EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 20.9.2021

COM(2021) 578 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

32. letno poročilo o zaščiti finančnih interesov Evropske unije – Boj proti goljufijam – 2020

{SWD(2021) 257 final} - {SWD(2021) 258 final} - {SWD(2021) 259 final} - {SWD(2021) 262 final} - {SWD(2021) 263 final} - {SWD(2021) 264 final}

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

32. letno poročilo o zaščiti finančnih interesov Evropske unije – Boj proti goljufijam – 2020

Kazalo

SEZNAM KRATIC

POVZETEK

1.Uvod

2.Finančni interesi EU v letu 2020

3.Akterji, ki ščitijo finančne interese EU, in glavni dogodki v letu 2020

3.1.Zakonodajni okvir EU

3.2.Okvir kontrole za finančne interesov EU

3.2.1.Raven EU

3.2.2.Raven držav članic

4.Sodelovanje v boju proti goljufijam

4.1.Medinstitucionalno sodelovanje na ravni EU

4.1.1.Sodelovanje med Komisijo (uradom OLAF), Evropskim parlamentom in Svetom

4.1.2.Sodelovanje med uradom OLAF in Evropskim računskim sodiščem

4.1.3.Delovne ureditve med uradom OLAF in EJT

4.1.4.Sodelovanje med uradom OLAF in Europolom

4.2.Sodelovanje med EU in organi držav članic

4.2.1.Dejavnosti Svetovalnega obora za usklajevanje preprečevanja goljufij (COCOLAF)

4.2.2.Carinsko sodelovanje

4.2.3.Skupne carinske operacije

4.3.Sodelovanje med državami članicami EU

4.4.Sodelovanje s tretjimi državami

5.Poudarek na pobudah, ki so bile sprejete, izvedene ali se izvajajo v letu 2020

5.1.Strategija Komisije za boj proti goljufijam

5.2.Program Herkul: podpora dejavnostim držav članic EU na področju boja proti goljufijam

5.3.Prihodki: raven EU

5.3.1.Sveženj o DDV pri e-trgovanju

5.3.2.Boj proti goljufijam na področju carin

5.3.3.Boj proti nezakoniti trgovini s tobačnimi izdelki

5.4.Prihodki: raven držav članic EU

5.5.Odhodki: raven EU

5.5.1.Pravna država – pogojenost

5.5.2.Proračun EU za obdobje 2021–2027

5.5.3.Mehanizem za okrevanje in odpornost

5.5.4.Tehnična podpora v okviru programa za podporo strukturnim reformam

5.6.Odhodki: raven držav članic EU

6.Nepravilnosti, goljufije in tveganja

6.1.Od odkritja do tveganja

6.1.1.Goljufije na področju DDV – „Study and Reports on the VAT Gap in the EU-28 Member States“ (Študija in poročila o vrzeli pri pobiranju DDV v državah članicah EU-28) (objavljeno leta 2020)

6.1.2.Nepravilnosti in goljufije pri prihodkih

6.1.3.Nepravilnosti in goljufije pri odhodkih

6.2.Dodatna tveganja nepravilnosti in goljufij za leto 2021 in pozneje

6.2.1.Tveganja za prihodke zaradi pandemije COVID-19

6.2.2.Tveganja pri odhodkih v zvezi s COVID-19

6.2.3.Tveganja, povezana z Mehanizmom za okrevanje in odpornost

7.Orodja za okrepitev boja proti goljufijam

7.1.Orodje ARACHNE

7.2.Sistem za zgodnje odkrivanje in izključitev (EDES)

7.3.Projekt GetI

7.4.Nacionalna informacijska orodja za zaščito finančnih interesov EU

8.Sklepne ugotovitve in priporočila

SEZNAM KRATIC

POVZETEK

Odgovornost za zaščito finančnih interesov EU si delijo EU in njene države članice. Za izhod iz krize, ki jo je povzročila pandemija COVID-19, ter za podporo prehodu na sodobnejšo in bolj trajnostno Evropo so države članice EU odobrile finančni sveženj, sestavljen iz večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 (v nadaljnjem besedilu: proračun EU) v višini 1,074 bilijona EUR in začasnega instrumenta za okrevanje, tj. Next Generation EU v višini 750 milijard EUR, ki bo vložen v zeleno, digitalno in odporno Evropo z novimi viri prihodkov EU. Skupna vrednost tega svežnja je več kot 1,8 bilijona EUR.

V zadnjih letih je bila za zaščito denarja davkoplačevalcev EU vzpostavljena prenovljena struktura EU za boj proti goljufijam, ki temelji na: reformiranem Evropskem uradu za boj proti goljufijam (OLAF), pristojnostih Evropskega javnega tožilstva (EJT) za preiskave in pregon, usklajevalni vlogi Eurojusta, analitičnih zmogljivostih Europola ter tesnem sodelovanju z nacionalnimi organi in med njimi.

To sodelovanje se je skozi vse leto 2020 še naprej razvijalo z vzpostavitvijo delovnih dogovorov, skupnih pobud in operacij ter izmenjavo dobrih praks in usposabljanja.

V letu 2020 in prvi polovici leta 2021 je več ključnih dogodkov in ukrepov organom EU in nacionalnim organom omogočilo boljšo zaščito finančnih interesov EU. Med njimi so:

·začetek delovanja EJT;

·na podlagi revidirane uredbe je OLAF postal pripravljen sodelovati z EJT in okrepil svoja preiskovalna pooblastila;

·uveden je bil splošni režim pogojenosti za zaščito proračuna EU pred kršitvami načel pravne države, ki vplivajo na zaščito finančnih interesov EU;

·pri izvajanju strategije Komisije za boj proti goljufijam je bil dosežen dober napredek, saj sta bili izvedeni dve tretjini načrtovanih ukrepov, preostala tretjina pa se še izvaja.

Število goljufij in nepravilnosti, o katerih so poročali pristojni organi EU in nacionalni organi, se je v letu 2020 v primerjavi s prejšnjimi leti zmanjšalo. Čeprav nekateri ciklični učinki pojasnjujejo upad nepravilnosti, ki pomenijo goljufijo, pa manjše stopnje odkrivanja nepravilnosti, ki ne pomenijo goljufije, in poročanja o njih na določenih področjih porabe ni mogoče zlahka pojasniti in so zato zaskrbljujoče. Poleg znanih tveganj se pojavljajo tudi novi izzivi. Nanašajo se na nove načine upravljanja in porabe sredstev EU, povezane z uspešnostjo in doseganjem posebnih ciljev, področja okrepljene porabe, povezana na primer z zelenim in digitalnim prehodom ter z zdravstvenim sektorjem.

Za učinkovito obvladovanje teh tveganj bodo potrebni novi pristopi in orodja ter prenovljena in skupna evropska vizija za boj proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim, ki škodijo finančnim interesom EU. Ta vizija bo temeljila na dosežkih zadnjih let in bo vključevala učinkovitejše zbiranje in uporabo podatkov, večjo preglednost, bolje usklajena, koherentna prizadevanja držav članic za boj proti goljufijam prek nacionalnih strategij ter okrepljeno sodelovanje znotraj nacionalnih organov, med državami članicami in držav članic z EU.

1.Uvod 

EU in njene države članice so skupaj odgovorne za zaščito finančnih interesov EU ter za boj proti goljufijam. Organi držav članic EU upravljajo največji delež odhodkov EU in zbirajo tradicionalna lastna sredstva (v nadaljnjem besedilu: TLS). Komisija nadzoruje obe področji, določa standarde in preverja skladnost. Komisija v skladu s členom 325(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) v sodelovanju z državami članicami Evropskemu parlamentu in Svetu predloži letno poročilo o ukrepih, sprejetih za boj proti goljufijam in drugim nezakonitim dejavnostim, ki škodijo finančnim interesom EU (v nadaljnjem besedilu: poročilo o zaščiti finančnih interesov Unije). To poročilo in priloženi dokumenti za leto 2020 1 izpolnjujejo to obveznost.

Leto 2020 so zaznamovale pandemija COVID-19 in njene posledice. Institucije EU so se odzvale z neprimerljivimi odločitvami na področju finančne in gospodarske politike. Zaključile so pogajanja in odobrile proračun EU za obdobje 2021–2027 ter proračun za instrument Next Generation EU (NGEU) ter njegov vodilni program, tj. mehanizem za okrevanje in odpornost. Proračun v višini 1,8 bilijona EUR bo po pandemiji COVID-19 pomagal obnoviti Evropo, ki bo bolj zelena, bolj digitalna, odpornejša ter bolje pripravljena na sedanje in prihodnje izzive. Zaščita finančnih interesov EU bo ključna za doseganje ambicioznih ciljev tega zgodovinskega proračunskega sporazuma.

V poročilu o zaščiti finančnih interesov za leto 2020 so predstavljeni:

I)pregled finančnih interesov EU po strateških odločitvah, sprejetih leta 2020;

II)glavni akterji na ravni EU in nacionalni ravni;

III)sodelovanje med temi akterji;

IV)najpomembnejše sprejete pobude;

V)tveganja, ki so jim ali jim bodo izpostavljeni finančni interesi EU na podlagi nepravilnosti in goljufij, ki jih odkrijejo organi EU in nacionalni organi;

VI)orodja, razvita za boj proti goljufijam.

2.Finančni interesi EU v letu 2020

Finančni interesi EU pomenijo prihodke, odhodke in sredstva, ki so vključeni v proračun EU, kot tudi tiste, ki so vključeni v proračune institucij, organov, uradov in agencij EU, ter proračune, ki jih ti upravljajo in nadzirajo.

Prihodkovna stran proračuna zajema carine, davek na dodano vrednost in delež bruto nacionalnega dohodka držav članic EU.

Slika 1 prikazuje vire, ki so bili EU na voljo v letu 2020,

Slika 1 – Prihodki EU v letu 2020 2

Evropska unija financira svoje politike z naslednjimi viri (glej  sliko 2 ).

Slika 2 – Odhodki EU v letu 2020 3

Čeprav se proračun izvaja na letni ravni 4 , je del dolgoročnega proračuna Unije, tj. večletnega finančnega okvira, ki določa omejitve porabe za sedem let. Čeprav je bilo leto 2020 zadnje leto večletnega finančnega okvira 2014–2020 5 , je bilo to tudi leto, v katerem je bil določen pravni okvir za naslednji dolgoročni proračun.

Proračun EU se porablja prek treh različnih načinov upravljanja (glej  sliko 3 ).

Slika 3 – Načini upravljanja proračuna EU

Za izhod iz krize, ki jo je povzročila pandemija COVID-19, in podporo prehodu na sodobnejšo in bolj trajnostno Evropo so države članice EU odobrile dolgoročni finančni proračun EU za obdobje 2021–2027 6 v višini 1,074 bilijona EUR in začasni instrument za okrevanje, tj. Next Generation EU v višini 750 milijard EUR. Skupna vrednost tega svežnja je več kot 1,8 bilijona EUR (glej  sliko 4 ).

Slika 4 – Odhodki EU v obdobju 2021–2027

Mehanizem za okrevanje in odpornost (RRF) 7 je osrednja točka programa Next Generation EU, pri čemer je med letoma 2021 in 2026 na voljo 672,5 milijarde EUR za posojila in nepovratno finančno podporo 8 .

3.Akterji, ki ščitijo finančne interese EU, in glavni dogodki v letu 2020

Številni akterji skrbijo za finančne interese EU in si nenehno prizadevajo za izboljšanje njene zaščite – tako z oblikovanjem zahtevanega zakonodajnega okvira kot z izvajanjem temeljnih politik.

3.1.Zakonodajni okvir EU

Komisija predlaga zakonodajo na področju boja proti goljufijam, o kateri nato odločata Evropski parlament in Svet (v nadaljnjem besedilu: sozakonodajalca).

Slika 5 – Vloge institucij EU v zakonodajnem postopku

Preglednica 1 prikazuje ključne zakonodajne akte, sprejete leta 2020 in v začetku leta 2021.

Preglednica 1 – Ključni sprejeti akti

Enotno uporabo in razlago prava EU zagotavlja Sodišče Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče). Sodišče je leta 2020 odločalo v treh zadevah na področju zaščite finančnih interesov EU.

3.2.Okvir kontrole za finančne interesov EU

Slika 6 prikazuje kompleksnost okvira kontrole EU s številnimi akterji na Evropski in nacionalni ravni.

Slika 6 – Okvir kontrole: pregled

3.2.1.Raven EU

Institucije in organi EU upravljajo tako prihodke kot odhodke EU.

Komisija opredeljuje strategije ter v politike in pobude prenaša splošne politične cilje, ki so jih skupaj razvile institucije EU. Službe Komisije upravljajo posebne politike in povezane programe porabe, ki te politike podpirajo. Finančna sredstva se lahko upravljajo na kateri koli način, prikazan na sliki 3 . Komisija je pristojna za izvrševanje proračuna EU.

Evropski parlament izvaja demokratični nadzor za zagotovitev, da Komisija in druge institucije ustrezno ravnajo s sredstvi EU. Evropski parlament na priporočilo Sveta odloči, ali bo podelil razrešnico, tj. končno odobritev proračuna za določeno leto. Evropski parlament sprejme odločitev, potem ko Odbor za proračunski nadzor (CONT) podrobno preuči finančne račune Komisije.

Evropsko računsko sodišče ocenjuje gospodarnost, uspešnost, učinkovitost, zakonitost in pravilnost ukrepov EU za izboljšanje odgovornosti, preglednosti in finančnega poslovodenja.

Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja neodvisne preiskave goljufij in korupcije v zvezi s sredstvi EU ter razvija politiko EU za boj proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejanjem, ki škodijo finančnim interesom EU.

Evropsko javno tožilstvo je pristojno za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom EU, v 22 sodelujočih državah članicah EU 27 . Delovati je začelo 1. junija 2021.

Eurojust, agencija Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah, usklajuje delo nacionalnih organov – tako iz držav članic EU kot tudi tretjih držav – pri preiskovanju in pregonu čezmejnega kriminala.

Europol, agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj deluje kot podporni center za operacije preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, središče za informacije o kriminalnih dejavnostih in center za strokovno znanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj.

3.2.2.Raven držav članic

Kar zadeva prihodke, so države članice EU odgovorne za izvajanje carinske zakonodaje, carinskih kontrol ter pobiranje carin, trošarin in DDV, ki jih je treba plačati ob uvozu.

Carinski organi držav članic si prizadevajo za izpolnjevanje več drugih ciljev, kot je na primer uporaba nedavčnih ukrepov, katerih namen je izboljšanje notranje varnosti EU, zaščita EU pred nepošteno in nezakonito trgovino ter varstvo okolja.

Carinski organi držav članic imajo ključno vlogo pri uravnoteženju potrebe po olajševanju trgovine s hitrejšimi in nemotenimi uvoznimi postopki ter potrebe po izvajanju carinskih kontrol ob podpori EU.

Države članice EU upravljajo tudi približno tri četrtine proračunskih odhodkov EU prek več organov (organi upravljanja, plačilne agencije, revizijski organi, certifikacijski organi), katerih število se lahko razlikuje glede na velikost države, znesek sredstev EU, ki jih je treba upravljati, in stopnjo decentralizacije. Vrhovne revizijske institucije imajo pomembno vlogo pri nadzoru zakonitosti in pravilnosti dejavnosti nacionalnih javnih organov. Ker so goljufije in korupcija kazniva dejanja, imajo nacionalni organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, tožilstva in sodišča skupaj s specializiranimi organi, kot so uradi za boj proti goljufijam in korupciji, ključno vlogo pri zaščiti finančnih interesov EU.

Ta kompleksni sistem 32 zagotavlja več ravni nadzora (glej  sliko 7 ).

Slika 7 – Okvir za zaščito sredstev EU, porabljenih v okviru deljenega upravljanja

Službe za usklajevanje boja proti goljufijam (AFCOS): ustanovljene na podlagi Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 (v nadaljnjem besedilu: uredba o uradu OLAF) omogočajo učinkovito sodelovanje z uradom OLAF in izmenjavo informacij z njim, vključno z informacijami operativne narave. V več državah članicah EU imajo učinkovito usklajevalno in usmerjevalno vlogo v boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom EU.

4.Sodelovanje v boju proti goljufijam

Zaradi zapletene strukture boja proti goljufijam je potrebno tesno sodelovanje med različnimi akterji.

4.1.Medinstitucionalno sodelovanje na ravni EU

4.1.1.Sodelovanje med Komisijo (uradom OLAF), Evropskim parlamentom in Svetom

Leta 2020 je bilo več sej Odbora Evropskega parlamenta za proračunski nadzor osredotočenih na dejavnosti urada OLAF, urad pa je lahko predstavil svoje rezultate. Urad OLAF je zastopal Komisijo v več delovnih skupinah Sveta in zlasti v Delovni skupini za boj proti goljufijam.

Urad OLAF je 1. decembra 2020 sodeloval s Komisijo, Evropskim parlamentom, Svetom, evropskim glavnim tožilcem in nadzornim odborom urada OLAF v medinstitucionalni izmenjavi mnenj o uradu OLAF ter razpravljal o novi strukturi EU za boj proti goljufijam, vključno z reorganizacijo urada OLAF in sodelovanjem z EJT. To je bil dogodek na visoki ravni z osredotočenimi in pozitivnimi razpravami, ki so izboljšale sodelovanje med uradom OLAF, EJT, Eurojustom in Europolom.

4.1.2.Sodelovanje med uradom OLAF in Evropskim računskim sodiščem

Čeprav imata Evropsko računsko sodišče in urad OLAF različna pooblastila, imata skupno nalogo, da zaščitita finančne interese EU in zagotovita dobro finančno poslovodenje proračuna EU. Evropsko računsko sodišče obvesti urad OLAF o vsakem sumu goljufije ali druge nezakonite dejavnosti, ki ga odkrije pri svojem revizijskem delu ali je o njem obveščeno. Urad OLAF je leta 2020 od Evropskega računskega sodišča prejel šest takih obvestil, kar je privedlo do začetka preiskav.

Po upravnem dogovoru, sklenjenem maja 2019, sta urad OLAF in Evropsko računsko sodišče izboljšala sodelovanje z organizacijo skupne letne delavnice, na kateri sta si izmenjala programe usposabljanja, strokovno znanje in analize tveganja. Letno delavnico za leto 2020 je bilo treba zaradi pandemije COVID-19 preložiti na leto 2021.

4.1.3.Delovne ureditve med uradom OLAF in EJT 

Pravni okvir, ki ureja EJT in urad OLAF, določa delovne ureditve med obema organoma, da se določijo praktični vidiki njunega odnosa. Delovne ureditve so bili dogovorjene novembra 2020 in podpisane 5. julija 2021.

Ureditve na splošno določajo potrebne mehanizme za zagotavljanje učinkovitega poročanja, nepodvajanja in dopolnjevanja preiskovalnih dejavnosti obeh uradov. Zagotavljajo tesno sodelovanje z vzpostavitvijo praktičnih načinov za izmenjavo informacij in tehnične vidike vzajemnega posrednega dostopa do sistemov vodenja zadev.

4.1.4.Sodelovanje med uradom OLAF in Europolom

Jeseni 2020 sta urad OLAF in Europol podpisala delovne ureditve, ki so omogočile vzpostavitev varnega komunikacijskega kanala (SIENA) in imenovanje uradnika za zvezo urada OLAF pri Europolu.

4.2.Sodelovanje med EU in organi držav članic 

4.2.1.Dejavnosti Svetovalnega obora za usklajevanje preprečevanja goljufij (COCOLAF)

Svetovalni odbor za usklajevanje preprečevanja goljufij (COCOLAF) združuje strokovnjake Komisije (ki jo zastopa urad OLAF) in držav članic. Zagotavlja forum za razpravo o glavnih spremembah v boju proti goljufijam in pripravi tega poročila. Njegovo delo poteka v štirih delovnih skupinah in med plenarnim zasedanjem. V letu 2020 so bila organizirana virtualna srečanja o naslednjih temah:

•preiskave urada OLAF v državah članicah EU;

•tveganja goljufij in blažilni ukrepi v okviru krize zaradi COVID-19;

•možne uporabe sistema za zgodnje odkrivanje in izključitev (EDES) za zaščito finančnih interesov EU v okviru deljenega upravljanja;

•ukrepi za krepitev zmogljivosti za odkrivanje in preprečevanje goljufij in korupcije v evropskih strukturnih in investicijskih skladih;

•glavni trendi ter vzorci goljufij in nepravilnosti;

•nova ureditev za boj proti goljufijam, v katero so vključeni trije organi: služba za usklajevanje boja proti goljufijam, urad OLAF in EJT.

4.2.2.Carinsko sodelovanje

Glede na čezmejno naravo carinskih goljufij je nujno, da carinski organi držav članic EU sodelujejo pri preprečevanju, preiskovanju ter preganjanju kršitev carinske in kmetijske zakonodaje. Izmenjava informacij lahko poteka na ravni EU med državami članicami EU, med njimi in Komisijo ali na mednarodni ravni s tretjimi državami. Izmenjava informacij na ravni EU poteka na podlagi uredbe o medsebojni pomoči 49 ali carinskega sistema obvladovanja tveganja za informacije v zvezi s tveganji 50 , medtem ko izmenjava informacij s tretjimi državami temelji na posebnih sporazumih (glej oddelek 4.4).

Carinski organi lahko tudi medsebojno sodelujejo ter si izmenjujejo informacije in dobre prakse prek skupnih ukrepov, seminarjev, tečajev strokovnega usposabljanja, projektnih skupin, delovnih obiskov in čezmejnih operacij, ki jih financirata akcijska programa EU: Carina 2020 in Herkul III) 51 .

4.2.3.Skupne carinske operacije

Skupne carinske operacije so časovno omejeni ciljno usmerjeni ukrepi, katerih namen je boj proti goljufijam in tihotapljenju občutljivega blaga na določenih ogroženih območjih in/ali na opredeljenih trgovinskih poteh.

Urad OLAF poleg izvajanja preiskav v primerih goljufij in ponarejanja na strani prihodkov usklajuje obsežne skupne carinske operacije, ki vključujejo EU in mednarodne operativne partnerje. Podpora urada OLAF je prilagojena vsaki skupni carinski operaciji in lahko vključuje uporabo stalne tehnične infrastrukture, orodij IT in komunikacijskih orodij, zlasti virtualne enote za usklajevanje operacij za varno izmenjavo informacij, pa tudi namensko strateško analizo ter upravno in finančno podporo. Preglednica 2 prikazuje skupne carinske operacije iz leta 2020, pri katerih je bil vključen urad OLAF.

Preglednica 2 – Skupne carinske operacije v letu 2020

4.3.Sodelovanje med državami članicami EU

Države članice sodelujejo v boju proti goljufijam, ki se včasih financirajo iz programa Herkul (glej oddelek 5.2). Nekateri od teh projektov so na kratko opisani v preglednici 3 .

Preglednica 3 – Projekti sodelovanja, financirani iz programa Herkul, zaključeni leta 2020

4.4.Sodelovanje s tretjimi državami

Sodelovanje s tretjimi državami za preprečevanje in odkrivanje kršitev carinske zakonodaje ter boj proti njim temelji na sporazumih o medsebojni upravni pomoči. Za zdaj veljajo sporazumi z več kot 80 državami, tudi z glavnimi trgovinskimi partnericami EU, kot so Združene države Amerike, Kitajska in Japonska. Leta 2020 so se zaključila pogajanja z Združenim kraljestvom in Uzbekistanom, potekala pa so tudi pogajanja z Avstralijo, Indonezijo ter vzhodno in južno Afriko (ESA5).

Sporazumi o prosti trgovini ponavadi vsebujejo klavzulo o boju proti goljufijam, ki omogoča začasen preklic tarifnih preferencialov za proizvod v primeru resnih carinskih goljufij in vztrajnega pomanjkanja zadovoljivega sodelovanja pri boju proti njim. Leta 2020 so se zaključila pogajanja z Združenim kraljestvom; potekala so tudi pogajanja z Avstralijo, Čilom, Novo Zelandijo in Indonezijo.

5.Poudarek na pobudah, ki so bile sprejete, izvedene ali se izvajajo v letu 2020

5.1.Strategija Komisije za boj proti goljufijam

Strategija Komisije za boj proti goljufijam, sprejeta aprila 2019, in njen akcijski načrt, ki vključuje 63 ukrepov, imata pomembno vlogo pri preprečevanju morebitne zlorabe denarja EU. Leta 2020 je bil dosežen dober napredek pri izvajanju ukrepov. Do junija 2021 sta bili izvedeni dve tretjini ukrepov, preostala tretjina ukrepov pa se je še izvajala 53 .

Strategija ima dva prednostna cilja: (i) izboljšati zbiranje in analiziranje podatkov ter (ii) izboljšati usklajevanje, sodelovanje in postopke.

Urad OLAF je v skladu s prvim ciljem okrepil svoje analitično delo, na primer v zvezi z oceno tveganja goljufij, povezanih s COVID-19 (glej oddelek 6.2.2), ki ga daje na voljo službam Komisije, ter v zvezi z nepravilnostmi in goljufijami pri financiranju zdravstvene infrastrukture s strani EU (glej  Kratki pregled 13 ).

V skladu z drugim ciljem strategije Komisije za boj proti goljufijam je bil velik napredek dosežen pri številnih ukrepih, namenjenih izboljšanju usklajevanja in sodelovanja med službami Komisije na področju goljufij ter zagotovitvi učinkovitejšega sistema za nadzor boja proti goljufijam. Zlasti so se okrepili stiki in sodelovanje med službami Komisije, predvsem z vzpostavitvijo skupin, ki jih sestavljajo predstavniki Komisije v okviru mreže za preprečevanje in odkrivanje goljufij (FPDNet), ki jo upravlja urad OLAF. Te skupine se ustanovijo glede na način upravljanja ali glede na temo, kot je skupina za notranje zadeve in obvladovanje tveganja goljufij, ki je začela delovati spomladi 2021.

Komisija se je v okviru strategije Komisije za boj proti goljufijam tudi zavezala, da bo izboljšala spremljanje nadaljnjega ukrepanja na podlagi priporočil urada OLAF, ki so bistvena, da se denar vrne v proračun EU in goljufi privedejo pred sodišče. Zato sta si Komisija in urad OLAF leta 2020 zelo prizadevala za čim učinkovitejše spremljanje, pri čemer sta upoštevala približno 1 400 finančnih priporočil, izdanih med januarjem 2012 in junijem 2019. Skupna vsota priporočenih zneskov za izterjave za obdobje 2012–2020 znaša več kot 6 milijard EUR, pri čemer je več kot polovica povezana s carinskimi zadevami.

5.2.Program Herkul: podpora dejavnostim držav članic EU na področju boja proti goljufijam 

Program Herkul III za obdobje 2014–2020 54 je spodbujal dejavnosti za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nezakonitih dejavnosti, ki škodujejo finančnim interesom EU. Leta 2020 55 , tj. v zadnjem letu njegovega izvajanja, je bil na voljo proračun v višini 16,44 milijona EUR za:

·ukrepe za okrepitev operativnih in tehničnih zmogljivosti nacionalnih in regionalnih organov v državah članicah ter podpore IT (74 % proračuna programa);

·dejavnosti usposabljanja, konference, seminarje in izmenjave osebja, namenjene zlasti osebju, ki je zaposleno v organih za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj v državah članicah EU in partnerskih državah, ter za dejavnosti primerjalnih raziskovalnih študij in znanstvenih objav (26 % proračuna).

Pandemija COVID-19 je močno vplivala na splošno izvajanje programa. Večina dejavnosti usposabljanja, načrtovanih za leto 2020, je bila bodisi preložena na leto 2021 bodisi izvedena virtualno, če je bilo to mogoče. Večina pogodb o dodelitvi nepovratnih sredstev je bila podaljšana, kar je upravičencem omogočilo nadaljnje izvajanje svojih projektov.

Upravičenci do nepovratnih sredstev programa Herkul III, dodeljenih v obdobju 2017–2019, so poročali o znatnih uspehih, doseženih s pomočjo opreme in usposabljanja, ki se financirata v okviru programa 56 .

5.3.Prihodki: raven EU

5.3.1.Sveženj o DDV pri e-trgovanju

Kriza zaradi COVID-19 je državam članicam in podjetjem otežila napredek pri razvoju informacijske tehnologije, ki je potreben za uvedbo pravil o DDV pri e-trgovanju do 1. januarja 2021. Zato je bil začetek veljavnosti svežnja o DDV pri e-trgovanju preložen za šest mesecev. Carinska pravila, ki se uporabljajo za e-trgovanje, so bila prav tako prilagojena, da se omogoči nemoteno izvajanje pravil o DDV pri e-trgovanju.

Komisija je septembra 2020 sprejela tudi carinski akcijski načrt 57 , v katerem je predlagala ukrepe za reševanje izzivov e-trgovanja ter okrepitev boja proti goljufijam na področju DDV in carinskih goljufij, kot so prenizko vrednotenje, napačen opis blaga in lažne navedbe izvora.

Svet je 18. februarja 2020 sprejel zakonodajni sveženj 58 , v skladu s katerim morajo ponudniki plačilnih storitev pošiljati informacije o čezmejnih plačilih, ki izvirajo iz držav članic EU, in o upravičencu (v nadaljnjem besedilu: prejemnik plačila) teh čezmejnih plačil. V okviru tega svežnja bodo morali ponudniki plačilnih storitev, ki ponujajo plačilne storitve v EU, spremljati prejemnike čezmejnih plačil in organom držav članic EU poslati informacije o prejemnikih plačil, ki prejmejo več kot 25 čezmejnih plačil na četrtletje.

Te informacije bodo nato zbrane v evropski podatkovni zbirki, tj. osrednjem elektronskem sistemu informacij o plačilih (CESOP), nato pa bodo na voljo strokovnjakom za boj proti goljufijam v državah članicah EU prek mreže Eurofisc. Cilj tega novega ukrepa je davčnim organom držav članic EU zagotoviti ustrezne instrumente za odkrivanje morebitnih goljufij na področju DDV pri e-trgovanju, ki jih izvajajo prodajalci s sedežem v drugi državi članici ali tretji državi.

Podatke je treba začeti pošiljati 1. januarja 2024.

5.3.2.Boj proti goljufijam na področju carin

Pandemija COVID-19 je močno prizadela carino, ki je morala kljub težkim razmeram izpolniti svoje temeljne naloge. Komisija je v začetku februarja 2020 v carinski sistem za obvladovanje tveganja vključila funkcijo kriznega opozarjanja, da bi racionalizirala in centralizirala izmenjavo informacij v zvezi s tveganji, povezanimi s COVID-19. Države članice EU so bile zelo odzivne in izmenjava informacij je dosegla izjemne ravni.

Komisija je maja 2020 sprejela smernice o prednostnem razvrščanju tveganj za carinske kontrole, ki določajo začasne ukrepe za podporo državam članicam EU. V njih so opisana glavna tveganja, ki jih je treba obravnavati prednostno, in sicer glede na vpliv krize na te države.

Komisija na kraju samem ali na daljavo izvaja obiske z namenom spremljanja in kontrole, da zagotovi pravilno uporabo carinske zakonodaje in zakonodaje o TLS. Kadar se sodelovanje in napredek pri reševanju nerešenih vprašanj štejeta za nezadostna, se izvedejo popravni ukrepi.

Kot je navedeno v poročilu o zaščiti finančnih interesov za leto 2019, je Komisija take popravne ukrepe že izvedla proti Združenemu kraljestvu v zvezi s prenizko ovrednotenim tekstilom in obutvijo iz Kitajske (glej  Kratki pregled 1 ). Komisija je leta 2020 sprejela nadaljnje ukrepe za količinsko opredelitev podobnih izgub TLS, ki so nastale v vseh državah članicah EU, in jim poslala predhodne izračune morebitnih izgub TLS, povezanih z uvozom domnevno prenizko ovrednotenega tekstila in obutve s Kitajske na njihovo ozemlje. Poleg tega je Komisija količinsko opredelila morebitne izgube TLS v zvezi z izogibanjem protidampinških dajatev za sončne panele in o tem obvestila zadevne države članice EU.

5.3.3.Boj proti nezakoniti trgovini s tobačnimi izdelki

Boj proti nezakoniti trgovini s tobačnimi izdelki je pomemben sestavni del politike EU za zaščito finančnih interesov EU. Komisija je v letu 2020 še naprej izvajala drugi akcijski načrt za boj proti nezakoniti trgovini s tobačnimi izdelki. Večina ključnih ukrepov je bila v teku ali pa so bili dokončani do konca leta. V EU je Komisija državam članicam pomagala pri uvajanju novega sistema sledljivosti tobačnih izdelkov, ki se je začel izvajati leta 2019. Pri analizi in zbiranju obveščevalnih podatkov je bil dosežen precejšen napredek. Neodvisni tobačni laboratorij je na primer leta 2020 obravnaval več kot 150 zahtevkov. Študija za opredelitev metodologije za merjenje nezakonitega trga tobačnih izdelkov je bila dokončana leta 2020 in objavljena v začetku leta 2021.

Urad OLAF je od začetka veljavnosti Protokola za odpravo nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki Okvirne konvencije Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom leta 2018 v tesnem sodelovanju s službami Komisije in državami članicami EU dejaven akter na več področjih. Mednarodno sodelovanje je bilo osredotočeno na zagotavljanje dobavne verige tobačnih izdelkov. Urad OLAF glede na drugo srečanje strank, predvideno za november 2021, deluje kot „ključni spodbujevalec“ delovne skupine za spremljanje in sledenje. Urad OLAF zagotavlja tudi svoje strokovno znanje kot aktivni član delovne skupine za pomoč in sodelovanje.

5.4.Prihodki: raven držav članic EU

Za boljšo zaščito prihodkov EU so nekatere države članice EU sprejele posebne ukrepe 59 , kot je prikazano v preglednici 4 .

Preglednica 4 – Ukrepi, ki so jih države članice EU sprejele v zvezi s prihodki v letu 2020

5.5.Odhodki: raven EU

Sprejetje svežnja o porabi za proračun EU za obdobje 2021–2027 in instrument New Generation EU spremljajo potrebne določbe za zagotovitev zadostne zaščite finančnih interesov EU.

5.5.1.Pravna država – pogojenost

Uredba (EU) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta uvaja splošni režim pogojenosti za zaščito proračuna Unije.

Njen cilj je zaščititi proračun EU pred kršitvami načel pravne države, ki dovolj neposredno vplivajo na njegovo dobro finančno poslovodenje ali finančne interese EU (ali kadar obstaja resno tveganje, da bi lahko vplivale nanje). Zato je povezana s proračunom EU. Komisija lahko na podlagi te uredbe Svetu predlaga ustrezne ukrepe za zaščito proračuna EU ali finančnih interesov EU, kot so začasna ustavitev in prenehanje izvajanja plačil ter prepoved novih pravnih obveznosti in finančnih popravkov. Uredba dopolnjuje druge postopke, vzpostavljene z zakonodajo EU za zaščito proračuna EU, vključno s preiskavami urada OLAF in EJT. Komisija bo še naprej uporabljala vse razpoložljive instrumente za učinkovito zaščito proračuna EU, vključno z npr. sistemom za zgodnje odkrivanje in izključitev, pregledi in revizijami ali finančnimi popravki. Komisija bo mehanizem pogojenosti uporabljala od leta 2021 naprej, če bo menila, da drugi instrumenti za zaščito proračuna EU niso učinkovitejši od njega.

Komisija je julija 2021 objavila drugo letno poročilo o pravni državi 60 , v katerem sta predstavljena povzetek stanja na področju pravne države v EU in ocena razmer v vsaki državi članici EU. Poročilo o pravni državi spremlja pomembne spremembe v zvezi s pravno državo v državah članicah EU, tako pozitivne kot negativne. Poročilo zajema štiri svežnje: (i) pravosodni sistem, (ii) protikorupcijski okvir, (iii) medijski pluralizem in (iv) svoboda ter druga institucionalna vprašanja, povezana z nadzorom in ravnotežjem. Poročilo je instrument, ki je ločen od uredbe o splošnem režimu pogojevanja za zaščito proračuna Unije in je pomemben vir informacij za Komisijo.

5.5.2.Proračun EU za obdobje 2021–2027

Zakonodajni okvir, ki se pripravlja v zvezi s proračunom EU za obdobje 2021–2027, bo prinesel nekaj pomembnih sprememb in poenostavitev pri upravljanju skladov EU, zlasti pri skladih ESI, pri čemer se bosta povečala:

·delež plačil, ki temeljijo na uspešnosti in ne na stroških, ter

·uporaba poenostavljenih možnosti obračunavanja stroškov in pavšalnih zneskov.

Za odobritev proračuna EU za obdobje 2021–2027 je potrebna tudi opredelitev posebnih uredb za vsak program za porabo sredstev. Sprejete so bile posebne določbe za boj proti goljufijam, da bi se zagotovili potrebne pravice in dostop odgovornemu odredbodajalcu, uradu OLAF in Računskemu sodišču za celovito izvajanje njihovih pristojnosti in tudi to, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev EU, podelijo enakovredne pravice. V primeru urada OLAF morajo take pravice vključevati pravico do izvajanja preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, kot je določeno v Uredbi (EU, Euratom) št. 883/2013.

Te določbe bi se uporabljale tudi za tretje države, ki sodelujejo v programih EU.

5.5.3.Mehanizem za okrevanje in odpornost

Komisija je septembra 2020 na podlagi predloga Komisije za uredbo o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost iz maja 2020 objavila smernice za države članice EU za pripravo nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, ki so bile posodobljene po političnem dogovoru med Parlamentom in Svetom decembra 2020 61 .

Evropski svet je julija 62 in decembra 2020 poudaril pomen dobrega finančnega poslovodenja in zaščite finančnih interesov EU za ta novi instrument.

Komisija v skladu z uredbo o mehanizmu za okrevanje in odpornost pri oceni nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost preverja, ali so države članice EU vzpostavile sisteme notranje kontrole za upravljanje instrumenta, s čimer zagotavljajo, da se prejeta sredstva uporabljajo v skladu s pravom EU in nacionalnim pravom, ter zlasti omogočajo preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje nasprotij interesov, goljufij, korupcije in dvojnega financiranja.

Med izvajanjem mehanizma za okrevanje in odpornost morajo države članice EU zagotoviti dobro finančno poslovodenje teh sredstev in izterjati nepravilno porabljene zneske. Države članice EU morajo zlasti zbirati standardizirane kategorije podatkov o končnih prejemnikih sredstev, izvajalcih, podizvajalcih in dejanskih lastnikih za revizijo in nadzor ter zagotoviti dostop do teh podatkov Komisiji, uradu OLAF, Evropskemu računskemu sodišču in EJT (kjer je primerno).

Komisija bo državam članicam EU dala na voljo sistem obveščanja in spremljanja, vključno z enotnim orodjem za podatkovno rudarjenje in ocenjevanje tveganja za dostop do ustreznih podatkov in njihovo analizo.

Pri zahtevkih za plačilo v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost morajo države članice EU vključiti izjavo o upravljanju, povzetek opravljenih revizij, vključno z ugotovljenimi pomanjkljivostmi in morebitnimi korektivnimi ukrepi, ki so bili sprejeti.

Po plačilu bo Komisija izvedla kontrole na podlagi tveganja.

Na splošno je bil vključen celovit sklop ukrepov za okrepitev zaščite finančnih interesov EU, države članice EU pa so v prvih mesecih leta 2021 tesno sodelovale s Komisijo, da bi se to odražalo v njihovih načrtih za okrevanje in odpornost, ki so jih predložile v drugem četrtletju leta 2021. Komisija bo natančno spremljala izvajanje teh načrtov.

5.5.4.Tehnična podpora v okviru programa za podporo strukturnim reformam

Leta 2020 je bila v okviru programa za podporo strukturnim reformam zagotovljena tehnična podpora za številne ukrepe v boju proti korupciji in goljufijam. Projekti so se začeli z organi iz več držav članic EU, da bi:

·povečali ozaveščenost in standarde v boju proti podkupovanju v mednarodnih poslovnih transakcijah;

·razvili okvir za oceno tveganja in vpoglede v vedenje za boljše obvladovanje tveganj korupcije;

·okrepili usklajevanje na področju preprečevanja in odkrivanja korupcije;

·izboljšali odkrivanje tveganja goljufij v zvezi z nepovratnimi sredstvi, in

·povečali učinkovitost izvajanja in spremljanja protikorupcijskih ukrepov.

5.6.Odhodki: raven držav članic EU

Leta 2020 je več držav članic EU sprejelo ukrepe za boljšo zaščito sredstev iz proračuna EU, ki so bila porabljena v okviru deljenega upravljanja. Ti zajemajo številne pobude, kot so sektorske strategije, krepitev sodelovanja med zadevnimi organi, krepitev boja proti korupciji ali preprečevanje nasprotja interesov 63 . Izbor teh pobud je prikazan v preglednici 5 , nadaljnji ukrepi v zvezi z orodji IT za boj proti goljufijam pa so opisani v oddelku 6.5.

Preglednica 5 – Ukrepi, ki so jih države članice EU sprejele v zvezi z odhodki v letu 2020

6.Nepravilnosti, goljufije in tveganja 

6.1.Od odkritja do tveganja

Na finančne interese EU lahko negativno vplivajo:

·zmanjšanje sredstev proračuna EU, kar negativno vpliva na možnost financiranja njegovih politik;

·povečanje stroškov, povezanih z odhodkovno postavko;

·tratenje sredstev za financiranje nizkokakovostnih projektov ali projektov, ki ne dosegajo pričakovanih rezultatov;

·napačna uporaba teh sredstev za namene, ki niso bili prvotno predvideni (upravičenec ali projekt, ki ni upravičen do finančne podpore).

Če je negativni učinek na proračun EU posledica kršitve pravil, je opredeljen kot „nepravilnost“ 64 . V primeru namernega ravnanja, kot je vsako dejanje ali opustitev dejanja v zvezi z uporabo ali predložitvijo lažnih, nepravilnih ali nepopolnih izjav ali dokumentov ali z nerazkritjem informacij, s katerim se krši določena obveznost, tako ravnanje pomeni „goljufijo“ 65 . Nepravilnost je torej lahko posledica napačne razlage pravila, medtem ko je goljufija posledica njegove namerne kršitve.

Na finančne interese EU lahko vplivajo druga nezakonita ravnanja, kot so aktivna ali pasivna korupcija 66 in odtujitev sredstev EU s strani javnega uslužbenca, ki je neposredno ali posredno odgovoren za njihovo upravljanje 67 .

Goljufije v škodo proračuna EU se lahko izvajajo tudi za namene storitve drugih kaznivih dejanj v okviru predhodnih kaznivih dejanj. Čeprav pravni okvir EU za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ni neposredno povezan z zaščito proračuna EU, je v tem okviru pomemben 68 .

Nadzorni okvir, vzpostavljen na evropski in nacionalni ravni (glej oddelek 3.2), je namenjen preprečevanju, odkrivanju in odpravljanju teh tveganj. Države članice so v prvi vrsti odgovorne za upravljanje približno 80 % proračuna za odhodke in pobiranje skoraj vseh prihodkov. Države članice EU bi morale Komisiji poročati o primerih nepravilnosti (vključno z morebitnimi primeri goljufij 73 ), ki so jih odkrile 74 . Na podlagi teh obvestil („prijavljene goljufije“ ali „prijavljene nepravilnosti“) lahko Komisija opredeli najpogostejša tveganja in vzorce goljufij.

V naslednjih oddelkih so na kratko opisani glavni trendi pri preteklem odkrivanju nepravilnosti in goljufij, o katerih so poročale države članice EU. Ti trendi kažejo na tveganja, ki bi lahko bila pomembna za prihodnje ukrepanje. Prejšnja odkritja se lahko obravnavajo kot kazalniki povezanih tveganj in ranljivosti v sistemih upravljanja, ki so jih izkoriščali goljufi. Brez znatnih izboljšav pri preprečevanju obstaja tveganje, da se bodo podobne nepravilnosti in goljufije pojavile tudi v prihodnosti.

6.1.1.Goljufije na področju DDV – „Study and Reports on the VAT Gap in the EU-28 Member States“ (Študija in poročila o vrzeli pri pobiranju DDV v državah članicah EU-28) (objavljeno leta 2020)

Države članice EU izgubljajo milijarde evrov prihodkov iz DDV zaradi davčnih goljufij in neustreznih sistemov pobiranja davkov. Vrzel pri pobiranju DDV (razlika med pričakovanimi prihodki iz DDV in dejansko pobranim DDV) vpliva na finančne interese EU.

Skupna vrzel pri pobiranju DDV v državah članicah EU je leta 2018 znašala približno 140 milijard EUR. Vrzel pri pobiranju DDV se je glede na napovedi Komisije v letu 2019 verjetno zmanjšala in bi lahko padla pod 130 milijard EUR ali 10 % skupne obveznosti iz naslova DDV.

Uspešnost posameznih držav članic EU se še vedno znatno razlikuje od povprečnega 9,2 % v letu 2018. Vrzel pri pobiranju DDV se je zmanjšala v 21 državah članicah, zlasti na Madžarskem (–5,1 %), v Latviji (–4,4 %) in na Poljskem (–4,3 %). Največje povečanje so zabeležili v Luksemburgu (+2,5 %), sledilo je rahlo povečanje v Litvi (+0,8 %) in Avstriji (+0,5 %).

6.1.2.Nepravilnosti in goljufije pri prihodkih

Število sporočenih primerov se je v primerjavi s petletnim povprečjem zmanjšalo tako pri goljufijah kot pri drugih nepravilnostih, povezanih s prihodki EU. Zadevni znesek se je povečal za nepravilnosti, ki pomenijo goljufijo, vendar se je zmanjšal za nepravilnosti, ki ne pomenijo goljufije 75 .

Preglednica 6 – Prihodki: nepravilnosti, ki so jih odkrili nacionalni organi – tradicionalna lastna sredstva

Zdi se, da je pandemija COVID-19 na splošno stanje v letu 2020 manj vplivala, kot bi bilo mogoče pričakovati. Razlika med številom primerov, ki so bili sporočeni kot goljufije ali primeri, ki ne pomenijo goljufije, in povezanimi zneski je bolj v običajnem razponu letnega nihanja (glej okvir na desni strani). Vendar so bile nekatere države članice EU bolj prizadete kot druge (glej 5.3.1).

Inšpekcijski pregledi služb za boj proti goljufijam so bili v letu 2020 najuspešnejša metoda odkrivanja primerov goljufij in s tem povezanih zneskov. Kontrole po sprostitvi in prepustitvi blaga so bile skoraj enako pomembne za odkrivanje organiziranih kaznivih dejanj izogibanja carinam in novih vzorcev goljufij.

Nepravilnosti, ki ne pomenijo goljufije, so bile odkrite zlasti s kontrolami po sprostitvi blaga. V finančnem smislu je bilo med kontrolo po sprostitvi blaga odkritih približno 43 % vseh ocenjenih in ugotovljenih zneskov, 29 % pa jih je bilo povezanih z davčno revizijo, ki je leta 2020 postala pomembna kot metoda odkrivanja.

6.1.3.Nepravilnosti in goljufije pri odhodkih

V zadnjih petih letih se je število sporočenih nepravilnosti (goljufij in nepravilnosti, ki ne pomenijo goljufije) v zvezi z odhodki EU za programsko obdobje 2007–2013 zmanjšalo, medtem ko se je število sporočenih nepravilnosti, povezanih s proračunom EU za obdobje 2014–2020 78 , povečevalo v skladu s cikli izvajanja. Sporočene nepravilnosti v zvezi z letno porabo (neposredna pomoč kmetom in ukrepi za podporo trgu) so ostale stabilne.

Preglednica 7 – Odhodki: nepravilnosti, ki jih je proračunski sektor odkril v letu 2020

Kmetijstvo – v zadnjih petih letih (glej okvir spodaj) se je poročanje o nepravilnostih, ki pomenijo goljufijo, v zvezi z razvojem podeželja za obdobje 2014–2020, začelo počasi, kar bi lahko kazalo na nezadostna prizadevanja za odkrivanje v državah članicah EU, v programskem obdobju 2007–2013 pa se je zmanjšalo, kot je bilo pričakovano. Poročanje o goljufijah je bilo precej stabilno za podporo kmetijstvu (vključno z neposredno pomočjo kmetom in tržnimi ukrepi).

Zdi se, da na razvoj podeželja, sorazmerno s plačili, ki jih prejmejo države članice EU, bolj vplivajo goljufije kot na neposredno pomoč kmetom. Slednja temelji na pravicah, vzpostavljeni sistemi pa podpirajo preprečevanje.

Tržni ukrepi porabijo manj finančnih sredstev, vendar je pogostost sporočenih goljufij v sorazmerju s plačili celo večja kot pri razvoju podeželja (glej  sliko 14 ). Sporočene goljufije zadevajo zlasti nacionalne podporne programe za vinski sektor (naložbene ukrepe, promocijo, zlasti na trgih zunaj EU, prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov), sektor sadja in zelenjave (pomoč za skupine proizvajalcev za predhodno priznanje, zlasti naložbene ukrepe). Zdi se, da so tudi v sektorju „promocij“ goljufije pogostejše tako na trgih EU kot na trgih zunaj EU.

Slika 14 – Delež različnih komponent skupne kmetijske politike (SKP) v plačilih in finančnih zneskih, povezanih z nepravilnostmi (EU-27 – 2020)

Kohezijska in ribiška politika – v zadnjih petih letih se je število odkritih in sporočenih nepravilnosti, ki pomenijo goljufijo, in nepravilnosti, ki ne pomenijo goljufije, za programsko obdobje 2007–2013 za evropske strukturne in investicijske sklade (skladi ESI, tj. Kohezijski sklad, Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad in Evropski sklad za ribištvo) zmanjšalo v skladu s ciklom izvajanja (glej okvir na desni). Število sporočenih nepravilnosti za obdobje 2014–2020 se je povečalo. Vendar je bilo to povečanje za nepravilnosti, ki ne pomenijo goljufije, omejeno, kar kaže na izjemno zmanjšanje števila odkritih nepravilnosti (in z njimi povezanih finančnih zneskov) v primerjavi s prejšnjim programskim obdobjem. Vrzel je pomembna za vse sklade, zlasti pa za Evropski sklad za regionalni razvoj.

Slika 15 – Vrste nepravilnosti, odkritih v primerih goljufij in drugih primerih – programsko obdobje 2014–2020

Neposredni odhodki – odkrite nepravilnosti, ki pomenijo goljufijo, v zvezi z neposrednimi odhodki Komisije so se od leta 2016 zmanjšale in v zadnjih treh letih ostale precej stabilne. V zvezi z nepravilnostmi, ki ne pomenijo goljufije, so bili v letu 2020 zabeleženi najmanjše število primerov in najnižji zneski.

6.2.Dodatna tveganja nepravilnosti in goljufij za leto 2021 in pozneje 

Leto 2020 je bilo v novejši zgodovini zaradi pandemije COVID-19 leto brez primere. V tem okviru Mehanizem za okrevanje in odpornost prav tako spreminja nastalo situacijo v smislu tveganj. Novi cilji in znatne spremembe v okolju morajo hitro sprožiti ukrepe držav članic EU in Komisije, da se ugotovijo in ocenijo dodatna tveganja za nepravilnosti in goljufije.

6.2.1.Tveganja za prihodke zaradi pandemije COVID-19

Leto 2020 sta zaznamovala pandemija COVID-19 in močno zmanjšanje uvoznih tokov. Trgovina v EU-27 82 je bila močno prizadeta. V primerjavi z letom 2019 je bil ugotovljen znaten upad uvoza (–11,6 %) 83 . Zmanjšanje obsega uvoza in znaten premik k e-trgovanju, ki ju je povzročila pandemija COVID-19, sta povzročila ne le spremembe v številu carinskih deklaracij, ki jih je treba obračunati, ampak tudi spremembo delovnih obremenitev carinskih organov in organizacije dela. Odziv nacionalnih organov na te izzive in hitrost, s katero so se carinski organi lahko prilagodili novim okoliščinam, sta le delno primerljiva, saj so se spreminjajoča pravila o omejitvi gibanja skozi leto med državami članicami EU in znotraj določenih regij v nekaterih državah članicah EU močno spremenila.

Vendar se na podlagi splošnih podatkov zdi, da je razlika med skupnim številom sporočenih nepravilnosti (nepravilnosti, ki pomenijo goljufijo, in nepravilnosti, ki ne pomenijo goljufije) ter z njimi povezanih zneskov bolj v okviru običajnega razpona letnih nihanj 84 in nanjo pandemija COVID-19 ni imela velikega vpliva. Temu navkljub se zdi, da so carinske goljufije med pandemijo COVID-19 različno prizadele države članice EU. Medtem ko so bile leta 2020 stopnje odkrivanja 85 v Belgiji, Bolgariji, na Hrvaškem, Madžarskem, v Nemčiji, na Poljskem, v Sloveniji in na Švedskem najvišje v primerjavi s prejšnjimi petimi leti, so bile stopnje odkrivanja v Avstriji, Italiji, na Nizozemskem, na Portugalskem in Slovaškem najnižje 86 .

Za blago, povezano s COVID-19, je bilo leta 2020 ugotovljeno rahlo povečanje prijavljenih nepravilnih zneskov, zlasti za blago, kot so zaščitna oblačila. Vendar analiza kaže, da je učinek nepravilnosti, ki vplivajo na blago, povezano s COVID-19, v letu 2020 ostal razmeroma nizek (6 % skupnega števila sporočenih nepravilnosti v letu 2020 in 3 % zadevnih zneskov).

6.2.2.Tveganja pri odhodkih v zvezi s COVID-19

Pandemija COVID-19 je institucije EU in države članice EU spodbudila, naj dodajo potrebna sredstva proračunu EU in pri tem omogočijo prožnost ter tako zagotovijo podporo pri odzivanju na krizo. EU ima stroga pravila za zaščito svojega proračuna pred goljufijami. Vendar goljufi hitro prilagajajo svoje dejavnosti. V številnih ključnih potencialnih tveganjih, povezanih z izbruhom COVID-19, bi lahko odkrili nove priložnosti.

Prvič, obstajajo tveganja, povezana z obvladovanjem izrednih razmer, za kar so potrebni poenostavljeni postopki. Zloraba poenostavljenih postopkov lahko privede do manj konkurenčnih javnih naročil in neposredne oddaje naročil, kar povečuje tveganje nasprotja interesov in korupcije ter otežuje nadzor. Postopki v sili lahko privedejo do slabše kakovosti razpisnih zahtev, kar goljufom olajša napihovanje stroškov ali zmanjšanje kakovosti med izvajanjem. Po zaključku nujnih operacij je zanje mogoče prejeti finančna sredstva EU zunaj okvira upravljanja in kontrole za sredstva EU (retroaktivno financiranje). Storitve svetovalnih podjetij so lahko zelo koristne, vendar lahko večje zanašanje nanje pomeni tveganje goljufij. Povečano povpraševanje in motnje v dobavnih verigah v izrednih razmerah lahko povzročijo pogodbena razmerja z nezanesljivimi partnerji.

Druga tveganja so posledica pritiska na organe, pristojne za upravljanje sredstev EU. Zamude pri sedanjih operativnih programih zaradi pandemije COVID-19, nove potrebe, povezane z nujno porabo, in začetek naslednjega programskega obdobja so lahko dejavniki stresa v korist goljufom, ki uporabljajo mreže (slamnatih) družb, ponujajočih enake storitve v več projektih v različnih operativnih programih (tveganja nasprotja interesov, dvojno financiranje itd.), ali napihujejo stroške zaradi lažnih transakcij znotraj omrežja. Tak pritisk lahko poveča izziv ocenjevanja izjav prosilcev, kar povečuje tveganje napihovanja stroškov in financiranja podjetij, ki nimajo finančnih in operativnih zmogljivosti. Prav tako lahko privede do zmanjšanja uporabe jamstev ali zmanjšanja količine ali kakovosti nadzora, ki ga ovirajo tudi omejitve potovanj.

Drugo tveganje je lahko povezano z upravičenci, ki se neupravičeno sklicujejo na višjo silo, da bi upravičili neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti pri izvajanju programov. To lahko celo olajša goljufive stečaje, ki jih je povzročila lažna pretirana kriza.

Ta tveganja se lahko upoštevajo v letu 2020, kar zahteva prilagoditev strategij nadzora v zvezi z operacijami, izvedenimi med vrhuncem izrednih razmer na področju zdravja, ter v letu 2021 in pozneje, kar zahteva preprečevanje s posebnimi blažilnimi ukrepi in ciljno usmerjenimi ukrepi za odkrivanje prihodnjih nepravilnosti in goljufij.

6.2.3.Tveganja, povezana z Mehanizmom za okrevanje in odpornost

V zvezi z Mehanizmom za okrevanje in odpornost so v Uredbi (EU) 2021/241 opredeljena zlasti štiri posebna tveganja, proti katerim morajo države članice EU sprejeti ustrezne ukrepe: (i) goljufija, (ii) korupcija, (iii) nasprotje interesov in (iv) dvojno financiranje.

Ta tveganja so v uredbi opredeljena kot „resne nepravilnosti“.

Mehanizem za okrevanje in odpornost bo nekaterim državam članicam EU, ki že imajo šibko zmogljivost črpanja iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, zagotovil veliko vsoto denarja. To bo še povečalo pritisk na sistem upravljanja in nadzora.

Večina držav članic EU mora razviti nova orodja IT za zbiranje in upravljanje informacij za izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost. Interoperabilnost med različnimi nacionalnimi sistemi morda ni zagotovljena.

Pri izvajanju mehanizma za okrevanje in odpornost bodo morale države članice EU zagotoviti uspešen in učinkovit način notranjega nadzora ter razviti zanesljivo strukturo IT za zbiranje:

(a) informacij o doseganju mejnikov in ciljnih vrednosti in

(b) standardiziranih kategorij podatkov (o končnih prejemnikih, izvajalcih, podizvajalcih in dejanskih lastnikih).

Komisija bi za dostop do teh podatkov in informacij ter njihovo analizo dala na voljo sistem obveščanja in spremljanja, vključno z enotnim orodjem za podatkovno rudarjenje in oceno tveganja, da ga bodo lahko države članice EU širše uporabljale.

Komisija, urad OLAF, Računsko sodišče in po potrebi EJT lahko uporabljajo informacijski sistem in sistem spremljanja v okviru svojih pristojnosti.

7.Orodja za okrepitev boja proti goljufijam

Komisija bo nadgradila svoja obstoječa orodja in razvila nova za reševanje izzivov, ki so se pojavili med pandemijo COVID-19, in nove načine upravljanja sredstev EU.

7.1.Orodje ARACHNE

Komisija spodbuja uporabo integriranega informacijskega orodja ARACHNE za podatkovno rudarjenje in obogatitev podatkov. Razvila ga je Komisija za podporo organom upravljanja pri njihovih upravnih kontrolah in upravljalnih pregledih v okviru strukturnih skladov (Evropski socialni sklad in Evropski sklad za regionalni razvoj). Poleg tega se uporablja pri projektih Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), po reformi SKP pa se bo uporabljal tudi za vse kmetijske sklade.

Orodje ARACHNE vzpostavlja celovito zbirko podatkov, ki jih o projektih EU, potekajočih v okviru skladov, zagotavljajo organi upravljanja in plačilne agencije, ter te podatke dopolnjuje z javno dostopnimi informacijami, da bi se na podlagi niza kazalnikov tveganja opredelili projekti, upravičenci, pogodbe in izvajalci, ki bi lahko bili dovzetni za tveganja goljufij, nasprotja interesov in nepravilnosti.

Orodje zagotavlja zelo dragocena opozorila o tveganjih za obogatitev preverjanj upravljanja, vendar ne dokazuje napak, nepravilnosti ali goljufij. Orodje ARACHNE lahko poveča učinkovitost izbiranja projektov in upravljalnih preverjanj ter dodatno okrepi ugotavljanje, preprečevanje in odkrivanje goljufij.

Glede na tveganja, poudarjena v oddelku 6, bi splošna in sistematična uporaba orodij, kot je ARACHNE, omogočila okrepitev boja proti goljufijam, nepravilnostim, nasprotju interesov in dvojnemu financiranju.

7.2.Sistem za zgodnje odkrivanje in izključitev (EDES)

Komisija upravlja sistem za zgodnje odkrivanje in izključitev (EDES). Sistem EDES je omenjen v členih 135 do 145 finančne uredbe, ki se uporablja za proračun EU 87 . Je orodje za krepitev zaščite finančnih interesov EU pred nezanesljivimi subjekti in osebami, tako da se takšni gospodarski subjekti izključijo iz sodelovanja v postopkih dodeljevanja sredstev EU v okviru neposrednega in posrednega upravljanja. Prepovedane prakse vključujejo širok nabor ravnanj, ki vplivajo na poklicno integriteto (npr. goljufije, korupcija in huda kršitev poklicnih pravil) ter slabe rezultate (kot so znatne pomanjkljivosti pri izvajanju javnih naročil).

Sistem EDES zlasti omogoča:

·zgodnje odkrivanje subjektov ali oseb, ki pomenijo tveganje za finančne interese EU;

·izključitev takih gospodarskih subjektov iz možnosti pridobivanja sredstev EU v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja in/ali naložitev denarne kazni;

·evidentiranje zgornjih informacij v podatkovno zbirko EDES, ki je dostopna skupnosti finančnih akterjev, odgovornih za izvajanje sredstev Unije;

·v najresnejših primerih izključitve objavo imen zadevnih subjektov ali oseb na spletnem mestu Komisije 88 .

Sistem EDES omogoča centralizirano presojo primerov izključitve, hkrati pa ščiti temeljne pravice zadevnih oseb in subjektov, zlasti njihovo pravico do zaslišanja.

Edinstvenost in moč sistema EDES je v pristojnosti institucij in organov EU 89 , da ukrepajo če „ni nobene pravnomočne nacionalne sodbe ali, kadar je ustrezno, pravnomočne upravne odločbe“ 90 . Uvedba sankcij lahko temelji na ugotovljenih „dejstvih in ugotovitvah“, ki izhajajo iz revizij, pregledov ali kontrol, ki se izvedejo pod odgovornostjo pristojnega odredbodajalca 91 , preiskav, ki jih izvaja urad OLAF, ali nepravnomočnih upravnih odločb nacionalnih organov ali mednarodnih organizacij.

Odločitev o naložitvi sankcije nezanesljivim gospodarskim subjektom lahko pristojni odredbodajalec sprejme šele po tem, ko najprej pridobi uradno priporočilo 92 centralizirane medinstitucionalne komisije 93 .

7.3.Projekt GetI

Cilj projekta GetI je povečati analitične zmogljivosti osebja urada OLAF, ki opravlja operativne in strateške naloge, in sicer z izboljšanjem dostopnosti in vizualizacije informacij, hitrosti in prožnosti pri poizvedovanju po podatkih.

Raznolikost oblik zapisa podatkov in obseg nestrukturiranih podatkov sta v zadnjih letih ustvarila potrebo po okolju, orodjih in funkcijah, ki olajšujejo analitično delo. Z zbirko odprtih virov in komercialne programske opreme si GetI prizadeva za avtomatizacijo številnih zamudnih nalog in uvedbo sodobnih tehnologij, kot je umetna inteligenca.

7.4.Nacionalna informacijska orodja za zaščito finančnih interesov EU

Države članice EU so leta 2020 sporočile razvoj več informacijskih orodij (glej preglednico 8 ) za okrepitev zaščite finančnih interesov EU 94 , ki bodo zlasti pomembna pri spoprijemanju z izzivi, nastalimi zaradi pandemije COVID-19, in novimi načini upravljanja financiranja EU.

Preglednica 8 – Informacijska orodja, ki so jih države članice EU uporabile v letu 2020

8.Sklepne ugotovitve in priporočila

Zdravstvena kriza, ki jo je povzročila pandemija COVID-19, je in bo še naprej imela velike gospodarske in socialne posledice na naša življenja. Odziv EU s sredstvi, predvidenimi za naslednji proračun EU in instrument Next Generation EU, pomeni največji načrt za oživitev gospodarstva v Evropi od Marshallovega načrta.

Za zaščito denarja davkoplačevalcev je v EU vzpostavljena prenovljena struktura EU za boj proti goljufijam, ki temelji na:

·pristojnosti EJT za preiskave in pregon;

·usklajevalni vlogi Eurojusta;

·analitični zmogljivosti Europola in

·reformiranem uradu OLAF, ki je opremljen z orodji za sodelovanje z EJT in za izvajanje še učinkovitejših preiskav.

Potrebno je tesno in učinkovito sodelovanje z nacionalnimi organi, saj se ti prilagajajo novim tveganjem in novim načinom upravljanja sredstev EU. Upravljanje mehanizma za okrevanje in odpornost ter znaten del programov porabe za obdobje 2021–2027 bosta temeljila na uspešnosti, države članice EU pa bodo prevzele večji del odgovornosti.

Te izjemne spremembe ne podpirajo „običajnega“ pristopa. Za obnovo Evrope so potrebna večja prizadevanja in ukrepi, ki zahtevajo prenovljeno in skupno evropsko vizijo za boj proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim, ki škodijo finančnim interesom EU.

Ta vizija bi lahko temeljila na naslednjih elementih:

·učinkovitejšem zbiranju in uporabi podatkov, pri čemer se v celoti izkoristijo priložnosti, ki jih ponujajo povezljivost informacijske tehnologije, podatkovno rudarjenje in orodja za ocenjevanje tveganja. Z uporabo vseevropskih orodij bi se ta učinkovitost še povečala in orodja bi se učinkoviteje usmerila na tvegana področja;

·večji preglednosti za upravičence (vključno z izvajalci, podizvajalci in dejanskimi lastniki) javnih (evropskih in nacionalnih) sredstev;

·bolje usklajenih in celostnih prizadevanjih za boj proti goljufijam na ravni držav članic EU, ki temeljijo na razvoju in izvajanju nacionalnih strategij za boj proti goljufijam;

·povečanem sodelovanju znotraj nacionalnih organov, med državami članicami EU in na evropski ravni.

Prihodki

Carinske politike EU in nacionalne carinske politike so pomembno prispevale k odzivu EU na pandemijo COVID-19 v letu 2020, saj so Evropejcem zagotovile nemotene trgovinske tokove in zaščitile finančne interese EU. Nekatere države članice EU so bile hitrejše in prožnejše pri prilagajanju svojih nadzornih dejavnosti. Stopnja razhajanj na nacionalni ravni in različno trajanje ukrepov za omejitev izhoda ter izzivi, značilni za posamezne države, so vplivali na zmožnost držav članic EU, da se prilagodijo resnemu stanju leta 2020.

Zdaj je bistveno, da se raziščejo vse možnosti za zagotovitev optimalnega delovanja carinske unije in carinskih organov držav članic EU, da ostanejo prilagodljivi in odporni v času krize ter bolje predvidijo težave. To pomeni predvsem nov poudarek na zagotavljanju večje razpoložljivosti, uporabe podatkov in analize podatkov za carinske namene ter razvoju ustreznega sklopa predvidevanj in skupnih orodij za krizno upravljanje. Zato so potrebni nadaljnji ukrepi za oceno tveganja, standardizirani pregledi ter vseevropsko in mednarodno usklajevanje in sodelovanje pri odkrivanju primerov nepravilnosti, pri čemer je treba upoštevati, da nacionalne meje ne omejujejo goljufij in širjenja posebnih mehanizmov goljufij.

Odhodki

Tveganja je mogoče ublažiti le, če so bila ugotovljena. Izgubljena priložnost v smislu opredelitve tveganj slabi države članice EU in jih v celoti izpostavlja tveganjem v smislu učinka in verjetnosti. Zato je v sedanjih razmerah ključno, da države članice EU izvajajo poglobljene in ciljno usmerjene ocene tveganja. To bo prispevalo h krepitvi pravil o okvirih notranje kontrole.

V zvezi s tem je ključnega pomena preglednost pri uporabi javnih sredstev. Ni le odvračilni element, temveč vključuje tudi civilno družbo, saj prispeva k večjemu zaupanju davkoplačevalcev v to, kako javni organi upravljajo javna sredstva.

Analiza podatkov za odkrivanje sumljivih transakcij in osredotočanje nanje je postala bistven del boja proti goljufijam in njen pomen se bo v prihodnjih letih še naprej povečeval.

Kar zadeva podatkovno rudarjenje in zmogljivosti za oceno tveganja, bi vseevropsko orodje IT:

·Komisiji olajšalo zbiranje in spremljanje podatkov ter zelo koristilo preiskovalnim nalogam urada OLAF, EJT in nacionalnih organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, zlasti v zvezi s čezmejnimi primeri;

·povečalo možnosti Komisije, urada OLAF in držav članic EU, da (i) analizirajo vzorce in trende tveganja; (ii) opredelijo tvegane upravičence, in (iii) izključijo nezanesljive upravičence iz financiranja EU.

(1)    Temu poročilu, znanemu tudi kot poročilo PIF, pri čemer je kratica izpeljana iz francoskega poimenovanja Protection des Intérêts Financiers, je priloženih šest delovnih dokumentov služb Komisije, ki se nanašajo na:

(2)    Vir: UL L 57, 27.2.2020, str. 14.

(3)    Vir: UL L 57, 27.2.2020, str. 13.

(4)    Letni postopek sprejetja je na voljo na https://ec.europa.eu/info/sites/default/files/about_the_european_commission/eu_budget/budgetary-procedure.pdf .

(5)     Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020.

(6)     Uredba Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027.

(7)     Uredba (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost.

(8)    Sredstva zajemajo tudi ukrepe, ki so se začeli izvajati 1. februarja 2020.

(9)    UL L 433l, 22.12.2020, str. 11.

(10)    Glej oddelek 5.5.2.

(11)    UL L 433l, 22.12.2020, str. 1.

(12)    Glej oddelek 5.5.1.

(13)    UL L 437, 28.12.2020, str. 49.

(14)    Glej  kratek pregled 4 .

(15)    UL L 57, 18.2.2021, str. 17. Čeprav je bil ta akt sprejet v začetku leta 2021, je rezultat intenzivnih pogajanj o novem večletnem finančnem okviru in New Generation EU, ki so potekala leta 2020, potem ko je bil julija dosežen dogovor na zasedanju Evropskega sveta.

(16)    Glej oddelek 5.5.3.

(17)    Sodba z dne 1. oktobra 2020, EU:C:2020:774.

(18)    Sodba z dne 1. oktobra 2020, EU:C:2020:767.

(19)    Sodba z dne 26. marca 2020, EU:C:2020:240.

(20)    https://ec.europa.eu/anti-fraud/sites/default/files/pif_report_2019_sl.pdf, oddelek 3.3.1.

(21)    C-213/19.

(22)    Dokumentacija postopka 2019/2128(INI) , Zaščita finančnih interesov Evropske unije – boj proti goljufijam – letno poročilo za leto 2018.

(23)    Komisija je podrobno komentirala resolucijo v uradnem odgovoru.

(24)     https://www.eca.europa.eu/sl/Pages/DocItem.aspx?did=53898 .

(25)    Urad OLAF in EJT sta v letu 2020 začela pogajanja o svojih delovnih ureditvah. Glej oddelek 4.1.3.

(26)     http://ec.europa.eu/anti-fraud/sites/default/files/olaf_report_2020_en.pdf .

(27)    Danska, Irska, Madžarska, Poljska in Švedska ne sodelujejo pri EJT.

(28)    UL L 283, 31.10.2017, str. 1.

(29)    Glej oddelka 5 in 6 dokumenta z naslovom „Measures adopted by the Member States to protect the EU’s financial interests in 2020“ (Ukrepi, ki so jih države članice sprejele za zaščito finančnih interesov EU v letu 2020), ki je priložen temu poročilu.

(30)     Obvestilo o Uredbi (EU) 2018/1805 o vzajemnem priznavanju sklepov o začasnem zavarovanju in sklepov o odvzemu . Eurojust | . Agencija Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (europa.eu) .

(31)    Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).

(32)    Število teles in organov, vključenih v upravljanje sredstev EU, naj bi se z izvajanjem mehanizma za okrevanje in odpornost od leta 2021 povečalo.

(33)    Glej sprotno opombo 29.

(34)    Avstrija, Bolgarija, Češka, Francija, Grčija, Hrvaška, Italija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Portugalska, Slovaška, Švedska. Od teh je Češka Komisijo obvestila, da je posodobila svojo strategijo, vendar novega dokumenta še ni posredovala; Portugalska je navedla, da je sprejela strategijo, vendar je ni nikoli uradno posredovala Komisiji.

(35)    Belgija, Ciper, Danska, Estonija, Finska, Nemčija, Irska, Luksemburg, Nizozemska, Poljska, Romunija, Slovenija, Španija.

(36)    Belgija, Estonija, Luksemburg, Poljska, Romunija.

(37)    Za več informacij o nekaterih sprejetih ali posodobljenih strategijah glej dokument, priložen temu poročilu, z naslovom „Ukrepi, ki so jih države članice sprejele za zaščito finančnih interesov EU v letu 2020“, informacije, ki so jih predložile Bolgarija, Malta in Švedska.

(38)    Glej oddelka 6.2 in 6.3.

(39)    Glej oddelek 5 dokumenta z naslovom „Ukrepi, ki so jih države članice sprejele za zaščito finančnih interesov EU v letu 2020“, ki je priložen temu poročilu.

(40)    Za popolno analizo odgovorov, ki so jih predložile države članice, glej dokument z naslovom „Follow-up on recommendations to the Commission report on the protection of the EU’s financial interests – fight against fraud 2019“ (Nadaljnji ukrepi na podlagi priporočil iz poročila Komisije o zaščiti finančnih interesov EU – boj proti goljufijam za leto 2019), ki je priložen temu poročilu.

(41)    Belgija, Bolgarija, Češka, Nemčija, Estonija, Irska, Grčija, Španija, Francija, Hrvaška, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija, Finska in Švedska.

(42)    Belgija, Bolgarija, Češka, Nemčija, Estonija, Irska, Grčija, Španija, Francija, Hrvaška, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija, Finska in Švedska.

(43)    Belgija, Bolgarija, Češka, Danska, Nemčija, Estonija, Grčija, Hrvaška, Italija, Latvija, Luksemburg, Madžarska, Malta, Portugalska, Romunija, Slovenija, Finska in Švedska.

(44)    Španija, Francija, Litva, Nizozemska, Poljska in Slovaška.

(45)    Bolgarija, Nemčija, Estonija, Irska, Grčija, Španija, Hrvaška, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija in Švedska.

(46)    Belgija, Češka, Francija, Malta, Nizozemska, Avstrija, Slovaška in Finska.

(47)    Belgija, Bolgarija, Češka, Danska, Nemčija, Estonija, Španija, Francija, Hrvaška, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Avstrija, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Švedska in Finska.

(48)    Irska, Grčija, Nizozemska in Slovenija.

(49)    Uredba Sveta (ES) št. 515/97 z dne 13. marca 1997 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje (UL L 82, 22.3.1997, str. 1).

(50)    Člen 46(3) Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).

(51)    Glej oddelek 6.1.

(52)    Nanaša se na številko strani v dokumentu z naslovom „HERCULE III – 2020 implementation“ (Program Herkul III – izvedba v letu 2020), ki je priložen temu poročilu.

(53)    Pregled stanja je bil zaključen junija 2021. Glej dokument z naslovom „Commission Anti-Fraud Strategy (CAFS) Action Plan State-of-Play June 2021“ (Stanje akcijskega načrta Komisije za boj proti goljufijam v juliju 2021), ki je priložen temu poročilu.

(54)    Uredba (EU) št. 250/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o uvedbi programa za spodbujanje dejavnosti na področju zaščite finančnih interesov Evropske unije (program Herkul III) in razveljavitvi Sklepa št. 804/2004/ES (UL L 84, 20.3.2014, str. 6).

(55)    Sklep Komisije C(2020) 28 final z dne 16. januarja 2020.

(56)    Glej dokument z naslovom „HERCULE III – 2020 implementation“ (Program Herkul III – izvajanje v letu 2020).

(57)    COM(2020) 581 final.

(58)    Direktiva Sveta (EU) 2020/284 z dne 18. februarja 2020 o spremembi Direktive 2006/112/ES glede uvedbe nekaterih zahtev za ponudnike plačilnih storitev (UL L 62, 2.3.2020, str. 7) in Uredba Sveta (EU) 2020/283 z dne 18. februarja 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 904/2010 v zvezi z ukrepi za krepitev upravnega sodelovanja za boj proti goljufijam na področju DDV (UL L 62, 2.3.2020, str. 1).

(59)    Glej oddelka 5 in 6 dokumenta z naslovom „Implementation of Article 325 TFEU by the Member States“ (Izvajanje člena 325 PDEU s strani držav članic), ki je priložen temu poročilu.

(60)    COM(2021) 700 final. https://ec.europa.eu/info/policies/justice-and-fundamental-rights/upholding-rule-law/rule-law/rule-law-mechanism/2021-rule-law-report/2021-rule-law-report-communication-and-country-chapters_sl .

(61)    Dokument SWD(2020)205, objavljen 17. septembra 2020 in po dogovoru med Svetom in Parlamentom o uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost posodobljen z dokumentom SWD(2021)12 final z dne 22. januarja 2021. Te in druge pomembne informacije in dokumenti so na voljo na spletni strani https://ec.europa.eu/info/business-economy-euro/recovery-coronavirus/recovery-and-resilience-facility_sl .

(62)    Svet, od 17. do 21. julija 2020, sklepi od 22 do 24.

(63)    Glej oddelka 5 in 6 dokumenta z naslovom „Measures adopted by the Member States to protect the EU’s financial interests in 2020“ (Ukrepi, ki so jih države članice sprejele za zaščito finančnih interesov EU v letu 2020), ki je priložen temu poročilu.

(64)    Kakor je opredeljeno v členu 1 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).

(65)    Kakor je opredeljeno v členu 3 Direktive o zaščiti finančnih interesov. Kar zadeva prihodke iz lastnih sredstev iz naslova DDV, direktiva o zaščiti finančnih interesov od držav članic zahteva, da kazniva dejanja zoper skupni sistem DDV opredelijo kot kazniva dejanja, kadar zadevajo ozemlje dveh ali več držav članic Unije in skupna škoda znaša vsaj 10 milijonov EUR (člen 2(2) direktive o zaščiti finančnih interesov).

(66)    Člen 4(2) direktive o zaščiti finančnih interesov.

(67)    Člen 4(3) direktive o zaščiti finančnih interesov.

(68)     https://ec.europa.eu/info/business-economy-euro/banking-and-finance/financial-supervision-and-risk-management/anti-money-laundering-and-countering-financing-terrorism_sl . Med pripravo tega poročila so Avstrija, Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Češka, Danska, Estonija, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Finska, Malta, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija in Švedska poročale o popolnem prenosu pete direktive o preprečevanju pranja denarja (Direktiva (EU) 2018/843), in sicer o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, medtem ko so Irska, Nizozemska in Poljska navedle delni prenos.

(69)    V smislu Okvirnega sklepa Sveta 2008/841/PNZ z dne 24. oktobra 2008 o boju proti organiziranemu kriminalu (UL L 300, 11.11.2008, str. 42).

(70)    Glej poročilo Europola z naslovom „2021 European Union Serious and Organised Crime Threat Assessment“ (Ocena ogroženosti zaradi hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala v Evropski uniji za leto 2021) (v nadaljnjem besedilu: poročilo EU SOCTA) z dne 12. aprila 2021 https://www.europol.europa.eu/activities-services/main-reports/european-union-serious-and-organised-crime-threat-assessment . EU SOCTA je celovita analiza ogroženosti zaradi organiziranega kriminala, v kateri so opredeljena področja kaznivih dejanj, ki jih je treba prednostno obravnavati, in ki jo vsaka štiri leta pripravi Europol na podlagi prispevkov držav članic.

(71)    Glej sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o strategiji EU za boj proti organiziranemu kriminalu za obdobje 2021–2025. COM(2021) 170 final .

(72)    Prav tam, str. 25.

(73)    Za končno odločitev o tem, ali nepravilnost dejansko pomeni goljufijo, so odgovorni zadevni organi vpletene države članice. Kazenski postopki lahko trajajo nekaj let, razen če so posebej opisani kot „ugotovljena goljufija“, zato je treba vsako navedbo odkritih goljufij v tem dokumentu razumeti kot navedbo primerov „suma goljufije“.

(74)    Nekatera odstopanja se uporabljajo za to pravilo in so določena v uredbah, ki podrobno opredeljujejo obveznosti poročanja. Glej oddelek 8 dokumenta z naslovom „Handbook on irregularities reporting“ (Priročnik o poročanju o nepravilnostih pri upravljanju).

(75)    Zaradi primerljivosti s prejšnjimi leti se analiza za leto 2020 izvede na podlagi podatkov, pridobljenih za EU s 27 državami članicami in Združenim kraljestvom. To je EU zapustilo 31. januarja 2020 in ni več država članica EU, vendar pa je bilo v skladu z dogovorom v sporazumu o izstopu do 31. decembra 2020 še vedno del notranjega trga in carinske unije. Združeno kraljestvo je leta 2020 odkrilo dva primera in o njiju poročalo kot o primerih goljufij (34 292 EUR) ter 637 primerov (70 788 223 EUR), o katerih je poročalo kot o primerih, ki ne pomenijo goljufije.

(76)    FDR – Stopnja odkrivanja goljufij: razmerje med finančnimi zneski, povezanimi z nepravilnostmi, ki pomenijo goljufijo, in skupnimi izvršenimi plačili.

(77)    IDR – Stopnja zaznavanja nepravilnosti: razmerje med finančnimi zneski, povezanimi z nepravilnostmi, ki ne pomenijo goljufije, in skupnimi izvršenimi plačili.

(78)    Področja porabe, povezana s programskimi obdobji, zadevajo razvoj podeželja, kohezijo, ribiško politiko in notranjo politiko.

(79)    FDR – Stopnja odkrivanja goljufij: razmerje med finančnimi zneski, povezanimi z nepravilnostmi, ki pomenijo goljufijo, in skupnimi izvršenimi plačili.

(80)    IDR – Stopnja zaznavanja nepravilnosti: razmerje med finančnimi zneski, povezanimi z nepravilnostmi, ki ne pomenijo goljufije, in skupnimi izvršenimi plačili.

(81)    Ta kategorija vključuje vprašanja, povezana z „nasprotji interesov“ in „korupcijo“.

(82)    Združeno kraljestvo je iz EU izstopilo 31. januarja 2020 in ni več država članica EU, vendar pa je bilo v skladu s sporazumom o izstopu do 31. decembra 2020 še vedno del enotnega trga.

(83)    Vir: EUROSTAT, „EU trade in goods strongly impacted by the COVID-19 pandemic in 2020“ (Blagovna menjava v EU v letu 2020, na katero je pandemija COVID-19 močno vplivala), https://ec.europa.eu/eurostat/product?code=DDN-20210325-1 .

(84)    Ob upoštevanju, da so bila septembra 2019 uvedena nova pravila za poročanje o primerih, ki pomenijo goljufijo, in primerih, ki ne pomenijo goljufije, odkritih med naknadnimi kontrolami, kar bi lahko imelo za posledico, da se odkrivanje po carinjenju ne bi več umetno delilo na podlagi tarifnih številk KN.

(85)    Posamezni večji primeri, odkriti v določenem letu, lahko znatno vplivajo na letne stopnje. Na stopnje odkrivanja lahko vpliva tudi način, kako se vzpostavi strategija kontrol pri carinskem vrednotenju države članice za ciljno usmerjanje tveganega uvoza ter odkrivanje in nepravilnosti, povezanih s TLS.

(86)

   Za Ciper, Luksemburg in Malto ni mogoče sprejeti nobenega sklepa, ker je bilo v obdobju 2016–2020 sporočenih zelo malo primerov.

(87)    Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

(88)     https://ec.europa.eu/info/strategy/eu-budget/how-it-works/annual-lifecycle/implementation/anti-fraud-measures/edes/database_sl .

(89)    Pri njihovem ustreznem izvrševanju proračuna.

(90)    Besedilo iz člena 136 finančne uredbe.

(91)    Odredbodajalske službe so lahko službe institucij, agencij, uradov in organov EU.

(92)    Za primere iz člena 136(1)(c) do (h) finančne uredbe (tj. huda kršitev poklicnih pravil, goljufija, resne kršitve pogodbenih obveznosti ali nepravilnosti, ustanovitev slamnatih družb).

(93)    Za podroben pregled odločitev, ki jih je komisija sprejela leta 2020, glej dokument „Early Detection and Exclusion System (EDES) – Panel referred to in Article 143 of the Financial Regulation“ (Sistem za zgodnje odkrivanje in izključitev (EDES) – komisija iz člena 143 finančne uredbe), ki je priložen temu poročilu.

(94)    Glej oddelek 5 dokumenta z naslovom „Ukrepi, ki so jih države članice sprejele za zaščito finančnih interesov EU v letu 2020“, ki je priložen temu poročilu.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 20.9.2021

COM(2021) 578 final

PRILOGI

k

POROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

32. letno poročilo o zaščiti finančnih interesov Evropske unije – Boj proti goljufijam – 2020

{SWD(2021) 257 final} - {SWD(2021) 258 final} - {SWD(2021) 259 final} - {SWD(2021) 262 final} - {SWD(2021) 263 final} - {SWD(2021) 264 final}

PRILOGA 1 – Nepravilnosti, ki so bile sporočene kot goljufije, v letu 2020

Število nepravilnosti, sporočenih kot goljufije, izraža rezultate prizadevanj držav članic za boj proti goljufijam in drugim nezakonitim dejavnostim, ki vplivajo na finančne interese EU. Zato se podatki ne bi smeli razlagati v smislu, kot da odražajo stopnjo goljufij na ozemljih držav članic. Ta priloga ne vključuje tretjih držav (pred pristopom), Združenega kraljestva in neposrednih odhodkov.

PRILOGA 2 – Nepravilnosti, ki niso bile sporočene kot goljufije, v letu 2020

Ta priloga ne vključuje tretjih držav (pred pristopom), Združenega kraljestva in neposrednih odhodkov.