SPOROČILO KOMISIJE

Smernice o optimalni in racionalni oskrbi z zdravili za preprečevanje pomanjkanja med izbruhom COVID-19

(2020/C 116 I/01)

1.   Cilj in področje uporabe

Te smernice so namenjene varovanju javnega zdravja in ohranjanju celovitosti enotnega trga, hkrati pa zagotavljajo, da je Evropa med izbruhom COVID-19 oskrbljena s cenovno dostopnimi zdravili, ki jih potrebuje.

Osredotočajo se na racionalno oskrbo, dodeljevanje in uporabo zdravil za zdravljenje bolnikov s COVID-19. Zajemajo tudi vsa zdravila, pri katerih obstaja tveganje pomanjkanja zaradi pandemije COVID-19.

V nadaljevanju opisane smernice so namenjene državam članicam EU in so uporabne tudi za države Evropskega gospodarskega prostora (EGP). Smernice priznavajo pristojnost držav članic, da organizirajo zagotavljanje zdravstvenega varstva in prodajo zdravil na drobno. Poudariti je treba, da se opirajo na odgovorno ravnanje farmacevtske industrije EU in solidarnost.

Zaradi neprimerljive narave izbruha lahko države članice sprejmejo izredne ukrepe za varovanje javnega zdravja. Te smernice so bile oblikovane na podlagi najboljših praks v državah članicah, ki so jih delile s Komisijo.

2.   Uvod

Sedanja kriza je izpostavila številne izzive pri zagotavljanju oskrbe z zdravili, ki so potrebna v EU med izbruhom COVID-19. Vrzel med ponudbo in povpraševanjem je mogoče zapolniti na različne načine.

Povpraševanje

Zaradi pandemije COVID-19 se je znatno povečalo povpraševanje po nekaterih zdravilih.

V državah EU/EGP z razpoložljivimi podatki je približno 30 % diagnosticiranih bolnikov s COVID-19 hospitaliziranih (1), od katerih jih veliko potrebuje terapijo s kisikom. Pri pacientih na intenzivni negi, ki jih je potrebno intubirati, je nujno sočasno zdravljenje z anestetiki, antibiotiki, mišičnimi relaksanti, zdravili za reanimacijo in antidiuretiki. To je povzročilo velik porast povpraševanja po teh zdravilih in medicinskem kisiku. Poleg tega so za intenzivno in podporno zdravljenje pacientov s COVID-19 potrebni tudi respiratorna in srčna zdravila, analgetiki, zdravila proti strjevanju, medicinska prehrana in parenteralne raztopine z velikim volumnom. V odziv na pandemijo so državljani začeli kopičiti tudi zaloge zdravil proti bolečinam brez recepta. Povečanje povpraševanja po zdravilih za zdravljenje COVID-19 lahko v nekaterih primerih ogrozi njihovo razpoložljivost za bolnike, ki jih potrebujejo za zdravljenje svojih kroničnih in/ali redkih bolezni.

Komisija ob podpori Evropske agencije za zdravila zbira podatke za spremljanje, ocenjevanje in predvidevanje pomanjkanja na ravni EU, zlasti v bolnišnicah. Zbrala je tudi informacije o skupnem povpraševanju držav članic in morebitnem učinku prepovedi izvoza tretjih držav. Evropska agencija za zdravila na tehnični ravni predseduje redni izmenjavi z državami članicami glede pomanjkanja prek mreže enotnih kontaktnih točk. Mreža enotnih kontaktnih točk se uporablja za zbiranje informacij o trenutnem ali pričakovanem pomanjkanju zdravil za intenzivno nego. Podoben postopek se izvaja za zbiranje neposrednih poročil zainteresiranih strani v dobavni verigi o dejanskem in pričakovanem pomanjkanju osnovnih zdravil, ki se uporabljajo za zdravljenje COVID-19, tako za zdravila, odobrena po centraliziranem postopku, kot za nacionalno odobrena zdravila.

Oskrba

Komisija od začetka krize pozorno spremlja razmere. Tedenska srečanja z združenji EU, ki zastopajo različne akterje v farmacevtski dobavni verigi, so namenjena spodbujanju industrije k izmenjavi informacij, poročanju o pomanjkanjih in predvidevanju motenj v oskrbi z osnovnimi zdravili. Komisija je farmacevtsko industrijo uradno pozvala, naj poveča proizvodno zmogljivost za vsa zdravila, po katerih se je povečalo povpraševanje zaradi COVID-19, in zlasti za tista, za katera obstaja tveganje pomanjkanja oskrbe.

Postalo je jasno, da protekcionistični ukrepi vplivajo na svetovno farmacevtsko dobavno verigo. Prepovedi izvoza in nacionalno kopičenje zalog znotraj in zunaj EU lahko zlahka privedejo do nepravične oskrbe in pomanjkanja v EU in po svetu. Popolna prepoved izvoza zdravil ni v skladu s Pogodbo in ovira delovanje enotnega trga. Evropska komisija poziva vse države članice, naj odpravijo neupravičene prepovedi izvoza zdravil na notranjem trg.

Kopičenje zalog v pričakovanju morebitnega pomanjkanja lahko dodatno prispeva k dejanskemu pomanjkanju. Medtem ko je določena stopnja zalog osnovnih zdravil za nujno rabo na splošno sprejemljiva, bo zaradi lokaliziranega kopičenja zalog večje tveganje, da bo skupno pričakovano povpraševanje, če ga ne bo mogoče pokriti z oskrbo, zraslo do nevzdržne meje, ki bo privedla do pomanjkanja na tistih mestih, kjer se bodo potrebe uresničile. Kopičenje zalog na ravni EU (npr. prek RescEU) je zato optimalna rešitev za vse države članice, vsako kopičenje zalog v državah članicah pa bi bilo treba izvajati na nacionalni ravni in v zmernih količinah glede na epidemiološko situacijo.

Zmanjšana proizvodna zmogljivost, zaprtje dobaviteljev surovin/aktivnih farmacevtskih učinkovin, logistične težave v prizadetih državah ter prometne ovire med državami neposredno vplivajo tudi na razpoložljivost zdravil in razvoj novih načinov zdravljenja COVID-19. Ukrepi za osamitev na svetovni ravni so privedli do motenj in višjih cen v zračnem tovornem prometu in pomorskem prometu.

Pomembno je priznati, da nobena država ni samozadostna pri surovinah, intermediatih, aktivnih farmacevtskih učinkovinah in končnih zdravilih, ki so potrebna za zagotovitev dobro delujočega zdravstvenega sistema.

Vsi zgoraj navedeni elementi prispevajo k večjemu tveganju pomanjkanja osnovnih zdravil za zdravljenje COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: osnovna zdravila). Zato je nujno optimizirati in racionalizirati oskrbo, dodeljevanje in uporabo, da se zagotovi optimalna razpoložljivost osnovnih zdravil, potrebnih za odziv na pandemijo.

3.   Izkazovanje solidarnosti

a.   Odprava prepovedi in omejitev izvoza

Države članice naj bi varovale javno zdravje v duhu evropske solidarnosti (2). Za dosego tega cilja je bistveno, da države članice odpravijo vse prepovedi izvoza zdravil na notranjem trgu. Čeprav je razumljivo, da države želijo zagotoviti razpoložljivost osnovnih zdravil na nacionalni ravni, prepoved izvoza škodljivo vpliva na razpoložljivost zdravil za evropske bolnike, čeprav je pravno upravičena. Ukrepi, ki privedejo do zasega zdravil, intermediatov ali aktivnih farmacevtskih učinkovin ali omejevanje njihove proizvodnje, se ne bi smeli obravnavati kot možnost. Ti ukrepi, zlasti če se uporabljajo za aktivne farmacevtske učinkovine ali intermediate, ogrožajo oskrbo, saj vodijo do upočasnitve proizvodnje v industriji.

b.   Izogibanje kopičenju nacionalnih zalog

Pandemija COVID-19 vpliva na vse države članice. Zagotoviti morajo, da so osnovna zdravila na voljo v bolnišnicah in lekarnah, ki jih najbolj potrebujejo, ne glede na njihovo lokacijo. Zaradi preventivnega kopičenja zalog v državah članicah je ogrožena oskrba v vseh državah. Ker je bolj lokalizirano kopičenje zalog tako lahko celo škodljivo, bi morale države članice trgovcem na debelo in lekarnam (vključno z bolnišničnimi lekarnami) preprečiti kopičenje zalog.

c.   Preprečevanje, da napačne informacije privedejo do nepravilne uporabe in nepotrebnega kopičenja zalog

Nacionalni organi bi morali zagotoviti, da imajo akterji v dobavni verigi dostop do zanesljivih informacij o uporabi zdravil za zdravljenje COVID-19, da jih državljani ne bi panično kupovali ali neracionalno jemali oz. da jih trgovci na debelo in lekarne ne bi čezmerno kupovali. Države članice bi morale državljane obveščati o ukrepih, sprejetih za obravnavanje dejanskih in morebitnih težav glede razpoložljivosti in popravo morebitnih napačnih informacij v zvezi s pomanjkanjem. Države članice bi morale upoštevati tudi sporočila Evropske agencije za zdravila.

4.   Zagotavljanje oskrbe

a.   Povečanje in reorganizacija proizvodnje

Sedanja kriza zahteva znatno povečanje proizvodnje. Prav tako bo morda treba ponovno organizirati dobavne verige in proizvodne linije ter čim prej izkoristiti obstoječe zaloge za povečanje proizvodnje. Kadar taki začasni ukrepi farmacevtskih družb zahtevajo sodelovanje ali usklajevanje z drugimi podjetji za zagotavljanje stalne oskrbe bolnikov s COVID-19, je Komisija pripravljena tem podjetjem zagotoviti smernice in pravno varnost glede njihove skladnosti s pravili EU o konkurenci (3).

Države članice bi morale ob podpori Komisije in Evropske agencije za zdravila še naprej:

—	od akterjev v dobavni verigi zahtevati, naj spremljajo svoje zaloge in proizvodne zmogljivosti, izmenjujejo informacije z organi, poročajo o pomanjkanju in spremljajo morebitne motnje v oskrbi z osnovnimi zdravili;

—	glede na potrebe zahtevati, olajševati in usklajevati skupna prizadevanja industrije za iskanje učinkovitih ukrepov in sredstev za zmanjšanje pomanjkanja in zadovoljitev povpraševanja po zdravilih za zdravljenje COVID-19 ter

—	glede na potrebe izvajati pobude za podporo povpraševanju in javna naročila, da se spodbudi ustrezna oskrba bolnikov (uporabijo se lahko orodja na ravni EU, kot so RescEU, sporazum o skupnem javnem naročanju v EU in instrument za zagotavljanje nujne pomoči, ko ga bo odobril proračunski organ).

b.   Zagotavljanje, da se proizvodnja nadaljuje s polno zmogljivostjo

Proizvodnja zdravil (vključno z vsemi potrebnimi surovinami in sestavinami) bi morala biti določena kot bistvena dejavnost, ki bi se morala še naprej izvajati. Zlasti je treba, kadar je to mogoče, povečati proizvodnjo osnovnih zdravil ali jo vsaj ohraniti na trenutni ravni. Države članice bi morale podpirati industrijo, da poveča svoje proizvodne zmogljivosti, zlasti s fiskalnimi spodbudami in državno pomočjo (4). Najbolj pomembno je zagotoviti, da so proizvodi, ki se štejejo za osnovne za varovanje javnega zdravja, še naprej dostopni po konkurenčnih cenah (5).

Poleg tega so za zagotovitev optimalnega delovanja proizvodne zmogljivosti bistveni naslednji ukrepi:

—	države članice bi morale akterjem v farmacevtski dobavni verigi zagotoviti dostop do osebne zaščitne opreme, saj je ta obvezna ne le po veljavni zakonodaji EU o varnosti in zdravju pri delu, temveč je potrebna tudi za preprečevanje navzkrižne kontaminacije in zagotavljanje kakovosti zdravil;

—	zaposlenim, ki delajo v proizvodnih obratih, bi moralo biti dovoljeno, da še naprej potujejo na delovno mesto; v skladu s smernicami Komisije bi bilo treba obmejnim delavcem zagotoviti posebno prožnost (6).

c.   Izvajanje regulativne prožnosti

Da bi zagotovili zadostno oskrbo in optimizirali proizvodne zmogljivosti, je priporočljivo, da države članice farmacevtski industriji v okviru sprememb dovoljenja za promet z zdravili zagotovijo regulativno prožnost v skladu z ustreznimi smernicami.

Ker je sedanja kriza brez primere, bi bilo treba pospešiti postopke za spremembo dobaviteljev aktivnih farmacevtskih učinkovin, določitev novih proizvodnih obratov ali podaljšanje roka uporabnosti, če je zagotovljena kakovost.

Uvedejo se lahko tudi poenostavljeni postopki nadzora za nadzorovane snovi, ki sodijo v okvir mednarodnih pravil za preprečevanje nezakonitega prometa mamil in psihotropnih snovi ter se uporabljajo za proizvodnjo številnih zdravil za intenzivno nego. Upravni postopki v nekaterih primerih upočasnjujejo čezmejno gibanje teh snovi znotraj EU. Zato bi bilo treba postopek izdaje uvoznih dovoljenj pospešiti, pretok zdravil, ki vsebujejo nadzorovane snovi, pa bi bilo treba olajšati v vseh državah članicah v skladu z nasveti Mednarodne uprave za kontrolo narkotikov.

d.   Spremljanje razpoložljivih zalog na nacionalni ravni

Države članice bi si morale izmenjevati informacije, kot so epidemiološke napovedi (7), z imetniki dovoljenj za promet z zdravili, trgovci na debelo in bolnišničnimi lekarnami, da bi jim pomagale izboljšati načrt za večje povpraševanje in odzivanje na potrebe držav članic. Stike med nacionalnimi organi in industrijo bi bilo treba organizirati prek enotne kontaktne točke. Informacije, prejete od industrije, bi bilo treba deliti na ravni EU prek mreže enotnih kontaktnih točk, ki jo usklajuje Evropska agencija za zdravila. Evropska komisija bi morala biti neposredno obveščena o vseh vprašanjih oskrbe zaradi prepovedi izvoza tretjih držav, ki zahtevajo politično ukrepanje. Imetniki dovoljenja za promet pa bi morali zagotoviti, da so organi držav članic nemudoma obveščeni o vsakem morebitnem ali pričakovanem pomanjkanju in drugih pomembnih informacijah.

e.   Zagotavljanje potrebne podpore za veleprodajni sektor

Trgovci z zdravili na debelo so odgovorni za distribucijo zdravil v EU/EGP. Omogočiti jim je treba, da še naprej poslujejo s polno zmogljivostjo in dobavljajo zdravila bolnišnicam in lekarnam. Njihovi zaposleni bi morali imeti dostop do potrebne osebne zaščitne opreme. Da bi zagotovili dobavo, bi morali tudi vozniki vozil prejeti dovoljenja za potovanje brez omejitev in dostop do bolnišnic, lekarn in drugih mest za distribucijo zdravil (zlasti na območjih, ki so v karanteni).

f.   Celovito uveljavljanje zelenih voznih pasov

Farmacevtska proizvodnja in distribucija sta večnacionalni in ranljivi zaradi zamud pri mejnih kontrolah. Pomembno je, da se v celoti uveljavljajo zeleni vozni pasovi, ki so bili vzpostavljeni za lažji prevoz vsega blaga, saj bodo omogočali nemoten prevoz ne le zdravil, ampak tudi surovin, intermediatov, aktivnih farmacevtskih učinkovin, snovi človeškega izvora (npr. plazme) in povezanih materialov, kot je embalaža (8). Za učinkovito olajševanje prevoza je treba tudi tovornjakom, ki potujejo v proizvodne obrate ali iz njih pred prevzemom ali po njem, dovoliti prehod meje brez zamud.

g.   Olajševanje zračnega tovornega prometa in drugih oblik prometa

Zaradi trenutnih ukrepov za osamitev so se zmanjšale zmogljivosti in povišale cene zračnega tovornega prometa. Farmacevtska industrija se v glavnem zanaša na pošiljke majhnih količin po zraku. Države članice bi morale razmisliti o ukrepih za zagotovitev zmogljivosti zračnega prometa za prevoz zdravil, aktivnih farmacevtskih učinkovin, intermediatov in surovin v skladu s smernicami Komisije (9). Države članice bi morale tovorne letalske prevoznike in letalske prevoznike za hitro dostavo spodbujati, da rezervirajo zmogljivosti za dostavo osnovnega blaga, zlasti zdravil in opreme za nujno pomoč, ter za take dostave zaračunavati razumne prevozne cene.

Podobno morajo storitve pomorskega tovornega prometa potekati nemoteno in brez nepotrebnih zamud, da se zagotovi kontinuiteta dobavnih verig (10). Za učinkovito lajšanje prometa je treba tudi plovilom za celinsko plovbo, ki potujejo v proizvodne obrate pred prevzemom ali po njem, dovoliti prehod meje brez zamud.

h.   Zagotavljanje pravične porazdelitve oskrbe

Države članice bi morale zagotoviti, da bodo distributerji na debelo, lekarne in bolnišnice prejemali svoje običajne zaloge zdravil. Dodatno povpraševanje (npr. za prostovoljne zaloge) je treba utemeljiti glede na število bolnikov s COVID-19 na prizadetem območju. V razmerah velikega povpraševanja je treba vzpostaviti nacionalno usklajevanje med organi, naročniki in industrijo, da se zagotovi pravična distribucija zdravil. Da bi zagotovili ustrezno oskrbo, zlasti v primeru nujnega povpraševanja, bi bilo treba upoštevati prožnosti, opisane v smernicah Komisije o uporabi okvira za javno naročanje v izrednih razmerah zaradi krize v zvezi z boleznijo COVID-19 (11).

Priporoča se, da se javno naročanje redno organizira v kratkih časovnih presledkih, da se prepreči pomanjkanje in kopičenje zalog. Da bi povečali učinkovitost, bi morali osrednji nabavni organi, ki delujejo v zdravstvenem sektorju, v največji možni meri združiti in organizirati nakupe za bolnišnice.

5.   Optimalna uporaba zdravil v bolnišnicah

a.   Pravična distribucija razpoložljivih zdravil

Nacionalnim organom bi moralo biti omogočeno, da glede na potrebe prerazporedijo zaloge med bolnišnicami. Oskrba bolnišničnih lekarn z osnovnimi zdravili mora biti usklajena na ustrezni ravni, da se glede na organizacijo in strukturo države članice omogoči učinkovita in pravična distribucija razpoložljivih zdravil. Nacionalni organi bi morali spremljati zaloge in povpraševanje z organizacijo učinkovitega sistema poročanja, ki bi bolnišničnim lekarnam omogočil, da enkrat ali večkrat tedensko sporočajo razpoložljive in potrebne zaloge osnovnih zdravil. To bi moralo omogočiti prerazporeditev zalog tistim bolnišnicam, ki najbolj potrebujejo pomoč. Usklajena ali skupna nabava prav tako pomaga pri dodeljevanju materiala glede na potrebe bolnišnic.

b.   Izmenjava bolnišničnih protokolov za zdravljenje bolnikov

Uporaba zdravil v bolnišnicah bi morala slediti potrjenim bolnišničnim protokolom, ki optimizirajo količino zdravil, ki se uporabljajo za zdravljenje bolnikov. Takšni protokoli morajo temeljiti na dokazih in morajo biti prilagojeni v skladu z izkušnjami pri zdravljenju pacientov s COVID-19. Države članice bi morale spodbujati izmenjavo teh izkušenj. Optimizirani protokoli s potrjenimi rezultati bi morali biti na voljo za izmenjavo med bolnišnicami v EU. Bolnišnice lahko izkoristijo mrežo kliničnih zdravnikov pri COVID-19 (12), ki jo je ustanovila Komisija, da bi prilagodile svoje protokole za boljše klinične rezultate in optimizirale uporabo zdravil.

c.   Preučitev alternativnih zdravil na podlagi bolnišničnih protokolov in nacionalnih smernic

V primeru potrjenega pomanjkanja zdravil bi morale bolnišnice prilagoditi svoje obstoječe protokole ali oblikovati nove potrjene protokole, ki bi opredelili najboljšo možno alternativo. Te informacije bi bilo treba deliti z imetnikom dovoljenja za promet in po potrebi trgovcem na debelo, da se olajša njihova zmožnost dobave alternativnih zdravil v primeru pomanjkanja zdravil prve izbire.

d.   Podaljšanje roka uporabnosti zdravil

Bolnišnične lekarne imajo morda zaloge zdravil, ki so tik pred iztekom roka uporabnosti ali pa je rok že potekel. Imetnike dovoljenj za promet z zdravili bi bilo treba pozvati, naj pri nacionalnih organih na podlagi podatkov o stabilnosti, kadar je mogoče, zahtevajo podaljšanje rokov uporabnosti serij osnovnih zdravil.

e.   Uporaba magistralnih zdravil ali zdravil za uporabo v veterinarski medicini

Za nadomestitev zdravil, ki niso na voljo, bi bilo treba uporabiti magistralna zdravila. V primeru kritičnega pomanjkanja odobrenih osnovnih zdravil za uporabo v humani medicini bi bilo treba preučiti tudi uporabo enakovrednih zdravil (ista zdravilna učinkovina, jakost in farmacevtska oblika), odobrenih za uporabo v veterinarski medicini. Nadomestitev bi moral ustrezni nacionalni organ vedno pozorno oceniti in odobriti, pri čemer bi bilo treba upoštevati morebitne posebnosti veterinarskega sektorja. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti zagotavljanju ustreznega odmerjanja in dodatnemu poročanju o neželenih učinkih. Kadar se običajni viri izčrpajo, bi bilo treba omogočiti, da se osnovna zdravila nabavljajo zunaj EU/EGP pod nadzorom nacionalnih organov ali Evropske agencije za zdravila.

f.   Nenamenska uporaba zdravil in uporaba zdravil v fazi kliničnega preskušanja

Za zdravila v razvoju ali zdravila, ki so sicer trenutno odobrena za druge bolezni, vendar se poleg odobrenih indikacij uporabljajo („nenamensko“) za zdravljenje bolnikov s COVID-19 v okviru nacionalnih programov za zgodnji dostop ali v fazi kliničnega preskušanja, je pomembno, da je mogoče natančno oceniti njihove potrebne zaloge ob upoštevanju potreb bolnikov, ki uporabljajo ta zdravila namensko. Prednost je treba dati vzpostavitvi obsežnih, v največji možni meri kliničnih preskušanj na evropski ravni, saj so ta potrebna za pridobitev zanesljivih podatkov, potrebnih za dokaz njihove učinkovitosti, s tem pa za zagotavljanje ustreznega svetovanja zdravstvenim delavcem in bolnikom ter za omogočanje sprejemanja regulativnih odločitev.

6.   Optimizacija prodaje v lekarnah v izogib kopičenju

a.   Uvedba ukrepov za pomiritev oseb, ki potrebujejo zdravila

Bolniki bodo morda v skušnjavi, da kopičijo zdravila, da bi se izognili obiskom lekarn in izpostavljenosti koronavirusu med pandemijo. Države članice bi zato morale spodbujati alternativne ukrepe dostave (npr. storitve dostave na dom, ki jih vzpostavijo lekarne), s katerimi bi preprečili, da bi jih prekomerno kupovali državljani, vsaj tisti iz ogroženih skupin.

b.   Uvedba omejitev prodaje v lekarnah

Države članice bi morale omejiti izdajanje in prodajo nekaterih zdravil na recept in zdravil brez recepta (na primer, da se dovoli le enomesečna zaloga zdravil na recept ali največ ena škatlica zdravil brez recepta na stranko). Države članice bi morale te omejitve uvesti za zdravila, pri katerih obstaja tveganje pomanjkanja ali povečano povpraševanje.

c.   Omejevanje spletne prodaje zdravil, pri katerih obstaja tveganje

Omejitev spletne prodaje osnovnih zdravil se lahko obravnava kot začasni ukrep za boljši nadzor oskrbe bolnikov z osnovnimi zdravili. Države članice bi morale razmisliti tudi o krepitvi informacij glede skupnega logotipa EU, s katerim bi bile identificirane zakonito delujoče spletne trgovine na drobno, za preprečitev, da bi bolniki kupovali ponarejena zdravila pri nepooblaščenih prodajalcih.

d.   Pomiritev bolnikov

Države članice bi morale spodbujati racionalno uporabo zdravil ter pomiriti javnost glede razpoložljivosti in varne uporabe zdravil. Države članice bi morale državljane obveščati tudi o vseh priporočilih Evropske agencije za zdravila (13).

---

(1)  Poročilo ECDC: Pandemija koronavirusne bolezni 2019 (COVID-19): hitrejši prenos v EU/EGP in Združenem kraljestvu – sedma posodobitev z dne 25.3.2020

(2)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropski centralni banki, Evropski investicijski banki in Euroskupini: Usklajen gospodarski odziv na izbruh virusa COVID-19 (COM(2020) 112 final z dne 13. marca 2020).

(3)  Glej tudi Sporočilo Komisije o začasnem okviru za ocenjevanje protimonopolnih vprašanj, povezanih s poslovnim sodelovanjem v odziv na izredne razmere zaradi trenutnega izbruha COVID-19 z dne 8. aprila 2020 C(2020) 3200

(4)  Sporočilo Komisije o spremembi Začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 z dne 3.4.2020, C(2020) 2215 final.

(5)  Skupna izjava Evropske mreže za konkurenco o uporabi konkurenčnega prava med krizo zaradi koronavirusa z dne 23. marca 2020 (https://ec.europa.eu/competition/ecn/202003_joint-statement_ecn_corona-crisis.pdf)

(6)  Sporočilo Komisije o smernicah za uresničevanje prostega gibanja delavcev med izbruhom COVID-19 z dne 30.3.2020 (UL C 102 I, 30.3.2020, str. 12).

(7)  Eden od primerov epidemioloških napovedi: https://epiforecasts.io/covid/posts/global/

(8)  Smernice glede ukrepov za upravljanje meja za namene varovanja zdravja in zagotavljanja razpoložljivosti blaga in bistvenih storitev, sprejete 16.3.2020, C(2020) 1753 final, in Sporočilo o izvajanju zelenih voznih pasov, C(2020) 1897 final.

(9)  Sporočilo Komisije o olajšanju letalskih tovornih operacij med izbruhom COVID-19, sprejeto 26.3.2020, C(2020) 2010 final.

(10)  Sporočilo Komisije za varovanje zdravja, repatriacijo in ureditev potovanj za pomorščake, potnike in druge osebe na ladjah, sprejeto 8. aprila 2020, C(2020) 3100.

(11)  Smernice Evropske komisije o uporabi okvira za javno naročanje v izrednih razmerah zaradi krize v zvezi z boleznijo COVID-19 (UL C 108 I, 1.4.2020, str. 1).

(12)  Podporni sistem za klinično obravnavo pri COVID-19: https://ec.europa.eu/eusurvey/runner/COVID19CENTRES

(13)  Kot je priporočilo Evropske agencije za zdravila o uporabi nesteroidnih protivnetnih zdravil za zdravljenje COVID-19: https://www.ema.europa.eu/en/documents/press-release/ema-gives-advice-use-non-steroidal-anti-inflammatories-covid-19_en.pdf.