EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 29.9.2021

COM(2021) 590 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

o poročilu o migracijah in azilu

1.UVOD

S sprejetjem novega pakta septembra 2020 je Komisija predlagala nov začetek s celovitim svežnjem za zagotovitev močnega in uravnoteženega migracijskega in azilnega sistema, ki bo kos izzivom prihodnosti. Nadgrajuje močno okrepljeno delo na področju migracij v zadnjih letih. To je prineslo naložbeno in operativno podporo državam članicam; nova orodja za močnejšo zunanjo mejo in učinkovitejše agencije EU ter poglobljeno sodelovanje s ključnimi zunanjimi partnerji za obravnavo migracijskih ciljev EU na vseh in celotnih poteh ter nov zakonodajni razvoj.

Pakt je določil podroben načrt 1 bistvenih korakov. Mnogi od teh so bili izvedeni ali so napredovali v zadnjem letu, vendar delo ostaja nedokončano.

Hitro spreminjajoče se migracijske razmere lahko povzročijo precejšen pritisk na zunanjo mejo EU. Vsaka država članica ne glede na geografski položaj se lahko sooča z zahtevnimi migracijskimi izzivi. Včasih gre za ranljive ljudi, ki zapustijo domove zaradi konfliktov, podnebnih sprememb, demografije, kršitev človekovih pravic ali pomanjkanja dostopa do osnovnih potreb. Vendar pa vedno obstaja tveganje novih izzivov. Slikovit primer so nedavna migracijska gibanja, ki jih podpira Belorusija, ki migracijo uporablja kot politično orodje za destabilizacijo Evropske unije in njenih držav članic. Vzpostavljene poti, kot je osrednjesredozemska, so leta 2021 doživele nove pretrese. Kriza v Afganistanu lahko dodatno poveča tveganje prisilnega razseljevanja, migracijskih tokov v regiji in tihotapljenja migrantov v EU. Prav tako je sprožila velika svetovna prizadevanja za reševanje krize s humanitarno podporo 2 na terenu, evakuacijo in preselitvijo tistih, ki potrebujejo mednarodno zaščito, ter podporo sosednjim državam Afganistana, ki gostijo begunce. EU in države članice bi morale v celoti sodelovati v okviru svežnja za podporo Afganistanu, napovedanega v govoru predsednice von der Leyen o stanju v Uniji, tako v bližnji prihodnosti kot glede srednjeročnih in dolgoročnih potreb.

Ti dogodki kažejo, da je nujna potreba po trajnostnem evropskem okviru azilne in migracijske politike še naprej tako močna kot do zdaj. Ta skupni okvir se mora odzvati na številne izzive, s katerimi se sooča EU: zagotoviti gotovost, jasnost in dostojne pogoje za moške, ženske in otroke, ki prihajajo v EU; okrepiti zmogljivosti EU za učinkovito upravljanje meja; boriti se proti tihotapljenju migrantov; zmanjšati nezakonite poti in zagotoviti učinkovitejše vračanje v tesnem sodelovanju s partnerskimi izvornimi, tranzitnimi in ciljnimi državami ter spodbujati trajnostne in varne pravne poti. Državljanom je treba pokazati, da so migracije normalen in obvladljiv del sodobnega življenja ter da jih je mogoče obvladati z učinkovitim sodelovanjem in humanim pristopom.

Na ravni EU obstajajo nerešene zadeve, tako notranje kot zunanje. Čeprav je napredek na zunanji strani bistvenega pomena, ga je treba dopolniti z notranjim napredkom za dokončanje celostne migracijske in azilne politike EU. To pomeni predvsem dokončanje zakonodajnega dela o predlogih novega pakta o migracijah in azilu 3 . Druga ključna komponenta bo dosežena v skladu s schengensko strategijo, sprejeto junija 2021 4 . V prihodnjih mesecih bo Komisija predlagala preostale pobude, opisane v načrtu.

To poročilo ocenjuje napredek in ključne dogodke na področju migracijske in azilne politike v zadnjem letu in pol, poudarja okvir, v katerem potekajo prizadevanja za napredek, opredeljuje ključne izzive in poudarja možnosti za napredek ter določa korake, ki vodijo k trdnejši, bolj izvedljivi in pravičnejši migracijski in azilni politiki.

2.STANJE IN KLJUČNE POTI

Skupno število migrantov brez urejenega statusa na vseh poteh v letu 2015 ostaja na splošno znatno pod ravnjo pred krizo, tudi če se upošteva učinek pandemije, ki je v letih 2020–2021 zmanjšala vse dejavnosti. Prihodi so se začeli povečevati in število nezakonitih prehodov meje na vseh zunanjih mejah EU je v devetih mesecih leta 2021 znašalo približno 120 000 v primerjavi s skoraj 77 000 prihodi v istem obdobju leta 2020 in nekaj več kot 91 000 v istem obdobju leta 2019.

Nedovoljeni prehodi meje na treh glavnih poteh (vir: Frontex)

Osrednjesredozemska pot je v letu 2021 doživela največji porast (+82 %) med vsemi potmi. Čeprav je bilo skupno število prihodov na Malto leta 2021 470, kar je 78 % manj kot v istem obdobju leta 2020, je to treba obravnavati v okviru hitrega povečanja števila prihodov v Italijo z več kot 41 000 vseh prihodov, skoraj polovica teh iz Libije. Migracije iz Tunizije ostajajo visoke tudi v primerjavi s prejšnjimi leti, saj predstavljajo skoraj 40 % migrantov brez urejenega statusa, ki so letos prispeli v Italijo. Drug pomemben trend je povečanje števila ljudi, ki prihajajo neposredno v Italijo, v nasprotju s prihodi po iskanju in reševanju.

Skupno število prihodov v Španijo je bilo leta 2021 25 852 (do 19. septembra 2021), kar je 54 % več kot v istem obdobju leta 2020. To je predvsem posledica dejstva, da so se prihodi na Kanarske otoke več kot podvojili. Glavna država odhoda migrantov, ki na celinski del Španije prihajajo po zahodnosredozemski poti, je Alžirija, sledi pa ji Maroko. Glavne države odhoda za atlantsko pot na Kanarske otoke so Maroko, Mavretanija in Senegal.

Na vzhodnosredozemski poti je skupno število leta 2021 nižje kot lani, saj so se do leta 2021 prihodi v Grčijo močno zmanjšali za 58 %. V nasprotju s tem je v letu 2021 opaziti porast prihodov na Ciper za približno 47 % in izjemen porast prihodov za 208 % neposredno iz Turčije v Italijo, s 6 175 prihodi v Italijo iz Turčije leta 2021 v primerjavi z 2 007 leta 2020.

Na Cipru je bilo do leta 2021 prijavljenih 6 026 prihodov na območja, ki jih nadzoruje vlada, 5 413 po prečkanju zelene črte in 613 neposredno z ladjo, v primerjavi s približno 4 100 prihodi po zeleni črti in z ladjo v istem obdobju lanskega leta, ko je bilo prek zelene črte zabeleženih 5 400 prihodov in 496 ladij iz Libanona, Sirije ali Turčije (334 iz Turčije), neposredno na območja pod nadzorom ciprske vlade.

Skrb vzbujajoč razvoj je instrumentalizacija migracij v politične namene na različnih zunanjih mejah EU 5 . Do največjega presenečenja pa je prišlo junija 2021, ko je Belorusija organizirala državno podprto tihotapljenje migrantov v EU. To je sledilo političnim pretresom v Belorusiji in mednarodnemu odzivu na zasilni pristanek letala v Minsku. Organizirani so bili leti in notranja potovanja, da bi se olajšal tranzit migrantov, ki so bili večinoma državljani Iraka, najprej v Litvo, nato pa v Latvijo in na Poljsko. Nedovoljeni prihodi v Litvo leta 2021 so več kot petdesetkrat večji od prihodov leta 2020, na Poljskem in v Latviji pa je prišlo tudi do velikega povečanja nedovoljenih prehodov meje iz Belorusije.

Zaradi skupnih prizadevanj EU (glej spodaj) se je število dnevnih nedovoljenih prihodov drastično zmanjšalo, vendar se migracijski pritisk iz Belorusije nadaljuje.

Drug primer, kako spreminjajoči se vzorci potrebujejo nenehno posvečanje pozornosti, je povečanje števila prehodov iz EU v Združeno kraljestvo prek Rokavskega preliva. Do septembra 2021 je bilo zabeleženih 13 500 ljudi, ki so opravili ta prehod, v primerjavi s 8 500 v celotnem letu 2020.

Nedovoljeni prihodi iz Afganistana v EU se od nedavnih nemirov niso bistveno spremenili. Kljub temu so EU in države članice pokazale svojo odločenost, da se učijo iz preteklih izkušenj, usklajeno sodelujejo pri soočanju s humanitarnim izzivom ter se pripravljajo na morebitna migracijska gibanja in nova varnostna tveganja.

3.UPRAVLJANJE MIGRACIJ V EU

Učinek pandemije COVID-19 na upravljanje migracij

Pandemija COVID-19 je leta 2020 znatno vplivala na prihod migrantov, z urejenim statusom ali brez urejenega statusa, ter ustvarila več novih izzivov za upravljanje migracij: pandemija je hkrati pokazala, da imajo tuji delavci ključno vlogo v gospodarstvu EU in da so take zakonite poti za migracije bistvenega pomena.

Svetovni padec vlog za izdajo vizuma se je občutil tudi v EU, saj je bilo v državah članicah leta 2020 vloženih 2,9 milijona vlog za izdajo vizumov za kratkoročno bivanje, kar je 83 % manj kot leta 2019. Več držav članic je sprejelo ukrepe za zagotovitev, da državljani tretjih držav, ki zaradi omejitev potovanja ne morejo zapustiti EU, ne bodo imeli neurejenega statusa. Pandemija je začasno upočasnila tudi evidentiranje novih prošenj za azil. V državah EU+ 6 je bilo leta 2020 vloženih 485 000 prošenj za mednarodno zaščito, kar je za približno tretjino manj kot leta 2019, in na splošno je prošenj leta 2021 manj kot pred pandemijo 7 , čeprav se je število v nekaterih državah članicah povečalo. Zaradi pandemije je bilo manj prosilcev za azil vključenih v dublinski sistem za premestitev v odgovorno državo članico, pri čemer se je število od leta 2019 do leta 2020 zmanjšalo za polovico 8 . Leta 2021 so se nadaljevale nizke stopnje prehodov.

Prošnje za azil v letih 2020–2021 v EU+ (vir: EASO)

Omejitve potovanja, uvedene za zajezitev pandemije, so prav tako otežile uspešno vračanje. Število odločb o vrnitvi, izdanih v državah članicah v letu 2020, se je v primerjavi z letom 2019 zmanjšalo za 19 %, vendar so se dejanske vrnitve v tretje države več kot prepolovile 9 . Stopnja vračanja se je v letu 2020 znižala na manj kot 18 % v primerjavi z 29 % v letu 2019. Operacije vračanja se ponovno začenjajo, saj se postopno odpravljajo omejitve. Vendar pa nekatere države ohranjajo omejitve, uvedene med pandemijo. Turčija je marca 2020 zaradi pandemije ustavila operacije vračanja iz Grčije, EU pa bo Turčijo še naprej pozivala k nadaljevanju vračanja v skladu z zavezo iz izjave EU in Turčije.

V tem obdobju je Komisija poskušala državam članicam pomagati zmanjšati učinek pandemije. To je vključevalo smernice 10 , praktično podporo agencij in izmenjavo najboljših praks na področjih, kot sta opravljanje razgovorov na daljavo in izvajanje postopkov na spletu 11 . Prav tako so bila spremenjena pravila financiranja, da bi se zmanjšalo tveganje zamud ter prilagodile zahteve nadzora in revizije, med drugim zaradi povečane uporabe digitalnih dokazov 12 . Financiranje je bilo namenjeno tudi posebnim potrebam z nepovratnimi sredstvi v višini 25,3 milijona EUR za krepitev zmogljivosti Grčije za spopadanje s COVID-19 za prostore za sprejem in javne bolnišnice, ki jo je dopolnila tudi podpora v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite s prispevki iz 14 držav članic.

Na splošno so izkušnje s pandemijo znova poudarile pomen vzpostavitve sodobnejšega in doslednejšega pristopa k upravljanju migracij. Pravočasna izmenjava informacij se je izkazala za bistveno, načrt EU za pripravljenost na migracije in migracijske krize 13 pa se je izkazal za dragoceno platformo za izmenjavo informacij o odzivu na pandemijo.

Upravljanje meja in Frontex

Začetek veljavnosti uredbe o evropski mejni in obalni straži decembra 2019 je pomenil velik korak naprej pri upravljanju meja ter je pravi primer evropskega vključevanja na področju upravljanja zunanjih meja. Prve skupine stalne enote evropske mejne in obalne straže so uspešno razporejene od 1. januarja 2021.

Vendar je treba pospešiti zaposlovanje in usposabljanje stalne enote. Tri četrtine od 700 predvidenih statutarnih uslužbencev, ki naj bi bili napoteni do januarja 2021, je bilo zdaj napotenih. Potrebna so dodatna prizadevanja za dosego cilja, določenega za leto 2021, in za zagotovitev zaposlitve 500 dodatnih statutarnih uslužbencev, predvidenih do leta 2022. Prav tako je treba pospešiti napotitev mejnih policistov in drugih uradnikov iz držav članic. Število osebja, ki ga države članice dajo na voljo agenciji, še vedno ne dosega ciljev, dogovorjenih v uredbi. Do leta 2027 bi morala agencija mobilizirati 10 000 operativnega osebja za stalno enoto. Za zagotovitev učinkovite podpore agencije državam članicam v zahtevnih razmerah in do popolne vzpostavitve stalne enote do leta 2024 so na voljo rezervni uslužbenci za hitri odziv (tj. kategorija 4 stalne enote) s 1 500 uradniki 14 .

Pomen in dodana vrednost operativne podpore agencije Frontex državam članicam, ki so jih prizadele nedovoljene migracije, ostajata jasna. Nedavni dogodki na meji z Belorusijo so potrdili veliko potrebo po novem mandatu agencije Frontex, tako glede pripravljenosti kot odzivnosti, potrebnih za takojšen operativni odziv. V okviru tekočih operativnih dejavnosti je trenutno v Grčijo, Italijo, Španijo, Bolgarijo, Romunijo, Litvo in države Zahodnega Balkana 15 napoteno veliko število mejnih policistov in obalne straže, strokovnjakov in opreme.

Komisija jemlje navedbe o neprimernem ravnanju evropske mejne in obalne straže na zunanjih mejah EU zelo resno. Čeprav je pomembno zaščititi zunanjo mejo, je nujno, da so vsi ukrepi sorazmerni, potrebni ter da spoštujejo temeljne pravice in vrednote, vključno s pravico do azila.

Leta 2021 so dejavnosti in postopke agencije pregledali različni nadzorni organi EU, zlasti delovna skupina za nadzor agencije Frontex pri odboru LIBE Evropskega parlamenta, varuh človekovih pravic EU, Evropsko računsko sodišče in delovna skupina upravnega odbora agencije Frontex o temeljnih pravicah in pravnih operativnih vidikih operacij. Čeprav osebje agencije Frontex ni potrdilo nobenih kršitev človekovih pravic, so ustrezni nadzorni organi opozorili na nekatere pomanjkljivosti in podali priporočila za izboljšave. Agencija trenutno obravnava ta priporočila.

Komisija pozdravlja okrepljen okvir agencije za spremljanje temeljnih pravic in imenovanje uradnika za temeljne pravice agencije Frontex, ki je svojo funkcijo prevzel 1. junija 2021. Trenutno mu pomaga 20 od skupaj 40 opazovalcev spoštovanja temeljnih pravic. Agencija bi morala zdaj v celoti izvajati ta okvir in hitro zaposliti preostalih 20 opazovalcev spoštovanja temeljnih pravic.

Sodelovanje agencije Frontex s partnerji v tretjih državah zdaj vključuje sporazume o statusu z Albanijo, Črno goro in Srbijo 16 , sporazum o statusu s Severno Makedonijo pa čaka na podpis. Sporazum o statusu z Bosno in Hercegovino je bil parafiran januarja 2019, vendar ga Bosna in Hercegovina še ni podpisala. Za dodatno pospešitev sodelovanja z državami partnericami bo Komisija do konca leta 2021 sprejela model delovnega dogovora in model dogovora o statusu za opredelitev sodelovanja agencije Frontex s tretjimi državami 17 . Predvideno je, da bo novi dogovor o statusu izvajal možnost skupnih operacij ob mejah med tretjimi državami. Od leta 2020 so bili odobreni delovni dogovori med agencijo Frontex ter Republiko Gvinejo in Gruzijo, z Albanijo pa so bili ti dogovori pregledani, kar je omogočilo strukturirano sodelovanje med agencijo in temi državami 18 .

Nedavna ustanovitev posebnega oddelka za vračanje in prihodnje imenovanje namestnika izvršnega direktorja, odgovornega za vračanje, bosta okrepili sposobnost agencije za podporo državam članicam na vseh področjih, povezanih z vračanjem, ponovnim sprejemom in ponovnim vključevanjem. Koordinator za vračanje, ki bo kmalu imenovan, bo spodbujal usklajevanje in skladnost praks vračanja držav članic, zagotavljal njihovo usklajenost s postopki ponovnega sprejema in spodbujal izvajanje solidarnostnih ukrepov na področju vračanja ter bo deloval kot posrednik v okviru sponzorstva za vračanje. Koordinacija vračanja bo usmerjala mrežo predstavnikov držav članic na visoki ravni in bo tesno sodelovala z namestnikom izvršnega direktorja agencije Frontex, odgovornim za vračanje.

Kljub omejitvam zaradi pandemije se število operacij vračanja, ki jih je izvedla agencija Frontex, vrača na številke pred COVID-19. Agencija Frontex je do zdaj v letu 2021 usklajevala 232 operacij vračanja držav članic s čarterskimi leti v 28 držav nečlanic EU in vrnila skoraj 8 000 državljanov tretjih držav. To je skoraj dvakrat več kot v letu 2020 19 . Agencija Frontex podpira tudi prostovoljno vračanje in prostovoljne odhode, leta 2021 pa je bilo do 5. septembra zabeleženih 2 741 vrnitev, ki jih je omogočila agencija Frontex, vse so bile opravljene z rednimi leti.

Nedavni dogodki na zunanjih mejah so potrdili bistveno vlogo agencije Frontex pri pomoči državam članicam ter spodbujanju, usklajevanju in prispevanju k razvoju skupnega integriranega upravljanja meja v EU. Močna, učinkovita in dobro delujoča evropska mejna in obalna straža bi morala biti skupni cilj EU, vloga Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije pa je zagotoviti odgovorno in učinkovito delovanje agencije. Države članice imajo prek upravnega odbora tudi ključno vlogo pri zagotavljanju dobrega in premišljenega upravljanja ter popolne preglednosti agencije, kar je s povečanjem odgovornosti agencije še toliko pomembnejše.

Komisija bo še naprej sodelovala z agencijo Frontex in njenim upravnim odborom, da bi zagotovila ustrezna preverjanja in ravnovesja v agenciji, okrepila kulturo preglednosti in odgovornosti ter zagotovila spoštovanje temeljnih pravic. Dolgoletna prizadevanja Komisije za pravilno izvajanje mandata agencije se bodo nadaljevala.

Nazadnje bo Komisija do konca leta 2021 predstavila dokument politike, s katerim se bo začel cikel večletne strateške politike, ki bo vodil razprave o evropskem integriranem upravljanju meja na ravni EU v naslednjih petih letih.

Azil in operativna podpora, ki jo zagotavlja Evropski azilni podporni urad

Leta 2020 je minilo deset let, odkar je Evropski azilni podporni urad (EASO) postal povsem operativen. EASO zagotavlja operativno podporo državam članicam pod pritiskom v skladu z dvostranskimi operativnimi načrti, ki jih je sklenil s sedmimi državami članicami, Ciprom, Grčijo, Italijo, Malto, Španijo, Litvo in Latvijo. V teh operacijah EASO je trenutno napotenih 1 007 strokovnjakov in zaposlenih. Pomoč je prilagojena potrebam vsake države članice in lahko zajema podporo za pospešitev obravnave prošenj za azil ali nacionalnim sistemom za sprejem, da se zagotovi, da standardi izpolnjujejo zahteve pravnega reda EU na področju azila.

Pomanjkanje strokovnjakov, ki jih napotijo države članice, ostaja izziv in preprečuje, da EASO v celoti izpolni svojo vlogo. Države članice so spodbujene k povečanju napotitev strokovnjakov v operacije EASO.

Dosežen je bil dogovor o novem in okrepljenem mandatu za novo Agencijo Evropske unije za azil. To bi moralo omogočiti začetek veljavnosti do konca leta. Okrepljena agencija bo prispevala k učinkovitejšim in doslednejšim azilnim sistemom z večjo operativno in tehnično podporo državam članicam ter skupnimi operativnimi standardi, kazalniki, smernicami in najboljšimi praksami za pomoč pri izvajanju azilnega prava EU. To bo pomenilo tudi boljše spremljanje azilnih sistemov in sistemov za sprejem držav članic za zagotovitev doslednejših praks ter uvedlo dodatna jamstva in ukrepe za zagotovitev spoštovanja temeljnih pravic. Novi mandat vzpostavlja tudi intervencijsko skupino za azil, ki jo sestavlja 500 strokovnjakov iz držav članic in ki bo takoj na voljo Agenciji. Prispevek vsake države članice k skupini je določen v pravilih o novem mandatu.

Neposredna podpora državam članicam, ki se soočajo z migracijskimi izzivi

V zadnjih šestih letih je Komisija stalno zagotavljala operativno, tehnično in finančno podporo državam članicam, ki jih je najbolj prizadela nedovoljena migracija. Financiranje EU je bilo ključnega pomena, povečana sredstva, dogovorjena za migracijske in mejne politike v naslednjem obdobju financiranja, pa dokazujejo učinkovitost te solidarnosti.

Podpora prihaja v različnih oblikah. V nekaterih primerih, na primer v Grčiji, je dolgoročna podpora omogočila nove delovne strukture ter trdno in trajnostno podlago za sodelovanje.

Poleti je na Hrvaškem začel veljati neodvisni mehanizem spremljanja za nadzor meje, katerega cilj je povečati preglednost preiskav in zagotoviti popolno spoštovanje temeljnih pravic.

Podpora EU je prišla tudi v obliki hitrega odziva na hitro spreminjajoče se razmere. V nedavnem primeru nenadnega povečanja nedovoljenih prehodov meje iz Belorusije je EU v rekordnem času zagotovila kombinacijo operativne, finančne in diplomatske podpore za reševanje nepričakovane krize na vzhodni zunanji meji EU.

Komisija podpira tudi države članice z olajšanjem in usklajevanjem prostovoljnih premestitev. Z mehanizmom, dogovorjenim v okviru izjave iz Malte iz leta 2019, Komisija ob podpori urada EASO usklajuje premestitve, če je po operacijah iskanja in reševanja prišlo do izkrcanj v Italiji in na Malti. Od začetka leta 2019 je bilo več kot 2 100 prosilcev premeščenih v druge države članice EU 21 . Komisija nenehno poziva države članice, naj prispevajo k prostovoljni premestitvi, dokler ni predvidenega bolj predvidljivega solidarnostnega mehanizma, in redno usklajuje prizadevanja v ta namen. Postopek se bo nadaljeval, vključno z dokončanjem čakajočih zavez, prejetih do leta 2021, in z izvajanjem novih odprtih zavez za izkrcanja v letu 2021.

V okviru akcijskega načrta, predstavljenega marca 2020 za takojšnje ukrepe za podporo Grčiji 22 , je bilo v začetku septembra 2021 iz Grčije v skladu s tem načrtom premeščenih skupaj 4 307 ljudi, tudi 984 mladoletnikov brez spremstva.

Ta prizadevanja dokazujejo konkreten korak k evropski solidarnosti v praksi. Vendar pa taki ad hoc ukrepi niso ne zadostni ne trajnostni. Poudarjajo potrebo po bolj predvidljivem solidarnostnem mehanizmu, kot je predvideno v predlagani uredbi o upravljanju azila in migracij.

Nedovoljena gibanja znotraj EU

Nedovoljena gibanja prosilcev za azil v EU spodkopavajo verodostojnost in integriteto azilnega sistema. Razmere je zapletla tudi pandemija, vključno s težavami pri nadaljevanju premestitev v skladu z dublinsko uredbo (glej zgoraj). V prvih osmih mesecih leta 2021 je 131 000 prošenj za azil, ki so jih registrirali nacionalni organi, ustvarilo „kategorijo 1 – ujemanje podatkov kategorije 1„ v sistemu Eurodac, kar pomeni, da je oseba že registrirala vsaj eno prošnjo za azil v drugi državi članici 23 . V istem obdobju je več kot 23 000 prošenj za azil (podatki kategorije 1 v sistemu Eurodac) ustvarilo ujemanje podatkov, registriranih po nezakonitem prehodu zunanje meje (podatki kategorije 2 v sistemu Eurodac). Nekatere od teh registracij vlog v dveh ali več državah članicah ali v drugi državi članici, ki ni tista, v kateri je bil registriran nezakonit prehod, se lahko pojavijo po predaji v skladu z dublinsko uredbo, in jih zato ni mogoče šteti za „nedovoljeno gibanje“. Nazadnje, v istem obdobju je 71 620 iskanj v sistemu Eurodac za prstne odtise nezakonitih prebivalcev (podatki kategorije 3 v sistemu Eurodac) ustvarilo ujemanja s podatki kategorije 1, kar pomeni, da se je oseba po registraciji prošnje za azil v eni državi članici preselila v drugo državo članico, kjer so jo aretirali zaradi nezakonitega bivanja. Težko je zbrati zanesljive podatke o stopnji nedovoljenih gibanj znotraj EU, vendar podatki Eurodaca zagotavljajo nekatere odhode in destinacije.

Nekatere države članice se prav tako soočajo s povečanjem nedovoljenega gibanja tistih, ki so že upravičenci do mednarodne zaščite, pri čemer se upravičenci zakonito preselijo v drugo državo članico z zakonitimi potnimi dokumenti, ki jih je predložila država članica, ki jim je podelila status, nato pa še drugič zaprosijo za mednarodno zaščito, ki ne presega 90-dnevnega dovoljenega obdobja. Obe vrsti nedovoljenega gibanja ovirata pravilno delovanje skupnega evropskega azilnega sistema, ki temelji na medsebojnem zaupanju med državami članicami, in nepotrebno obremenjujeta nacionalne azilne sisteme.

Komisija sodeluje z zadevnimi državami članicami pri iskanju kratkoročnih rešitev. Take rešitve vključujejo olajšanje prenosov v skladu z dublinskimi pravili med pandemijo in večjo podporo vključevanju upravičencev do mednarodne zaščite.

Obravnavanje nedovoljenega gibanja je bil pomemben cilj predlogov pakta za krepitev zaupanja med državami članicami. Cilj predlagane uredbe o pogojih za azil je ublažiti obstoječe spodbude za nedovoljeno gibanje, na primer velike razlike v stopnjah priznavanja v državah članicah, pa tudi neenotno raven pravic in perspektive vključevanja upravičencev do mednarodne zaščite. Predlagane spremembe direktive o pogojih za sprejem bi določile, da bi morali pogoje za sprejem zagotoviti le v odgovorni državi članici. Uredba o upravljanju azila in migracij bi zmanjšala spodbude za nedovoljeno gibanje, saj bi omogočila predaje v skladu z dublinsko uredbo beguncev s priznanim statusom, razširila pa bi tudi opredelitev družinskih članov na brate in sestre ter družine, ki so se oblikovale v državah tranzita, ter odpravila postopkovne spodbude za nedovoljeno gibanje in pobeg. Predlog za prenovitev uredbe Eurodac vključuje vrsto izboljšav, ki bi poleg tega, da so bistvene za okvir interoperabilnosti, tudi prispevale k boljšemu preprečevanju in spremljanju nedovoljenega gibanja.

Financiranje

Finančna podpora EU državam članicam za migracije in azil se je v obdobju financiranja 2021–2027 okrepila za podporo ciljem novega pakta. Zadevni temeljni akti za Sklad za azil, migracije in vključevanje, instrument za upravljanje meja in vizume ter Sklad za notranjo varnost (ISF) so začeli veljati 15. julija 2021 24 . Naslednji korak je, da države članice v petih mesecih uradno predložijo svoje programe za obdobje 2021–2027 v odobritev Komisiji. Komisija bo v tej fazi načrtovanja še naprej podpirala države članice, da bi zagotovila strukturirano in strateško dodeljevanje sredstev v skladu z opredeljenimi potrebami in prednostnimi nalogami EU. Nova sredstva znašajo 18 milijard EUR (v primerjavi s prejšnjim obdobjem, ko so znašala 12,4 milijarde EUR), kar krepi finančno sposobnost za odzivanje na potrebe na terenu. Uveden je bil tematski instrument za reševanje težave nezadostne prožnosti, ki pokriva med 30 % in 42,5 % sredstev, za podporo nepredvidenim finančnim potrebam in novim prednostnim nalogam. Prvič bodo trije skladi del uredbe o skupnih določbah, ki zajema druge sklade z deljenim upravljanjem, kar bo omogočilo večjo skladnost porabe EU ter večjo osredotočenost na horizontalne cilje in temeljne pravice.

Delež sredstev, dodeljenih programom držav članic, znaša do 70 %, odvisno od sklada. Približno 10 % celotnega financiranja bo srednjeročno dodeljeno državam članicam na podlagi posodobljenih meril, vključno s stopnjami črpanja. To bo državam članicam omogočilo vlaganje v strateške in dobro strukturirane sisteme za upravljanje migracij ter zagotovilo, da se bo nujna pomoč lahko osredotočila na ustrezno poslanstvo v nepredvidenih krizah.

4.KREPITEV PRAVNEGA OKVIRA

Stalni migracijski izzivi na različnih delih zunanjih meja EU, pa tudi znotraj schengenskega območja, so še naprej izpostavljali obstoječe pomanjkljivosti. Izkušnje z Belorusijo so nazorni primer dejstva, da lahko nedovoljene migracije vplivajo na vse države članice. Dokler ne bo izvedena celovita reforma azilnega in migracijskega sistema EU, kot je določeno v novem paktu iz septembra 2020, bo EU še naprej bolj ranljiva in manj pripravljena na odzive na spreminjajoče se okoliščine.

Zakonodajni predlogi, oblikovani v paktu predstavljajo celovit pristop, ki zajema vse vidike migracijske in azilne politike ter spodbuja ravnotežje interesov in potreb vseh držav članic. Pakt zagotavlja trdna jamstva, da bo vsaka država članica obravnavala prošnje za azil, za katere je odgovorna, ter da bo strukturiran, predvidljiv mehanizem solidarnosti zagotovil, da nobena država članica ne bo nosila nesorazmernega bremena. Za dosego resnično skupne migracijske in azilne politike sta potrebna politična volja in vizija ter sodelovanje in zavezanost vseh. Eno leto po predstavitvi novega pakta je bil na tehnični ravni dosežen precejšen napredek, vendar je do političnega dogovora o nekaterih ključnih elementih še daleč.

Pomemben korak k zakonitim migracijam je bil dosežen s političnim dogovorom o novi direktivi o modri karti maja 2021. Novi program bo uvedel učinkovita pravila za privabljanje visokokvalificiranih delavcev v EU, vključno s prožnejšimi pogoji za sprejem, večjimi pravicami ter možnostjo lažjega gibanja in dela med državami članicami.

Napredek pri modri karti in Agenciji EU za azil (opisana zgoraj) kaže, da je mogoče napredovati ter najti kompromise pri reformah na področju migracij in azila. Sodelovanje z Evropskim parlamentom in Svetom pod vodstvom predsedstva Sveta se mora zdaj osredotočiti na doseganje odločilnega napredka, korak za korakom, v pogajanjih o drugih nerešenih zakonodajnih predlogih.

Junija je bil sprejet še en pomemben ukrep v načrtu za izvajanje pakta, tj. schengenska strategija 25 za krepitev schengenskega območja prostega gibanja in ki se zdaj izvaja. Nadaljnje ukrepanje bo vključevalo prihodnji predlog o Zakoniku o schengenskih mejah. Trenutno potekajo še drugi ključni tokovi dela s sestanki evropske kontaktne skupine za iskanje in reševanje ter schengenskega foruma. Podpora deležnikov je ključnega pomena za zagotovitev učinkovitega izvajanja novih politik in njihovega doseganja na področjih, kjer so najbolj potrebne.

Obstaja nekaj predlogov za pakt, ki so dobro napredovali in bi prinesli takojšnje koristi v smislu varnosti naših zunanjih meja in skladnosti odziva EU na spreminjajoče se izzive. Predlog uredbe Eurodac bo bistvenega pomena za okvir interoperabilnosti ter je eden zadnjih gradnikov za dokončanje našega sistema upravljanja meja z dodano vrednostjo za notranjo varnost in boljše upravljanje migracij. Nova uredba Eurodac bo pomagala slediti nedovoljenim gibanjem in nedovoljenim migracijam ter izboljšala možnosti za vračanja. Evropska komisija se veseli, da bo Evropski parlament sprejel njeno poročilo in spodbuja Svet, naj se hitro dogovori o pogajalskem mandatu.

Razmere v Afganistanu so opomnik o nujni potrebi po zagotavljanju varne poti v Evropo za ranljive ljudi, ki potrebujejo mednarodno zaščito, s skupnim pristopom EU. Začasni sporazum o uredbi o okviru Unije za preselitev, ki sta ga Evropski parlament in Svet dosegla leta 2018, je treba nadaljevati, da bi imela EU v prihodnosti stabilen in predvidljiv okvir za politike preselitve in humanitarnega sprejema. 

Vendar bo sposobnost EU, da vzpostavi dovolj trden okvir za migracije in azil, neizogibno odvisna od konkretnega napredka pri celotnem naboru predlogov, vključno s ključnimi instrumenti upravljanja migracij in azila. V Svetu bi bilo treba čim prej zaključiti tekoče delo v zvezi z uredbo o upravljanju azila in migracij, uredbo o azilnem postopku ter uredbo o kriznih razmerah in višji sili, ki temelji na teh dveh instrumentih. V Evropskem parlamentu Komisija pričakuje, da bo poročilo poročevalcev kmalu predstavljeno in da bo dogovor o pogajalskih mandatih dosežen do konca leta. Morda bodo tudi priložnosti za napredovanje razprav o uredbi o pregledu, tako da obe instituciji zaradi dobrega napredka na tehnični ravni sprejmeta svoja mandata do konca leta.

Uspešen izid pogajanj bi moral pokazati, da celovit pristop vključuje solidarnost in odgovornost, zato bi bilo treba o njihovem napredku z ustreznim ravnovesjem podrobneje razpravljati na politični ravni. Obstaja skupno splošno razumevanje, da je treba preiti na predvidljiv, obvezen in prilagodljiv okvir solidarnosti, prilagojen posebnim potrebam držav članic pod pritiskom, ki omogoča sponzorstvo za premeščanje ali vračanje in krepitev zmogljivosti. Potrebne so globlje razprave o različnih oblikah solidarnosti. Čeprav je mogoča določena prilagodljivost v smislu vrst solidarnosti, ki jih lahko ponudijo države članice, je bistveno zagotoviti učinek zadevnih ukrepov, da se zagotovi izpolnjevanje potreb držav članic. Komisija je Evropskemu parlamentu in Svetu predstavila kvantitativne simulacije različnih možnosti politike v različnih hipotetičnih prihodnjih scenarijih, da bi lažje predvidela učinek mehanizmov solidarnosti in olajšala razprave, ki se morajo nadaljevati.

Prav tako je treba opredeliti raven odgovornosti vsake države članice pri upravljanju migrantov na njihovih mejah ali na njihovih ozemljih, pri čemer je treba po potrebi spodbujati prožnost in jo podpreti s podporo agencij EU. Komisija je pri uravnavanju tega ravnovesja pripravljena sodelovati z Evropskim parlamentom in Svetom.

Kar zadeva preostale nesprejete pravne predloge, predstavljene leta 2016, je bil junija 2018 dosežen začasni dogovor o prenovi direktive o pogojih za sprejem in uredbe o pogojih za azil. Z odlogom začetka veljavnosti teh besedil se EU prikrajša za pomembne izboljšave v sedanjem okviru.

Napredek pri teh elementih je tesno povezan s potrebo po napredku predloga za prenovitev direktive o vračanju, ki bo ključna za izgradnjo skupnega sistema EU za vračanje. Močnejši sistem vračanja bi okrepil verodostojnost migracijskega in azilnega sistema kot celote.

Komisija bo predstavila tudi nove predloge za dokončanje celovite reforme, določene v novem paktu. Prihodnji sveženj o znanjih, spretnostih in talentih se bo osredotočil na odpravljanje ključnih pomanjkljivosti sedanje zakonodaje o zakonitih migracijah, ugotovljenih s preverjanjem ustreznosti iz leta 2019. Ta sveženj bo vključeval dva zakonodajna predloga: revizijo direktive o rezidentih za daljši čas za izboljšanje pravic in mobilnosti znotraj EU tistih migrantov, ki so že dobro vključeni v naše družbe, ter pregled direktive o enotnem dovoljenju za racionalizacijo in poenostavitev postopkov sprejema v korist delodajalcev, organov za migracije in migrantov ter izboljšanje zaščite delavcev iz tretjih držav. Komisija bo določila tudi možnosti za oblikovanje nabora talentov EU, tj. platforme na ravni EU za mednarodno zaposlovanje, ki bi pomagala uskladiti znanja in spretnosti delavcev migrantov s potrebami delodajalcev EU.

Poleg tega bo Komisija predstavila predlog za digitalizacijo vizumskih postopkov. To bi zmanjšalo stroške, povezane z vizumskimi postopki za države članice, državljanom tretjih držav pa bi olajšalo oddajo vlog za izdajo vizuma, hkrati pa povečalo varnost EU in njeno privlačnost kot destinacijo za potovanje. Poleg številnih logističnih, finančnih in izvedbenih koristi ima postopek za izdajo vizuma politično korist na spletni schengenski platformi, ki ustvarja enotno vstopno točko za prosilce za vizum po vsem svetu.

5.SODELOVANJE Z NAŠIMI MEDNARODNIMI PARTNERJI

Pristop novega pakta

Vzpostavitev celovitih, prilagojenih in vzajemno koristnih partnerstev z izvornimi državami in državami tranzita je ključnega pomena za zagotovitev varnega in urejenega upravljanja migracij. To je bistven sestavni del novega pakta o migracijah in azilu ter ključni cilj Komisije v zadnjih letih. Izkušnje kažejo, da bo migracijska politika učinkovita le, če bo vključena kot osrednji element naših zunanjih odnosov, Komisija in visoki predstavnik pa sta okrepila politični dialog s partnerji, da bi poudarila, da je vzpostavitev trdnih partnerstev na področju migracij prednostna naloga EU. Tesna izmenjava in usklajevanje med ministri za zunanje zadeve in notranje zadeve je pomembno orodje za dosego tega rezultata. Skupni svet ministrov za zunanje in notranje zadeve je marca 2021 odražal ta pristop in se strinjal, da mora biti migracija ključni element v naših splošnih dvostranskih odnosih s ključnimi tretjimi državami.

Uspešna partnerstva temeljijo na zaupanju in ozaveščanju o potrebah in ciljih naših partnerjev. Tekoče delo s številnimi ključnimi partnerji je trdna podlaga za prilagojena partnerstva, saj se osredotočajo na skupno opredeljene prednostne naloge EU in njenih partnerjev. To bo stalen proces, ki bo trajnostne rezultate dosegel le z dolgoročno zavezo obeh strani.

Sklepi Evropskega sveta z dne 24. in 25. junija so določili tri glavne elemente dela na področju zunanjih vidikov migracij in Komisijo ter visokega predstavnika pozvali, naj brez odlašanja okrepijo ukrepe s prednostnimi izvornimi državami in državami tranzita ter okrepijo podporo zanje; naj predložijo akcijske načrte za prednostne države z navedbo jasnih ciljev, dodatnih podpornih ukrepov in konkretnih rokov v tesnem sodelovanju z državami članicami do jeseni, ter pozvali Komisijo, naj do novembra poroča o tem, kako namerava kar najbolje izkoristiti 10 % finančnih sredstev Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa, namenjenih ukrepom v zvezi z migracijami. To delo poteka na različnih področjih, opredeljenih v novem paktu.

—Sodelovanje s ključnimi partnerji na področju migracij

Dialog in sodelovanje na področju migracij s številnimi ključnimi partnerji sta že dobro uveljavljena. Na podlagi teh obstoječih struktur so bila vložena pomembna prizadevanja za razvoj prilagojenih partnerstev na področju migracij, z osredotočanjem na skupno opredeljene prednostne naloge EU in njenih partnerjev. Povzetek nedavnega in stalnega sodelovanja s ključnimi partnerji je v Prilogi II. Sodelovanje poteka v okviru dvostranskih dialogov, pa tudi na regionalnih forumih, kot so budimpeški, rabatski in kartumski proces, ter z regionalnimi partnerji, kot je Afriška unija. EU deluje s političnim dialogom in sodelovanjem, skupaj z ukrepi, ki jih financira EU na različnih področjih, poudarjenih v paktu: zaščita migrantov in razseljenih oseb, obravnavanje vzrokov za nedovoljene migracije in prisilno razseljevanje, upravljanje migracij in upravljanje meja, vračanje in ponovno vključevanje migrantov brez urejenega statusa ter zakonite poti. To delo je tesno povezano s pobudami EU za povečanje naložb in sodelovanja s partnerji, kot sta Zahodni Balkan 26 in južno sosedstvo 27 .

—Zaščita oseb v stiski in podpora državam gostiteljicam

Zaščita ranljivih beguncev in migrantov je bistvo politik EU. EU in države članice so glavni ponudniki humanitarne pomoči za begunce, prosilce za azil, notranje razseljene osebe in gostiteljske skupnosti po vsem svetu. Razvojna pomoč EU je v daljšem obdobju vse bolj koristila tudi prisilno razseljenim osebam, kar podpira zaščito, preživljanje in samozadostnost. Zaradi podpore EU in držav članic sirski krizi je postala največja svetovna donatorica, od leta 2011 pa je bilo mobiliziranih 24,9 milijarde EUR. Junija 2021 se je Evropski svet strinjal, da bo še naprej podpiral sirske begunce in druge begunce ter njihove gostiteljske skupnosti. Komisija je vzpostavila štiriletni sveženj v višini več kot 5,7 milijarde EUR, pri čemer je več kot 3,5 milijarde EUR namenjenih beguncem v Turčiji ter 2,2 milijarde EUR upravičencem v Siriji, Libanonu, Jordaniji in Iraku.

Proračun EU za humanitarno pomoč in razvoj, ki izvaja povezavo med humanitarno pomočjo, razvojem in mirom, se uporablja v Afriki, kjer je na milijone notranje razseljenih oseb ali beguncev. Humanitarno financiranje kratkoročno podpira tiste, ki so jih prizadeli konflikti, epidemije, naravne nesreče in njihove gostiteljske skupnosti, ter prispeva k zagotavljanju, da so migranti vključeni v kampanje cepljenja proti pandemiji COVID-19. Razvojna pomoč deluje v okviru daljšega večletnega načrtovanja, z namenom krepitve odpornosti in samozadostnosti prisilno razseljenih ljudi s kakovostnim izobraževanjem, dostopom do gospodarskih priložnosti in socialno zaščito. V Aziji EU podpira begunce iz ljudstva Rohinga v Bangladešu, pa tudi Afganistance (glej spodaj). V Latinski Ameriki humanitarna in razvojna pomoč EU podpira razseljene osebe iz krize v Venezueli, največjemu razseljevanju prebivalstva v zgodovini Amerik in danes drugo na svetu.

Glede na trenutne razmere v Afganistanu je pomembno načrtovati vse možne rezultate in delati z dolgoročno vizijo ter okrepiti naše sodelovanje in podporo državam na migracijski poti iz Afganistana v EU.

Afganistan je bil že pred nedavnimi dogodki prednostna naloga EU na področju migracij in prisilnega razseljevanja. Še naprej bo treba reševati izzive prisilnega razseljevanja znotraj Afganistana, kjer se bo verjetno že tako masivno notranje razseljevanje poslabšalo. Razvojni skladi za Afganistan so trenutno začasno ustavljeni in bodo zanje veljali strogi pogoji, povezani zlasti s spoštovanjem temeljnih pravic. Čeprav je današnji poudarek na humanitarnih potrebah, je treba upoštevati druge dejavnike, kot so zdravje, izobraževanje in preživljanje, pa tudi dejavnike stabilizacije.

Ocenjuje se, da je več kot pet milijonov Afganistancev (15 % prebivalstva) že razseljenih v Pakistanu in Iranu, vključno z milijoni, ki niso registrirani. Zavezanost EU razseljevanju v Afganistan in iz njega vključuje predsedovati platformi za podporo osrednji skupini strategije za afganistanske begunce do leta 2021. S tega stališča si bo EU prizadevala okrepiti mednarodni odziv na afganistanske begunske razmere ter spodbuditi dodatne politične, finančne in materialne zaveze.

Osredotočenost EU v prihodnjih mesecih bi morala vključevati konkretne predloge za spopadanje z izzivi na celotni poti. To bo vključevalo obravnavanje potreb sosednjih držav Afganistana s cilji, ki vključujejo podporo sistemom zaščite, potrebam gostiteljskih skupnosti in okrepljenim programom policijskega sodelovanja za boj proti tihotapljenju migrantov in mrež trgovine z ljudmi (s podporo Europola), ter krepitev zakonitih poti. Evropski azilni podporni urad bo preučil možnosti za okrepitev svojih zunanjih operacij za gradnjo azilnih zmogljivosti. Komisija bo prednostno obravnavala tudi posebne informativne kampanje, da zagotovi jasne in dosledne informacije o tveganjih nevarnih nezakonitih potovanj.

Kot so se dogovorili zunanji ministri EU, si bo EU prizadevala razviti regionalno politično platformo za sodelovanje s sosednjimi državami Afganistana, ki bo med drugim obravnavala upravljanje migracijskih tokov iz Afganistana, preprečevanje širjenja terorizma in boj proti organiziranemu kriminalu, vključno z drogami. Izredni svet PNZ je 31. avgusta prav tako pozval k pristopu skupine Ekipa Evropa k sodelovanju s sosednjimi državami Afganistana pri obravnavi učinka razseljevanja v regiji.

EU bo sodelovala tudi s tranzitnimi državami v EU, vključno z Zahodnim Balkanom in Turčijo, da bi okrepila njihove zaščitne sisteme, okrepila zmogljivosti upravljanja meja ter preprečila tihotapljenje migrantov in nedovoljene migracije iz regije, tudi s podporo agencij EU.

—Ustvarjanje gospodarskih priložnosti in odpravljanje temeljnih vzrokov nedovoljenih migracij

Odpravljanje temeljnih vzrokov nedovoljenih migracij in prisilnega razseljevanja zahteva trajno sodelovanje s partnerji za spodbujanje prizadevanj o preprečevanju konfliktov, zaščite temeljnih pravic, gospodarskega in družbenega razvoja ter podnebnih ukrepov. To delo sovpada s številnimi prednostnimi nalogami razvojne politike EU. Na primer, podsaharske države, ki jih je prizadela gospodarska, socialna in politična kriza, ostajajo glavne izvorne države in države tranzita v EU. Podpora EU se osredotoča na gospodarske in zaposlitvene priložnosti ter na odpornost skupnosti, upravljanje in izboljšano upravljanje migracij. Glede na nedavne dogodke je varnost postala ena glavnih skrbi. Podobno se severnoafriške države kot izvorne, tranzitne in ciljne države soočajo z različnimi izzivi pri upravljanju migracij in prisilnem razseljevanju, ki jih dopolnjujejo širši politični in gospodarski izzivi, ki jih dvostranska podpora EU želi približati s prilagojenimi pristopi.

—Partnerstva za okrepitev vodenja in upravljanja migracij 

Podpiranje razvoja ustreznih okvirov za upravljanje migracij je eden od glavnih točk ukrepanja EU s partnerskimi državami. Te spodbujajo politike upravljanja zakonitih migracij v zadevnih partnerskih državah in ščitijo pravice ljudi na poti. Na primer, ob znatni podpori EU so partnerice iz Zahodnega Balkana v zadnjem desetletju v okviru pogajanj o pristopu k EU okrepile ter uskladile svoje nacionalne azilne in migracijske sisteme s standardi EU. V zadnjih letih je bila v državah, kot sta Niger in Mavretanija, s podporo EU sprejeta nova zakonodaja o boju proti tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi. Krepitev upravljanja migracij, azila in vračanja bo še naprej pomembna točka sodelovanja.

Krepitev zmogljivosti pri upravljanju meja je drugo ključno področje dela. Sporazumi o statusu evropske mejne in obalne straže med EU in partnericami z Zahodnega Balkana predstavljajo novo fazo mejnega sodelovanja s partnericami v regiji. Ti dogovori pomagajo razvijati delo za preprečevanje nedovoljenih migracij in boj proti tihotapljenju migrantov v interesu EU in njenih partneric. Upravljanje meja je bila tudi glavna tema oddelka za Severno Afriko Skrbniškega sklada EU za Afriko, ki podpira zagotavljanje usposabljanja in opreme v Libiji, Maroku in Tuniziji, kar se bo nadaljevalo tudi po izteku skrbniškega sklada. Na področju migracij se s proračunskimi podpornimi ukrepi razvijajo tudi prilagojena partnerstva, ki krepijo področja, kot so zmogljivosti upravljanja meja v partnerskih državah, kot je Maroko.

Podpora urada EASO tretjim državam prispeva h krepitvi azilnih sistemov in sistemov za sprejem ter upravljanja migracij, usmerjenega v zaščito. Dejavnosti vključujejo usposabljanja, usposabljanja na delovnem mestu, prispevke k tehnični dokumentaciji, delavnice itd. Trenutno urad EASO sodeluje z državami Zahodnega Balkana in Turčijo, zlasti z izvajanjem dogovorjenih načrtov za krepitev azilnih sistemov in sistemov za sprejem, poleg podpore krepitvi zmogljivosti regiji Bližnjega vzhoda in severne Afrike.

—Izboljšanje sodelovanja pri vračanju, ponovnem sprejemu in reintegraciji

Dejanske vrnitve, ponovni sprejem in ponovno vključevanje so pomembni elementi celovitega pristopa k migracijam in azilu, določenega v paktu, ter prispevajo k vzajemno koristnim migracijskim partnerstvom. Širitev in izboljšanje izvajanja obstoječih sporazumov 29 in dogovorov 30 EU o ponovnem sprejemu je pomemben del odnosov s ključnimi partnerji 31 .

10. februarja 2021 je Komisija predstavila svoje prvo poročilo o oceni ravni sodelovanja pri ponovnem sprejemu s partnerskimi državami v skladu z vizumskim zakonikom za leto 2019. Cilj je zagotoviti strukturiran pristop za izboljšanje sodelovanja pri ponovnem sprejemu, ko bodo ugotovljene jasne pomanjkljivosti, kot del stalnega dialoga s partnerji o tem vprašanju. Poročilu so julija 2021 sledili predlogi Svetu, naj sprejme posebne začasne ukrepe za vizume za kratkoročno bivanje, ki bodo veljali za prosilce za vizume, ki so državljani Bangladeša, Iraka in Gambije. Svet bo zdaj sprejel odločitev o predlogu Komisije ob upoštevanju razvoja sodelovanja pri ponovnem sprejemu. S podporo agencije Frontex in na podlagi prispevkov držav članic Komisija trenutno pripravlja drugo poročilo za oceno sodelovanja pri ponovnem sprejemu leta 2020.

Aprila 2021 je Komisija sprejela strategijo EU za prostovoljno vračanje in ponovno vključevanje 32 za izboljšanje učinkovitosti, usklajevanja in učinka programov EU in nacionalnih programov na tem področju. Strategija določa praktične ukrepe za okrepitev pravnega in operativnega okvira za prostovoljno vračanje iz Evrope in tranzitnih držav, izboljšanje kakovosti programov vračanja in trajnostnega ponovnega vključevanja, vzpostavitev boljših povezav z razvojnimi pobudami ter utrditev sodelovanja s partnerskimi državami. V okviru izvajanja te strategije je agencija Frontex dosegla pomemben napredek pri operacionalizaciji svojega mandata o ponovnem vključevanju ter je maja 2021 sodelovala z državami članicami, da bi uvedla pilotne skupne storitve za ponovno vključevanje v več tretjih državah, kar je utrlo pot prenosu dejavnosti evropske mreže za vračanje in ponovno vključevanje, ki bodo zaključene junija 2022.

Delo na tem področju ne obravnava samo vračanja iz EU v tretje države, temveč tudi podporo vračanju iz tranzitnih držav po migracijskih poteh v izvorne države. Pomemben primer tega dela je skupna pobuda EU in Mednarodne organizacije za migracije za zaščito in ponovno vključitev migrantov. Od maja 2017 do aprila 2021 je ta pobuda podpirala pomoč več kot 50 000 migrantom, rešenim ali prestreženim na morju ali v puščavi. Poleg tega se je več kot 95 000 migrantov, predvsem iz Libije in Nigra, pa tudi iz Malija in Džibutija, vrnilo prostovoljno. V izvornih državah je ta skupna pobuda že zagotovila podporo EU za ponovno vključevanje več kot 112 000 migrantov.

—Vzpostavljanje zakonitih poti v Evropo

Podpiranje zakonitih poti je še en ključni steber sodelovanja z zunanjimi partnerji. To za EU ni nova prednostna naloga: od leta 2015 je več kot 81 000 oseb našlo zaščito v EU s preselitvijo. Med januarjem 2020 in junijem 2021 so države članice kljub motnjam, ki jih je povzročila pandemija, preselile približno 13 500 oseb, ki so potrebovale zaščito. Na XI. forumu o preselitvi, humanitarnem sprejemu in dopolnilnih poteh julija 2021 je Komisija države članice pozvala, naj se zavežejo za naslednji ad hoc program preselitve v letu 2022. Na forumu na visoki ravni, ki je bil prvič organiziran z udeležbo na ministrski ravni Kanade in ZDA, so se dogovorili, da bodo okrepili skupna prizadevanja za preselitev. EU je vključena tudi v prizadevanja skupine G7 za sodelovanje, vključno s sosednjimi državami in drugimi državami v regiji, ki gostijo begunce, pri usklajenem pristopu do varnih in zakonitih poti za preselitev. Prihajajoči forum EU na visoki ravni, ki se bo oktobra osredotočil na zagotavljanje zaščite ogroženim Afganistancem, je ključna priložnost za opredelitev prispevka k svežnju podpore za Afganistan v zvezi s preselitvijo ter drugimi zakonitimi in varnimi potmi do zaščite kot alternativo nedovoljenim migracijam za Afganistance, ki najbolj potrebujejo zaščito.

V skladu s priporočilom Komisije o zakonitih poteh do zaščite v EU 33 je Komisija začela dejavnosti ozaveščanja, ki poleg preselitve spodbujajo dopolnilne poti, povezane s študijem in delom. Za financiranje je bilo izbranih šest projektov na dopolnilnih poteh z namenom spodbujanja sprejema beguncev in izgradnje zmogljivosti v državah članicah 34 . EASO razvija delo v zvezi z evropskim pristopom k sponzorstvu skupnosti, da bi državam članicam pomagal pri izvajanju ali krepitvi programov skupnostnega sponzorstva, da bi civilna družba in skupnosti imeli bolj strukturirano vlogo pri sprejemanju in vključevanju beguncev.

Na področju zakonitih migracij se izvaja več pilotnih projektov, ki preučujejo možnosti za ciljno usmerjene delovne migracije v interesu držav članic in partnerjev, predvsem v Severni Afriki 35 . Partnerstva za privabljanje talentov bodo gradila na tej izkušnji.

Nova finančna in operativna orodja

—Boj proti tihotapljenju migrantov in obravnavanje dejavnikov nedovoljenih migracij

Komisija danes sprejema prenovljeni akcijski načrt EU za boj proti tihotapljenju migrantov za obdobje 2021–2025 36 , ki določa ukrepe za boj proti tihotapljenju in zaščito temeljnih pravic migrantov, pri čemer gradi na pomembnem delu na področju boja proti tihotapljenju, ki je že v teku, in obravnava nove izzive, vključno z izkoriščanjem migracij v politične namene. Komisija bo skupaj s partnerskimi državami sodelovala pri vzpostavitvi prilagojenih operativnih partnerstev za boj proti tihotapljenju, ki so pomemben del celovitih partnerstev v okviru novega pakta. Možnost zaposlitve, tudi nezakonite zaposlitve, je ključni dejavnik, ki spodbuja nedovoljene migracije. V skladu z novim paktom je Komisija napovedala, da bo proučila, kako okrepiti učinkovitost direktive o sankcijah zoper delodajalce, danes sprejeto sporočilo 37 pa predlaga način za okrepitev izvajanja, s poudarkom na sankcijah zoper delodajalce, ukrepih za zaščito pravic migrantov brez urejenega statusa, in inšpekcijskih pregledih.

—Partnerstva za privabljanje talentov 

Partnerstva za privabljanje talentov, vzpostavljena 11. junija na konferenci na visoki ravni, lahko pomagajo EU pri strateškem ukrepanju pri razvoju močnih, uravnoteženih in vzajemno koristnih partnerstev na področju migracij s ključnimi državami partnericami, hkrati pa privabljajo talente, ki jih potrebuje Evropa. Zagotovila bodo celovito politiko in okvir financiranja za boljše usklajevanje znanja in spretnosti ter potreb med EU in določenimi partnerskimi državami ter združila orodja EU in držav članic za sodelovanje pri zakonitih migracijah in mobilnosti. Komisija bo z državami članicami in delodajalci, socialnimi partnerji in izobraževalnimi ustanovami sodelovala pri vzpostavitvi prvih partnerstev za privabljanje talentov, pri čemer bo na podlagi obstoječih izkušenj z nekaterimi severnoafriškimi državami in glede na interes držav članic lahko postopoma uveljavila še več partnerstev za privabljanje talentov.

—Pobude Ekipe Evropa

Ekipo Evropa sestavljajo EU, njene države članice ter Evropska investicijska banka (EIB) in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), njen namen pa je okrepiti usklajevanje, skladnost in komplementarnost ukrepov za povečanje učinka EU. Nacionalne in večnacionalne pobude Ekipe Evropa, vključene v financiranje programov EU, lahko države članice vključijo v izvajanje prednostnih nalog migracijske politike EU. Trenutno se na področju migracij razvijata dve pobudi večnacionalne Ekipe Evrope, ena za zahodnosredozemsko in atlantsko pot, ki temelji na predlogu Španije, druga pa za osrednjesredozemsko pot, ki sta jo predlagali Italija in Francija. Komisija predlaga tretjo, da se odzove na afganistansko krizo razseljevanja.

—Financiranje

Uredba o instrumentu za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa določa, da je treba okvirno 10 % skupnih finančnih sredstev v višini 79,8 milijarde EUR nameniti posebej za z migracijami povezane ukrepe v tretjih državah. Določa ključne cilje 38 ter posebna področja sodelovanja in ukrepanja, ki jih je treba zajeti. Priprave državnih, regionalnih in tematskih večletnih usmeritvenih programov trenutno potekajo in bi jih bilo treba dokončati do konca leta. To bo tudi omogočilo odločitve o prvih ukrepih pred koncem leta 2021. Komisija bo poročala, kako namerava uporabiti 10-odstotno okvirno dodelitev sredstev za migracije, kot je novembra zahteval Evropski svet.

Dosedanje priprave pomenijo, da bodo migracije in prisilno razseljevanje imeli pomembno vlogo v programskih dokumentih ter bodo obravnavani kot prednostno področje vključevanja v večletnih usmeritvenih programih držav, pripravljenih za zadevne ključne države, ki so za EU zanimive in s katerimi sodeluje. Kadar migracije in prisilno razseljevanje niso opredeljeni kot prednostna naloga na nacionalni ravni, bodo ti ukrepi vključeni v druga prednostna področja dela. Migracije bodo vidne tudi v vseh regionalnih večletnih usmeritvenih programih, zlasti v tistih, ki zajemajo podsaharsko Afriko, Azijo in južno sosedstvo. Ti bodo vključevali posebne programe v različnih državah v regiji, na primer pokrivanje migracijskih poti ali če imajo države podobne izzive. Regionalni večletni usmeritveni programi bodo lahko zagotovili tudi dodatno financiranje za posebne države na podlagi prilagodljivega pristopa, ki lahko spodbudi tudi sodelovanje in partnerstvo z EU. Nekateri ukrepi na področju migracij in prisilnega razseljevanja se bodo skupaj izvajali v okviru pobud Ekipe Evropa z združevanjem prizadevanj EU in držav članic. Ustrezna pozornost bo namenjena vsem migracijskim potem, financiranje pa bo ustrezalo povečanim ambicijam in stopnji izzivov migracijske politike EU. Za območje sosedstva se lahko pričakuje, da bodo naložbe v migracije presegle okvirnih 10 %, navedenih v instrumentu NDICI – Globalna Evropa.

Prihodnji migracijski programi v predpristopnih državah, financirani v okviru instrumenta za predpristopno pomoč (IPA III), se bodo izvajali tudi prek dvostranskih in regionalnih programov. Načrtovani ukrepi na Zahodnem Balkanu bodo še naprej krepili upravljanje migracij in azilnih sistemov ter upravljanje meja. Stalno pozornost je treba nameniti razmeram sprejema v Bosni in Hercegovini.

6.INTEGRACIJA IN VKLJUČEVANJE

EU je prav tako podpirala države članice pri soočanju s pomembnim izzivom pri integraciji migrantov in državljanov EU z migrantskim ozadjem. Učinkovite politike vključevanja podpirajo dobro upravljanje migracij in so tudi ključni element socialne politike EU v okviru evropskega stebra socialnih pravic, ki poudarja, da bo izboljšanje položaja oseb z migrantskim ozadjem ključnega pomena za dosego ciljev, ki so v njih zastavljeni 39 .

Komisija je novembra 2020 sprejela akcijski načrt za integracijo in vključevanje za obdobje 2021–2027 40 kot prvi ključni rezultat v skladu z novim paktom z okoli 60 ukrepi na področju izobraževanja, zaposlovanja in spretnosti, zdravja in stanovanj. Njegovo izvajanje je v teku, vključno z objavo nabora orodij s praktičnimi smernicami za vključevanje v predšolsko vzgojo in varstvo 41 . Marca 2021 je Komisija začela partnerstvo z Odborom regij za začetek političnega dialoga ter spodbujanjem učenja in izmenjav o integraciji za lokalne in regionalne organe 42 . Objavila je tudi nabor orodij o uporabi sredstev EU za vključevanje ljudi z migrantskim ozadjem za obdobje 2021–2027 43 . Komisija v sodelovanju z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom sodeluje pri rednih posvetovanjih in dialogu z organizacijami civilne družbe na Evropskem forumu za migracije 44 .

Aktivno vključevanje migrantov, prosilcev za azil in beguncev v oblikovanje in izvajanje politik migracij, azila in vključevanja je bistvenega pomena, da bodo te učinkovitejše in bolje prilagojene potrebam na terenu. Komisija je ustanovila strokovno skupino, sestavljeno iz organizacij, ki zastopajo interese migrantov, ter migracijskih strokovnjakov za migracije z migrantskim ozadjem, ki svetujejo Komisiji o politikah na področju migracij, azila in vključevanja migrantov. Prvo srečanje strokovne skupine je bilo novembra 2020, po tem pa so potekala redna srečanja.

7.ZAKLJUČEK

Končni cilj migracijske politike EU je zagotoviti, da migracije potekajo varno, urejeno in dobro upravljano, da se lahko EU in njene partnerice spopadajo z izzivi nedovoljenih migracij in prisilnega razseljevanja ter izkoristijo številne koristi, ki jih migracije ponujajo. V ta namen EU še naprej izvaja politike, namenjene tako doseganju najboljših rezultatov za njene države članice in njene partnerice v svetu, v katerem potekajo nedovoljene migracije in prisilno razseljevanje in v katerem je zakonita mobilnost nenehen izziv, kot izgradnji učinkovitega sistema, ki upravlja migracije, varuje temeljne pravice in privablja prepotrebne talente ter znanja in spretnosti.

Poti in gibanje migrantov, med katerimi je veliko ranljivih, se še naprej spreminjajo. Oboje bo predmet pozornega spremljanja in po možnosti predvidevanj, da se zagotovi, da se bo EU pripravljena odzvati na nove trende. Nedavni dogodki v Belorusiji in Afganistanu kažejo, da mora EU nenehno ocenjevati nove trende in biti pripravljena, da se nanje odzove, s prilagajanjem trenutnih pravil in s predvidevanjem novih ukrepov za preprečevanje zlorabljanja migracij in azilnega sistema s strani tihotapljenja migrantov, ki ga podpirajo države, ali kriminalnih združb.

EU je že naredila veliko korakov za izboljšanje svoje sposobnosti za spopadanje s temi izzivi. Hiter in konstruktiven napredek pri zakonodajnih aktih v skladu z novim paktom je zdaj ključnega pomena ter bo še dodatno okrepil sposobnost Evrope za upravljanje migracij, zagotavljanje zakonitih poti, zaščito njenih meja, sprejemanje tistih, ki imajo pravico priti v humanih razmerah, ter dostojno ravnanje s tistimi, ki te pravice ne uživajo, v skladu z vrednotami in načeli EU.

(1)

   Zadnje stanje načrta je določeno v Prilogi 1 tega sporočila.

(2)

   Humanitarna pomoč EU se zagotavlja v skladu z načeli človečnosti, nepristranskosti, nevtralnosti in neodvisnosti ter izključno na podlagi potreb. Nanjo ne vpliva noben politični, strateški, vojaški ali gospodarski cilj (sporočilo o humanitarnih dejavnostih EU: novi izzivi, enaka načela (COM(2021) 110).

(3)

   COM(2020) 609 z dne 23. septembra 2020.

(4)

   COM(2021) 277 z dne 2. junija 2021.

(5)

   Izjava Sveta za zunanje zadeve z dne 6. marca 2020 ter sklepi Evropskega sveta s 24. in 25. junija 2021.

(6)

   EU+ se nanaša na 27 držav članic EU, Norveško in Švico.

(7)

   Tako kot leta 2020 je največ vlog prejela Nemčija, sledita ji Francija in Španija. Glede na delež prebivalstva je največ vlog prejel Ciper, sledita mu Malta in Grčija. Leta 2021 so po številu vloženih vlog prvič na prvem mestu sirski državljani, sledijo jim državljani Afganistana, Pakistana, Iraka in Turčije.

(8)

   Skupna stopnja ugodno rešenih proženj na podlagi dublinske uredbe je bila leta 2020 59-odstotna, kar kaže na upad že tretje leto zapored. Štiri države (Francija, Nemčija, Grčija in Nizozemska) so izvedle več kot tri četrtine vseh predaj.

(9)

   Leta 2020 so države članice izdale skoraj 400 000 odločb o vrnitvi z več kot 70 000 dejanskimi vrnitvami.

(10)

   Sporočilo Komisije z naslovom „COVID-19: Smernice za izvajanje zadevnih določb EU na področju azila in vračanja ter za preselitve“ (2020/C 126/02, 17. april 2020).

(11)

   Na primer, delo Evropske migracijske mreže in evropska spletna stran o vključevanju.

(12)

   Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/1019 z dne 13. julija 2020. Uredba (EU) 2020/1543 je bila revidirana, da se uskladijo roki za predložitev računov in sprostitve obveznosti, kar naj bi zmanjšalo tveganje za sprostitev obveznosti.

(13)

   Priporočilo Komisije o mehanizmu EU za pripravljenost na krize v zvezi z migracijami in upravljanje takšnih kriz (načrt za pripravljenost na migracije in migracijske krize), C(2020) 6469, 23.9.2020.

(14)

   Organizirano v tri kategorije osebja vsaj do leta 2027: 3 000 operativnih uradnikov (kategorija 1) in 7 000 nacionalnih strokovnjakov, kratkoročno in dolgoročno napotenih iz držav članic (kategoriji 2 in 3). 1 500 uradnikov rezervnih uslužbencev za hitri odziv (kategorija 4 stalne enote) se lahko aktivira, če je operativno osebje, ki je na voljo v kategorijah 1, 2 in 3, že v celoti napoteno.

(15)

   Tekoče operacije vključujejo napotitev skupaj 1 982 uradnikov stalne enote in drugih strokovnjakov, zagotovljeni so bili štiri patruljna plovila za plovbo na odprtem morju, 19 obalnih patruljnih plovil, 32 obalnih patruljnih čolnov, 13 vozil za nadzor meje, tri termovizijska vozila, 121 patruljnih avtomobilov, tri letala, osem helikopterjev, 21 kamer, 75 parov očal za nočno gledanje, 29 mobilnih pisarn, 27 detektorjev CO2 in osem detektorjev srčnega utripa.

(16)

   Agencija Frontex trenutno napotuje 110 uradnikov stalne enote v skupne kopenske in pomorske operacije v Albaniji, 25 uradnikov v skupne kopenske in pomorske operacije v Črni gori ter okoli 50 uradnikov v skupno kopensko operacijo v Srbiji.

(17)

   Komisija razvija tudi vzorčne določbe za uskladitev izmenjave informacij med državami članicami in tretjimi državami v okviru Evropskega sistema varovanja meja (EUROSUR).

(18)

   Sporazumi o statusu, o katerih se je pogajala Komisija in jih je Unija sklenila s tretjimi državami, so potrebni, da agencija Frontex napoti mejne policiste, ki izvajajo izvršilna pooblastila na ozemlju tretjih držav. Katera koli druga vrsta sodelovanja med agencijo Frontex in tretjimi državami po navadi temelji na dvostranskih delovnih dogovorih, podpisanih med agencijo in pristojnimi organi države nečlanice EU v skladu s členom 73(4) uredbe o evropski mejni in obalni straži.

(19)

   Leta 2020 je bilo opravljenih 7 952 vrnitev na 28 destinacij z uporabo čarterskih letov in 3 981 z rednimi leti.

(20)

   Avstrija, Češka, Ciper, Nemčija, Danska, Finska, Francija, Madžarska, Nizozemska, Poljska, Slovaška, Slovenija, Švedska in Združeno kraljestvo.

(21)

   1 145 iz Italije in 959 z Malte.

(22)

   IP/20/384 Razmere na grških mejah (europa.eu) .

(23)

   Vir: Eurodac. V istem obdobju lani je bilo zabeleženih le 97 000 ujemanj, v istem obdobju leta 2019 pa 153 000 ujemanj. Število ujemanj ne ustreza številu ljudi (ista oseba lahko sproži več ujemanj), vendar te številke dobro prikazujejo trende.

(24)

   Sklad za azil, migracije in vključevanje (EU) 2021/1147; Instrument za upravljanje meja in vizume (EU) 2021/1148; Sklad za notranjo varnost (EU) 2021/1149.

(25)

   COM(2021) 277 z dne 2. junija 2021.

(26)

   Gospodarski in naložbeni načrt za Zahodni Balkan, COM(2020) 641 final.

(27)

   Nova agenda za Sredozemlje – JOIN(2021) 2 final.

(28)

    https://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2016/03/18/eu-turkey-statement/ .

(29)

   S Hongkongom, Makavom, Šrilanko, Albanijo, Rusijo, Ukrajino, Severno Makedonijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro, Srbijo, Moldavijo, Pakistanom, Gruzijo, Armenijo, Azerbajdžanom, Turčijo, Zelenortskimi otoki in Belorusijo.

(30)

   Z Afganistanom, Gambijo, Gvinejo, Bangladešem, Etiopijo in Slonokoščeno obalo.

(31)

   Pogajanja za sporazum o ponovnem sprejemu z Nigerijo, zadržana od leta 2018, so se ponovno začela januarja 2021.

(32)

   COM(2021) 120 z dne 27. aprila 2021.

(33)

   C(2020) 6467 z dne 23. septembra 2020.

(34)

   Ti projekti bodo sofinancirali konzorcije nevladnih organizacij, v nekaterih primerih z mednarodnimi organizacijami, za izmenjavo dobrih praks in sposobnosti za razvoj dopolnilnih poti za osebe, ki potrebujejo zaščito, da bodo sprejete v EU za študij, delo ali združitev z družinskimi člani, ki so že v EU.

(35)

   Na primer, pilotni projekt „Odpravljanje pomanjkanja delovne sile z inovativnimi modeli delovnih migracij“ krepi sodelovanje med Belgijo in Marokom pri upravljanju rednih migracij, mladim strokovnjakom, ki želijo pridobiti kvalificirane delovne izkušnje v sektorju IKT, pa ponuja varno in zakonito priložnost.

(36)

   COM(2021) 591.

(37)

   COM(2021) 592.

(38)

   Uredba navaja, da bi morali skladi NDICI – Globalna Evropa „prispevati k zagotavljanju dostopa do    mednarodne zaščite, odpravi temeljnih vzrokov nedovoljenih migracij in prisilnega razseljevanja, krepitvi    upravljanja meja in prizadevanjem za preprečevanje nedovoljenih migracij in prisilnega razseljevanja, boju    proti trgovini z ljudmi in tihotapljenju migrantov ter delu na področju dostojnega in trajnostnega vračanja,    ponovnega sprejema in, po potrebi, ponovnega vključevanja, na podlagi vzajemne odgovornosti ter doslednega    spoštovanja obvez glede humanitarne pomoči in človekovih pravic v okviru mednarodnega prava in prava    Unije ter ob sodelovanju z diasporami in podpori zakonitih migracijskih poti.“

(39)

    https://op.europa.eu/webpub/empl/european-pillar-of-social-rights/downloads/KE0921008ENN.pdf  

(40)

   COM(2020) 758 final.

(41)

   Objavljeno februarja 2021: https://op.europa.eu/s/pcwI .

(42)

    Integracija migrantov: Partnerstvo med Komisijo in Odborom regij za podporo EU lokalnim ukrepom (europa.eu) .

(43)

   Poleg tega Komisija organizira dogodke vzajemnega učenja o integraciji in vključevanju migrantov v korist organov držav članic EU in deležnikov. Rezultati so na voljo na njenem spletišču.

(44)

   Naslednje srečanje bo potekalo oktobra 2021; https://www.eesc.europa.eu/en/sections-other-bodies/other/european-migration-forum .

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 29.9.2021

COM(2021) 590 final

PRILOGA

k

SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU,
EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

o poročilu o migracijah in azilu

Časovnica za izvajanje novega pakta o migracijah in azilu

Stanje septembra 2021

 Opravljeno (ko je bilo pričakovano ukrepanje Komisije); ali dogovorjeno (ko je bilo pričakovano ukrepanje Evropskega parlamenta in Sveta)

 Za zakonodajne predloge: možen hiter dogovor; za nezakonodajne ukrepe: v teku / napredek v teku

 Mogoč dogovor ob močni politični zavezanosti vseh institucij EU