.

(50)Da bi zagotovili dovolj časa za izvedbo usklajenega pristopa iz tega priporočila, bi bilo treba Priporočilo začeti uporabljati 10. januarja 2022.

(51)V skladu z načelom sorazmernosti bi morala biti področje in obdobje uporabe mehanizmov iz tega priporočila strogo omejena, in sicer na omejitve, sprejete v odziv na to pandemijo. To priporočilo bi se moralo nehati uporabljati najpozneje ob prenehanju uporabe Uredbe (EU) 2021/953 –

SPREJEL NASLEDNJE PRIPOROČILO:

Splošna načela

Pri sprejemanju in uporabi ukrepov za varovanje javnega zdravja v odziv na pandemijo COVID-19 bi morale države članice svoje ukrepe usklajevati na podlagi naslednjih načel:

1.Vse omejitve prostega gibanja oseb znotraj Unije, uvedene zaradi omejevanja širjenja COVID-19, bi morale temeljiti na konkretnih in omejenih razlogih v javnem interesu, tj. varovanju javnega zdravja. Takšne omejitve se morajo uporabljati ob upoštevanju splošnih načel prava Unije, zlasti načel sorazmernosti in nediskriminacije. Sprejeti ukrepi tako ne bi smeli presegati tistega, kar je nujno potrebno za varovanje javnega zdravja.

2.Vse takšne omejitve bi bilo treba odpraviti takoj, ko epidemiološko stanje to omogoča.

3.Države članice bi morale zagotoviti, da vse zahteve za državljane in podjetja konkretno koristijo javnozdravstvenim prizadevanjem za zajezitev pandemije ter ne ustvarjajo neupravičenega in nepotrebnega upravnega bremena.

4.Med državami članicami ne sme biti diskriminacije, na primer, da se za potovanja v sosednjo državo članico in iz nje uporabljajo milejša pravila kot za potovanja v druge države članice z enakim epidemiološkim stanjem in iz njih.

5.Omejitve ne smejo biti diskriminatorne, kar pomeni, da bi se morale enakovredno uporabljati za vračajoče se državljane zadevne države članice. Omejitve ne smejo temeljiti na državljanstvu zadevne osebe.

6.Države članice bi morale vedno sprejeti svoje državljane in državljane Unije in njihove družinske člane, ki prebivajo na njihovem ozemlju. Države članice načeloma ne bi smele zavrniti vstopa drugim osebam, ki potujejo iz drugih držav članic, in bi morale olajšati hiter tranzit prek svojih ozemelj.

7.Države članice bi morale posebno pozornost nameniti posebnostim obmejnih regij, najbolj oddaljenih regij, eksklav in geografsko odročnih območij ter potrebi po sodelovanju na lokalni in regionalni ravni.

8.Države članice bi se morale izogibati motnjam v dobavnih verigah in pri nujnih potovanjih ter ohranjati pretok prometa v skladu s sistemom „zelenih pasov“.

9.Države članice bi si morale redno izmenjevati informacije o vseh zadevah, ki jih zajema področje uporabe tega priporočila.

10.Omejitve ne bi smele zajemati prepovedi opravljanja določenih prevoznih storitev.

Usklajen okvir za olajšanje varnega prostega gibanja med pandemijo COVID-19

11.Za potnike z veljavnim digitalnim COVID potrdilom EU, izdanim v skladu z Uredbo (EU) 2021/953, ki izpolnjujejo pogoje iz točke 12, se ne bi smele uporabljati dodatne omejitve prostega gibanja. Za osebe, ki potujejo znotraj Unije, se zlasti ne bi smela odrejati karantena.

V zvezi s tem bi bilo treba uporabljati naslednja odstopanja od prvega pododstavka:

(a)izvzetja iz točke 16;

(b)izvzetja iz točke 19(a) za prihode z območij, kjer je stopnja kroženja virusa zelo nizka, zaradi česar ni verjetno, da bi ti prihodi povzročili znatno raven uvoženih primerov;

(c)dodatne ukrepe iz točke 19(c) za prihode z območij, kjer je stopnja kroženja virusa zelo visoka, zaradi česar je verjetno, da bi ti prihodi povzročili znatno raven uvoženih primerov;

(d)dodatne ukrepe, dogovorjene v skladu s točko 25, da bi se zadržalo širjenje novih skrb ali pozornost vzbujajočih različic SARS-CoV-2.

12.Digitalno COVID potrdilo EU bi se moralo priznati, če je mogoče preveriti njegovo verodostojnost, veljavnost in celovitost ter če izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)Potrdila o cepljenju, izdana v skladu z Uredbo (EU) 2021/953 za cepivo proti COVID-19, ki je zajeto s prvim pododstavkom člena 5(5) navedene uredbe, v skladu s katerimi je od polnega cepljenja preteklo vsaj 14 dni. Polno cepljenje je treba razumeti kot:

–prejem drugega odmerka v seriji dveh odmerkov;

–prejem cepiva z enkratnim odmerkom;

–prejem enega odmerka cepiva z dvema odmerkoma po predhodni okužbi s SARS-CoV-2 v skladu s strategijo cepljenja države članice cepljenja;

–prejem dodatnega odmerka po zaključeni primarni seriji cepljenja;

če je od datuma cepljenja, navedenega v potrdilu, preteklo manj kot 9 mesecev, kadar je bilo potrdilo izdano po zaključku primarne serije cepljenja.

Znotraj devetmesečnega roka bi se morala potrdila o cepljenju, ki so bila izdana po zaključeni primarni seriji cepljenja, še naprej priznavati za namene potovanja v okviru uresničevanja pravice do prostega gibanja, četudi se v zadevnih državah članicah zagotavljajo dodatni odmerki.

Države članice bi morale zagotoviti dostop do cepljenja s poživitvenimi odmerki za tiste skupine prebivalstva, katerih potrdila o cepljenju se približujejo izteku standardnega obdobja priznavanja.

Države članice bi lahko priznavale tudi potrdila o cepljenju, izdana v skladu z Uredbo (EU) 2021/953 za cepiva proti COVID-19, zajeta z drugim pododstavkom člena 5(5) uredbe o digitalnih COVID potrdilih EU.

Komisija bi morala na podlagi nadaljnjih znanstvenih dokazov redno ponovno ocenjevati pristop iz točke (a).

(b)Potrdila o testiranju, izdana v skladu z Uredbo (EU) 2021/953, iz katerih je razviden negativen rezultat testa, ki je bil pridobljen:

–največ 72 ur pred prihodom v primeru molekularnega testa za dokaz prisotnosti pomnožene nukleinske kisline (test NAAT) ali

–največ 48 ur pred prihodom v primeru hitrih antigenskih testov, navedenih na skupnem posodobljenem seznamu hitrih antigenskih testov na COVID-19 51 , vzpostavljenem na podlagi Priporočila Sveta z dne 21. januarja 2021 52 .

V okviru uresničevanja pravic do prostega gibanja bi morale države članice za namene potovanja priznavati obe vrsti testov.

Države članice bi si morale prizadevati, da se potrdila o testiranju izdajo čim prej po odvzemu preskusnega vzorca.

(c)Potrdila o prebolelosti, izdana v skladu z Uredbo (EU) 2021/953, iz katerih je razvidno, da je od datuma prvega pozitivnega rezultata testa NAAT preteklo manj kot 180 dni.

13.Države članice bi morale uporabljati standardizirano funkcijo za uporabo pravil poslovanja, ki jo omogoča sistem digitalnega COVID potrdila EU.

14.Kadar se to priporočilo sklicuje na digitalna COVID potrdila EU, izdana v skladu z Uredbo (EU) 2021/953, bi bilo to treba razumeti tako, da so zajeta tudi potrdila, zajeta z izvedbenim aktom, sprejetim v skladu s členom 3(10) ali členom 8(2) navedene uredbe, ki jih tretje države izdajo državljanom Unije in njihovim družinskim članom. Države članice se tudi spodbuja k izdaji potrdil o cepljenju v skladu s členom 8(1) Uredbe (EU) 2021/953.

15.Od oseb, ki pri sebi nimajo digitalnega COVID potrdila EU, izdanega v skladu z Uredbo (EU) 2021/953, se lahko zahteva, da pred prihodom ali po njem opravijo test NAAT ali hitri antigenski test s skupnega posodobljenega seznama.

Izvzetja

16.Od naslednjih kategorij potnikov se ne bi smela zahtevati posest veljavnega digitalnega COVID potrdila EU, izdanega v skladu z Uredbo (EU) 2021/953:

(a)naslednjih vrst potnikov, ki opravljajo nujno funkcijo ali morajo nujno potovati, kadar izvajajo to nujno funkcijo:

–delavcev v prevozništvu ali izvajalcev prevoznih storitev, vključno z vozniki in sovozniki tovornih vozil, ki prevažajo blago za uporabo na ozemlju, in tistih, ki so zgolj v tranzitu;

–pacientov, ki potujejo iz nujnih zdravstvenih razlogov;

–pomorščakov;

(b)oseb, ki živijo v obmejnih regijah in potujejo čez mejo vsak dan ali pogosto za namene dela, poslovanja, izobraževanja, družine, zdravstvene oskrbe ali nege;

(c)otrok, mlajših od 12 let.

Zemljevid s semaforjem EU in izvzetja ter dodatni ukrepi, ki temeljijo na obojem

17.Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni bi moral na podlagi podatkov, ki jih zagotovijo države članice, objaviti zemljevid držav članic, razčlenjen po regijah, ki prikazuje potencialno tveganje za okužbo s SARS-CoV-2 za osebe, ki potujejo iz določene regije, po sistemu semaforja. Ta zemljevid bi moral vključevati tudi podatke iz Islandije, Lihtenštajna, Norveške in, takoj ko bo to mogoče 53 , Švicarske konfederacije.

Zemljevid s semaforjem bi moral temeljiti na merilih, pragovih in barvnih oznakah, določenih v Prilogi. Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni bi moral prav tako še naprej objavljati ločene zemljevide o drugih epidemioloških kazalnikih.

18.Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni bi moral vsak teden objaviti posodobljene različice zemljevidov in osnovne podatke.

19.Zemljevid s semaforjem bi moral javnosti in organom držav članic še naprej zagotavljati informacije o razvoju epidemioloških razmer v Uniji. Poleg tega bi morale države članice na podlagi zemljevida s semaforjem uporabljati tudi naslednje ukrepe:

(a)od oseb, ki potujejo z območij, ki so opredeljena kot „zelena“, se ne bi smela zahtevati posest veljavnega digitalnega COVID potrdila EU, izdanega v skladu z Uredbo (EU) 2021/953;

(b)države članice bi morale odsvetovati vsa nenujna potovanja na območja, ki so opredeljena kot „temno rdeča“, in z njih;

(c)od oseb brez potrdila o cepljenju ali prebolelosti, ki prihajajo z območij, opredeljenih kot „temno rdeča“, bi se moralo zahtevati, da pred odhodom opravijo test NAAT ali hitri antigenski test s skupnega posodobljenega seznama in da deset dni po prihodu preživijo v karanteni/samoosamitvi. Karantena/samoosamitev bi se morala končati prej, če zadevna oseba ne prej kot peti dan po prihodu opravi test na okužbo s SARS-CoV-2, rezultat katerega je negativen.

Kadar so take osebe zajete s točko 16(a) ali (b), se zanje ne bi smela odrejati karantena/samoosamitev, lahko pa se od njih zahteva potrdilo o negativnem rezultatu testa. Z odstopanjem od navedenega se od delavcev v prevozništvu in izvajalcev prevoznih storitev pri izvajanju njihove nujne funkcije ne bi smela zahtevati samoosamitev/karantena ali potrdilo o negativnem rezultatu testa.

Otrokom, mlajšim od 12 let z veljavnim digitalnim COVID potrdilom EU ali negativnim testom na okužbo s SARS-CoV-2, ki prihajajo z območij, opredeljenih kot „temno rdeča“, se ne bi smela odrejati karantena/samoosamitev. Poleg tega se od otrok, mlajših od 6 let, ne bi smela zahtevati s potovanjem povezana karantena/samoosamitev ali s potovanjem povezano testiranje na okužbo s SARS-CoV-2.

Obravnavanje skrb ali pozornost vzbujajočih različic in zasilna zavora

20.Države članice bi morale biti še posebej pozorne na širjenje novih skrb ali pozornost vzbujajočih različic SARS-CoV-2, zlasti tistih, ki povečujejo prenosljivost ali resnost bolezni ali vplivajo na učinkovitost cepiva. V ta namen bi morale države članice uporabiti podatke in ocene tveganja, ki jih objavi Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni, o skrb ali pozornost vzbujajočih različicah v EU/EGP.

Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni bi moral v podporo državam članicam še naprej objavljati informacije in zemljevide s skrb ali pozornost vzbujajočimi različicami SARS-CoV-2, ki prikazujejo zlasti obseg sekvenciranja in porazdelitev različic.

21.Za pridobivanje pravočasnih in točnih informacij o pojavljanju in kroženju skrb ali pozornost vzbujajočih različic SARS-CoV-2 bi morale države članice doseči ali ohranjati visok obseg sekvenciranja, po možnosti na ravni, ki omogoča odkrivanje različic, ki predstavljajo 1 % ali manj krožečih virusov.

Države članice bi morale tedensko zagotavljati podatke o rezultatih sekvenciranja pozitivnih primerov SARS-CoV-2 in obsegu sekvenciranja, tudi na regionalni ravni, da bi zagotovili, da so lahko vsi ukrepi usmerjeni na tiste regije, kjer so nujno potrebni.

22.Kadar država članica od potnikov, vključno z imetniki digitalnih COVID potrdil EU, zahteva, da po vstopu na njeno ozemlje prestanejo karanteno/samoosamitev ali opravijo testiranje na okužbo s SARS-CoV-2, ali kadar za imetnike takšnih potrdil uvede druge omejitve v odziv na pojav nove skrb ali pozornost vzbujajoče različice SARS-CoV-2, Komisijo in druge države članice ustrezno obvesti o tem ter jim med drugim zagotovi informacije iz člena 11(2) Uredbe (EU) 2021/953. Če je mogoče, bi bilo takšne informacije treba zagotoviti 48 ur pred uvedbo takšnih novih omejitev. Tovrstni ukrepi bi morali biti po možnosti omejeni na regionalno raven.

To bi se moralo uporabljati tudi, kadar država članica uvede dodatne zahteve glede karantene/samoosamitve ali testiranja v skladu s pravom Unije, ker se epidemiološke razmere v državi članici ali na območju v državi članici hitro slabšajo, zlasti na območjih, ki so že opredeljena kot „temno rdeča“. V tem primeru bi morale predložene informacije vsebovati jasno navedbo, zakaj so dodatni ukrepi potrebni in sorazmerni.

23.Kadar država članica sproži zasilno zavoro in zato od delavcev v prevozništvu in izvajalcev prevoznih storitev zahteva, da opravijo test na okužbo s COVID-19, bi bilo treba uporabiti hitre antigenske teste, ne pa zahtevati karantene, s čimer ne bi smele biti povzročene motnje v prevozu. Če pride do motenj v prevozu ali dobavni verigi, bi morale države članice nemudoma odpraviti ali razveljaviti takšne zahteve po sistematičnem testiranju, da se ohrani delovanje „zelenih pasov“.

24.Na podlagi informacij, predloženih v skladu s točko 22, bi moral Svet v tesnem sodelovanju s Komisijo in s podporo Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni usklajeno proučiti trenutno stanje. Zadevna država članica bi morala na takem koordinacijskem sestanku opisati razloge za svoje ukrepe.

Komisija lahko na podlagi redne ocene novih dokazov o različicah, ki jo je pripravil Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni, in okvira, ki ga razvija evropska skupina strokovnjakov za različice SARS-CoV-2, ko bo ta na voljo, predlaga tudi razpravo v Svetu o novi skrb ali pozornost vzbujajoči različici SARS-CoV-2 ali o hitrem slabšanju epidemioloških razmer v državi članici ali regiji v državi članici.

25.Med razpravo v skladu s točko 24 bi lahko Komisija po potrebi, in kjer je to ustrezno, predlagala, da se Svet dogovori o usklajenem pristopu glede potovanj z zadevnih območij, zlasti s ciljem zadrževanja širjenja različice v Uniji, kot so na primer zahteve za testiranje potnikov in/ali njihovo karanteno/samoosamitev.

26.Vsako stanje, ki ima za posledico sprejetje ukrepov v skladu s to točko, bi bilo treba redno pregledovati. Komisija ali države članice lahko predlagajo odpravo ukrepov, sprejetih v skladu z usklajenim pristopom glede novih skrb ali pozornost vzbujajočih različic SARS- CoV-2.

Obrazec za lokalizacijo potnika in iskanje stikov

27.Države članice bi lahko proučile zahtevo, da osebe, ki potujejo na njihovo ozemlje s kolektivnimi prevoznimi sredstvi s predhodno dodeljenim sedežem ali kabino, predložijo obrazce za lokalizacijo potnikov v skladu z zahtevami glede varstva podatkov. V ta namen bi morale države članice uporabiti skupni digitalni obrazec za lokalizacijo potnika, ki ga je razvil EU Healthy Gateways 54 , in se pridružiti platformi za izmenjavo obrazcev za lokalizacijo potnikov, da bi okrepile svoje zmogljivosti za čezmejno iskanje stikov za vse vrste prevoza.

28.Če se pri osebi ob prihodu v namembni kraj pojavijo simptomi, bi bilo treba opraviti testiranje, diagnozo, osamitev in iskanje stikov v skladu z lokalno prakso, vstop pa se ji ne bi smel zavrniti. Informacije o primerih, odkritih ob prihodu, bi bilo treba zaradi iskanja stikov prek platforme za izmenjavo obrazcev za lokalizacijo potnikov, kadar je ustrezno, sicer pa prek sistema zgodnjega obveščanja in odzivanja, nemudoma posredovati javnozdravstvenim organom držav, v katerih je zadevna oseba bivala zadnjih 14 dni.

Komuniciranje in obveščanje javnosti

29.V skladu s členom 11 Uredbe (EU) 2021/953 bi morale države članice zadevne deležnike in širšo javnost jasno, celovito in pravočasno obvestiti o vseh ukrepih, ki vplivajo na pravico do prostega gibanja, in vseh spremljajočih zahtevah, kot je potreba po predložitvi obrazca za lokalizacijo potnika, in to čim prej pred začetkom veljavnosti novih ukrepov. Praviloma bi bilo treba te informacije objaviti vsaj 24 ur pred začetkom veljavnosti ukrepov, ob upoštevanju dejstva, da je pri epidemioloških izrednih razmerah potrebna določena prožnost. Informacije bi morale biti objavljene tudi v strojno berljivi obliki.

30.Te informacije bi morale države članice redno posodabljati, biti pa bi morale na voljo tudi na spletni platformi „Re-open EU“, ki bi morala vključevati zemljevid, ki ga bo redno objavljal Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni na podlagi točke 17. Države članice bi morale po potrebi na platformi „Re-open EU“ zagotoviti tudi informacije o domači uporabi digitalnih COVID potrdil EU.

31.Vsebina ukrepov, geografsko področje njihove uporabe in kategorije oseb, za katere se uporabljajo, bi morali bili jasno opisani.

Končne določbe

32.To priporočilo bi morala Komisija ob pomoči Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni redno pregledovati. Komisija bi morala o tem redno poročati Svetu.

33.Priporočilo (EU) 2020/1475 se nadomesti s tem priporočilom.

34.To priporočilo bi se moralo uporabljati od 10. januarja 2022.

35.To priporočilo se bo nehalo uporabljati najpozneje hkrati z Uredbo (EU) 2021/953.

V Bruslju,

(1)    Zlasti člen 21 Pogodbe o delovanju Evropske unije in Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS (UL L 158, 30.4.2004, str. 77).

(2)    UL L 337, 14.10.2020, str. 3.

(3)    Priporočilo Sveta (EU) 2021/119 z dne 1. februarja 2021 o spremembi Priporočila (EU) 2020/1475 o usklajenem pristopu k omejevanju prostega gibanja v odziv na pandemijo COVID-19 (UL L 36I, 2.2.2021, str. 1).

(4)    Uredba (EU) 2021/953 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2021 o okviru za izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19 (digitalno COVID potrdilo EU) za olajšanje prostega gibanja med pandemijo COVID-19 (UL L 211, 15.6.2021, str. 1).

(5)    Ki jo je spremljala Uredba (EU) 2021/954 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2021 o okviru za izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19 (digitalno COVID potrdilo EU) v zvezi z državljani tretjih držav, ki se zakonito nahajajo ali prebivajo na ozemlju držav članic med pandemijo COVID-19 (UL L 211, 15.6.2021, str. 24).

(6)    Priporočilo Sveta (EU) 2021/961 z dne 14. junija 2021 o spremembi Priporočila (EU) 2020/1475 o usklajenem pristopu k omejevanju prostega gibanja v odziv na pandemijo COVID-19 (UL L 213I, 16.6.2021, str. 1).

(7)     https://vaccinetracker.ecdc.europa.eu/public/extensions/COVID-19/vaccine-tracker.html#summary-tab  

(8)    Podatki za 24. teden 2021, ki so na voljo na: https://vaccinetracker.ecdc.europa.eu/public/extensions/COVID-19/vaccine-tracker.html#uptake-tab .

(9)    Za podrobnejše podatke glej Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu s členom 16(1) Uredbe (EU) 2021/953 Evropskega parlamenta in Sveta o okviru za izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19 (digitalno COVID potrdilo EU) za olajšanje prostega gibanja med pandemijo COVID-19 (COM(2021) 649 final).

(10)    Na voljo na: https://www.europarl.europa.eu/at-your-service/files/be-heard/eurobarometer/2021/soteu-flash-survey/soteu-2021-report-en.pdf .

(11)    Islandija, Lihtenštajn in Norveška.

(12)    Državljani Unije in švicarski državljani uživajo vzajemne pravice do vstopa in prebivanja na podlagi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb (UL L 114, 30.4.2002, str. 6).

(13)     https://ec.europa.eu/info/live-work-travel-eu/coronavirus-response/safe-covid-19-vaccines-europeans/eu-digital-covid-certificate_sl#recognition-of-covid-certificates-from-third-non-eu-countries  

(14)    COM(2021) 649 final.

(15)     https://www.ecdc.europa.eu/sites/default/files/documents/covid-19-rapid-risk-assessment-16th-update-september-2021.pdf  

(16)    Dokument EUCO 17/21.

(17)    WHO-2019-nCoV-Policy-Brief-Risk-based-international-travel-2021.1, ki je na voljo na: https://www.who.int/publications/i/item/WHO-2019-nCoV-Policy-Brief-Risk-based-international-travel-2021.1 .

(18)     https://www.ecdc.europa.eu/en/publications-data/rapid-risk-assessment-sars-cov-2-november-2021  

(19)     https://www.ecdc.europa.eu/en/covid-19/variants-concern .

(20)     https://ec.europa.eu/transparency/expert-groups-register/screen/expert-groups/consult?lang=en&groupId=3791&fromMeetings=true&meetingId=27935  

(21)    Ta seznam je bolj omejen kot prej, saj so imeli številni potniki iz nujnih razlogov že možnost, da se cepijo.

(22)    Zelena, oranžna, rdeča, temno rdeča, temno siva, če je stopnja testiranja nezadostna, ali siva, če na voljo ni dovolj podatkov.

(23)    Opisan v Prilogi 2 k 15. posodobljeni oceni tveganja za COVID-19, ki jo je pripravil ECDC in je na voljo na voljo na: https://www.ecdc.europa.eu/sites/default/files/documents/RRA-15th-update-June%202021.pdf .

(24)    Standardna pravila bi se zato morala uporabljati za osebe, ki potujejo z „oranžnih“, „rdečih“, „temno sivih“ ali „sivih“ območij.

(25)    Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS (UL L 158, 30.4.2004, str. 77).

(26)    Sporočilo Komisije – Posodobitev zelenih pasov za ohranitev delovanja gospodarstva v času ponovnega izbruha pandemije COVID-19 (COM(2020) 685 final).

(27)    Priporočilo Sveta (EU) 2020/1475 z dne 13. oktobra 2020 o usklajenem pristopu k omejevanju prostega gibanja v odziv na pandemijo COVID-19 (UL L 337, 14.10.2020, str. 3).

(28)    Priporočilo Sveta (EU) 2021/119 z dne 1. februarja 2021 o spremembi Priporočila (EU) 2020/1475 o usklajenem pristopu k omejevanju prostega gibanja v odziv na pandemijo COVID-19 (UL L 36I, 2.2.2021, str. 1).

(29)    UL L 211, 15.6.2021, str. 1.

(30)    Priporočilo Sveta (EU) 2021/961 z dne 14. junija 2021 o spremembi Priporočila (EU) 2020/1475 o usklajenem pristopu k omejevanju prostega gibanja v odziv na pandemijo COVID-19 (UL L 213I, 16.6.2021, str. 1).

(31)     https://vaccinetracker.ecdc.europa.eu/public/extensions/COVID-19/vaccine-tracker.html#summary-tab  

(32)     https://vaccinetracker.ecdc.europa.eu/public/extensions/COVID-19/vaccine-tracker.html#uptake-tab  

(33)    Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2021/1126 z dne 8. julija 2021 o enakovrednosti potrdil o COVID-19, ki jih izdaja Švica, in potrdil, izdanih v skladu z Uredbo (EU) 2021/953 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 243, 9.7.2021, str. 49).

(34)    Dokument EUCO 17/21.

(35)    WHO-2019-nCoV-Policy-Brief-Risk-based-international-travel-2021.1, ki je na voljo na: https://www.who.int/publications/i/item/WHO-2019-nCoV-Policy-Brief-Risk-based-international-travel-2021.1 .

(36)    Uredba (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila (UL L 136, 30.4.2004, str. 1.).

(37)     https://www.ema.europa.eu/en/news/comirnaty-spikevax-ema-recommendations-extra-doses-boosters  

(38)     https://www.ema.europa.eu/en/documents/product-information/comirnaty-epar-product-information_sl.pdf  

(39)     https://www.ema.europa.eu/en/documents/product-information/spikevax-previously-covid-19-vaccine-moderna-epar-product-information_sl.pdf  

(40)    Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2021/2014 z dne 17. novembra 2021 o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2021/1073 o določitvi tehničnih specifikacij in pravil za izvajanje okvira zaupanja za digitalno COVID potrdilo EU, uvedeno z Uredbo (EU) 2021/953 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 410, 18.11.2021, str. 180).

(41)     https://www.ecdc.europa.eu/en/publications-data/rapid-risk-assessment-sars-cov-2-november-2021  

(42)    Na voljo na: https://ec.europa.eu/health/sites/default/files/preparedness_response/docs/covid-19_rat_common-list_en.pdf .

(43)     https://ec.europa.eu/health/security/crisis-management/twg_covid-19_diagnostic_tests_sl

(44)     https://ec.europa.eu/health/sites/default/files/ehealth/docs/eu-dcc_validation-rules_en.pdf  

(45)     https://www.ecdc.europa.eu/en/covid-19/variants-concern  

(46)     https://covid19-country-overviews.ecdc.europa.eu/#4_EUEEA:_variants_of_concern  

(47)     https://ec.europa.eu/transparency/expert-groups-register/screen/expert-groups/consult?lang=en&groupId=3791&fromMeetings=true&meetingId=27935  

(48)     https://www.euplf.eu/sl/eu-dplf-2/index.html  

(49)    Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2021/858 z dne 27. maja 2021 o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2017/253 glede opozoril zaradi resnih čezmejnih nevarnosti za zdravje in za sledenje stikom v zvezi s potniki, identificiranimi prek obrazcev za lokalizacijo potnikov (UL L 188, 28.5.2021, str. 106).

(50)     https://reopen.europa.eu/sl  

(51)    Na voljo na: https://ec.europa.eu/health/sites/default/files/preparedness_response/docs/covid-19_rat_common-list_en.pdf .

(52)    Priporočilo Sveta z dne 21. januarja 2021 o skupnem okviru za uporabo in validacijo hitrih antigenskih testov ter vzajemno priznavanje rezultatov testov na COVID-19 v EU (UL C 24, 22.1.2021, str. 1).

(53)    Ko bo sklenjen sporazum med EU in Švicarsko konfederacijo o sodelovanju na področju javnega zdravja, vključno s sodelovanjem Švicarske konfederacije v Evropskem centru za preprečevanje in obvladovanje bolezni v skladu z Uredbo (ES) št. 851/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o ustanovitvi Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (UL L 142, 30.4.2004, str. 1).

(54)     https://www.euplf.eu/en/home/index.html  

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 25.11.2021

COM(2021) 749 final

PRILOGA

k

Predlogu priporočila Sveta

o usklajenem pristopu k olajšanju varnega prostega gibanja med pandemijo COVID-19 in nadomestitvi Priporočila (EU) 2020/1475

PRILOGA
Zemljevid s semaforjem EU

1.Zemljevid s semaforjem bi moral temeljiti na naslednjih merilih:

(a)„stopnji sporočenih primerov v 14-dnevnem obdobju“, tj. skupnem številu na novo sporočenih primerov COVID-19 na 100 000 prebivalcev na regionalni ravni v zadnjih 14 dneh;

(b)„stopnji precepljenosti“, tj. skupnem deležu oseb, ki so po zaključku primarnega cepljenja polno cepljene, v celotnem prebivalstvu na regionalni ravni;

(c)„stopnji testiranja“, tj. številu testov na okužbo s COVID-19 na 100 000 prebivalcev, ki so bili izvedeni v zadnjem tednu.

2.Da bi dosegli skupni rezultat, je treba stopnjo sporočenih primerov v 14-dnevnem obdobju (C) tehtati s stopnjo precepljenosti (V) v določeni regiji. Če na regionalni ravni vrednost za eno od obeh meril ni na voljo, je treba uporabiti vrednost na nacionalni ravni.

V ta namen je treba uporabiti naslednjo formulo:

(C + C*(100 – V) / 100) / 2 = tehtana stopnja)

3.Na zemljevidu s semaforjem morajo biti območja označena z naslednjimi barvami:

(a)z zeleno, če je tehtana stopnja nižja od 40;

(b)z oranžno, če je tehtana stopnja nižja od 100, vendar enaka ali večja od 40;

(c)z rdečo, če je tehtana stopnja nižja od 300, vendar enaka ali večja od 100;

(d)s temno rdečo, če je tehtana stopnja 300 ali več;

(e)s temno sivo, če je stopnja testiranja 600 ali manj;

(f)s sivo, če na voljo ni dovolj podatkov za oceno točk (a) do (e).