—

ob upoštevanju vrha Organizacije združenih narodov (OZN) o trajnostnem razvoju, ki je potekal med 25. in 27. septembrom 2015, in končnega dokumenta, ki ga je generalna skupščina OZN sprejela 25. septembra 2015, z naslovom Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030“, zlasti cilja 17 v okviru ciljev trajnostnega razvoja iz te agende, ki države članice OZN zavezuje, da okrepijo načine in sredstva za izvajanje ciljev ter oživijo globalno partnerstvo za trajnostni razvoj (1),

—

ob upoštevanju akcijske agende iz Adis Abebe, končnega dokumenta, ki je bil sprejet na tretji mednarodni konferenci o financiranju za razvoj v Adis Abebi v Etiopiji med 13. in 16. julijem 2015 in ki ga je v resoluciji 69/313 z dne 27. julija 2015 podprla generalna skupščina OZN,

—

ob upoštevanju poročila medagencijske projektne skupine OZN za financiranje za razvoj iz leta 2019 o financiranju za trajnostni razvoj (2),

—

ob upoštevanju Pariškega sporazuma 21. konference pogodbenic (COP 21) Okvirne konvencije Organizacije združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) in 11. konference pogodbenic kot sestanka pogodbenic Kjotskega protokola (CMP 11), ki sta potekali od 30. novembra do 11. decembra 2015 v Parizu (Francija),

—

ob upoštevanju Pariške deklaracije o učinkovitosti pomoči, sprejete na drugem forumu na visoki ravni o učinkovitosti pomoči leta 2005, agende za ukrepanje iz Akre, sprejete na tretjem forumu na visoki ravni o učinkovitosti pomoči leta 2008 v Akri (Gana), ter rezultatov četrtega foruma na visoki ravni o učinkovitosti pomoči v Busanu (Republika Koreja) decembra 2011, s katerim se je začelo izvajati svetovno partnerstvo za učinkovito razvojno sodelovanje,

—

ob upoštevanju končnega dokumenta, sprejetega na drugem srečanju na visoki ravni svetovnega partnerstva za učinkovito razvojno sodelovanje, ki je potekalo novembra in decembra 2016 v Nairobiju (Kenija) (3),

—

ob upoštevanju srečanja visokih uradnikov svetovnega partnerstva za učinkovito razvojno sodelovanje, ki je potekalo 13. in 14. julija 2019 ob robu političnega foruma OZN na visoki ravni za trajnostni razvoj v New Yorku,

—

ob upoštevanju 17. seje usmerjevalnega odbora za srečanje visokih uradnikov svetovnega partnerstva za leto 2019, ki je potekalo 26. in 27. marca 2019 v Kampali (Uganda),

—

ob upoštevanju poročila svetovnega partnerstva za učinkovito razvojno sodelovanje za leto 2019 z naslovom Povečanje učinkovitosti razvojnega sodelovanja (4),

—

ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah z dne 20. novembra 1989,

—

ob upoštevanju člena 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki opredeljuje zmanjšanje in izkoreninjenje revščine kot osrednja cilja razvojne politike EU in zahteva, da Unija in njene države članice izpolnijo zaveze, ki so jih sprejele v sklopu OZN in drugih pristojnih organizacij, ter upoštevajo cilje razvojnega sodelovanja pri politikah, ki jih izvajajo in ki lahko vplivajo na države v razvoju,

—

ob upoštevanju novega Evropskega soglasja o razvoju z dne 30. junija 2017 (5),

—

ob upoštevanju skupne strategije Afrika-EU, sprejete na drugem vrhu med EU in Afriko, ki je potekal v Lizboni decembra 2007,

—

ob upoštevanju petega vrha Afriške unije in EU, ki je potekal 29. in 30. novembra 2017, ter izjave vrha z naslovom Vlaganje v mlade za pospešitev vključujoče rasti in trajnostnega razvoja (6),

—

ob upoštevanju globalne strategije za zunanjo in varnostno politiko EU, ki jo je junija 2016 predstavila podpredsednica Komisije/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, z naslovom Skupna vizija, enotno ukrepanje: močnejša Evropa,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 12. maja 2016 o pospešitvi skupnega načrtovanja programov,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 16. maja 2019 o letnem poročilu Evropskemu svetu glede ciljev razvojne pomoči EU za leto 2019 (7),

—

ob upoštevanju poročila Skupine modrecev na visoki ravni iz oktobra 2019 z naslovom Evropa v svetu – prihodnost evropskega finančnega ustroja za razvoj (8),

—

ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 26. marca 2015 z naslovom Priprava okvira EU za rezultate pri mednarodnem sodelovanju in razvoju (SWD(2015)0080) in sklepov Sveta z dne 26. maja 2015 o okviru za rezultate,

—

ob upoštevanju strateškega načrta Komisije za mednarodno sodelovanje in razvoj za obdobje 2016–2020,

—

ob upoštevanju Sporočila Komisije z dne 12. septembra 2018 o novem zavezništvu Afrike in Evropske unije za trajnostne naložbe in delovna mesta (COM(2018)0643),

—

ob upoštevanju končnega poročila projektne skupine Komisije za afriško podeželje iz marca 2019 z naslovom Program Afrike in Evrope za preoblikovanje podeželja (9),

—

ob upoštevanju študije o izvajanju načel učinkovitosti iz julija 2019 z naslovom Effectiveness to Impact (Učinkovitost za učinek) (10),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. maja 2008 o ukrepih po Pariški deklaraciji iz leta 2005 o učinkovitosti pomoči (11),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2011 o prihodnosti proračunske podpore EU državam v razvoju (12),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2011 o četrtem forumu na visoki ravni o učinkovitosti pomoči (13),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. oktobra 2015 o vlogi lokalnih organov v državah v razvoju pri razvojnem sodelovanju (14),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. maja 2015 o financiranju za razvoj (15),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. aprila 2016 o zasebnem sektorju in razvoju (16),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. junija 2016 o poročilu EU za leto 2015 o usklajenosti politik za razvoj (17),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2016 o skrbniškem skladu EU za Afriko: posledice za razvojno in humanitarno pomoč (18),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. novembra 2016 o povečanju učinkovitosti razvojnega sodelovanja (19),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. februarja 2017 o reviziji Evropskega soglasja o razvoju (20),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. novembra 2017 o strategiji EU-Afrika: spodbujanje razvoja (21),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2018 o izvajanju instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja, instrumenta za humanitarno pomoč in Evropskega razvojnega sklada (22),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. junija 2018 o prihodnjih pogajanjih o novem partnerskem sporazumu med Evropsko unijo ter skupino afriških, karibskih in pacifiških držav (23),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2019 o letnem strateškem poročilu o izvajanju in uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja (24),

—

ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 27. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (25),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. novembra 2019 o potekajočih pogajanjih o novem partnerskem sporazumu med Evropsko unijo ter skupino afriških, karibskih in pacifiških držav (26),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. novembra 2019 o konferenci OZN o podnebnih spremembah za leto 2019 v Madridu, Španija (COP 25) (27),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru (28),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 26. oktobra 2015 o akcijskem načrtu EU za enakost spolov za obdobje 2016–2020 (29),

—

ob upoštevanju skupnega delovnega dokumenta služb Komisije: Enakost spolov in ženske prek zunanjih odnosov EU v obdobju 2016–2020 (SWD(2015)0182),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. septembra 2012 z naslovom Korenine demokracije in trajnostnega razvoja: sodelovanje Evrope s civilno družbo na področju zunanjih odnosov (COM(2012)0492),

—

ob upoštevanju študije z naslovom Effective Development Cooperation – Does the EU deliver?: Detailed Analysis of EU Performance (Učinkovito razvojno sodelovanje – Ali EU dosega rezultate?: podrobna analiza uspešnosti EU), ki jo je zahtevala Komisija in je bila objavljena maja 2020 (30),

—

ob upoštevanju študije iz maja 2020 o učinkovitosti kombiniranega financiranja z naslovom The use of development funds for de-risking private investment: how effective is it in delivering development results? (Uporaba razvojnih sredstev za zmanjševanje tveganja zasebnih naložb: kako učinkovita je za doseganje razvojnih rezultatov?),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. maja 2013 z naslovom Krepitev lokalnih organov v partnerskih državah za boljše upravljanje in učinkovitejše razvojne rezultate (COM(2013)0280),

—

ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 9. marca 2020 z naslovom Celoviti strategiji z Afriko naproti,

—

ob upoštevanju poročila Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) (medsebojni strokovni pregledi razvojnega sodelovanja) z dne 10. decembra 2018 o Evropski uniji,

—

ob upoštevanju priporočila Odbora za razvojno pomoč pri OECD z dne 22. februarja 2019 o povezavi med humanitarno pomočjo, razvojem in mirom,

—

ob upoštevanju poročila OECD z dne 24. junija 2020 z naslovom The impact of the coronavirus (COVID-19) crisis on development finance (Vpliv koronavirusne krize (COVID-19) na financiranje za razvoj) (31),

—

ob upoštevanju posebnega poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) z dne 25. septembra 2019 o oceanih in kriosferi v spreminjajočem se podnebju,

—

ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj (A9-0212/2020),

A.

ker se je okvir za razvojno sodelovanje z leti spremenil, saj so se pojavili novi svetovni izzivi, kot so podnebne spremembe in izguba biotske raznovrstnosti, migracije, neustrezna prehranska varnost, notranji konflikti, terorizem in nasilni ekstremizem ter izbruhi nalezljivih bolezni, pa tudi pogoste in hude naravne nesreče, zlasti v državah v razvoju, ki prizadenejo najranljivejše; ker postaja svetovno okolje vse bolj zapleteno in negotovo, konflikti in geopolitično rivalstvo pa naraščajo; ker to kaže na potrebo po okrepljenem multilateralizmu in stalnih prizadevanjih za povečanje učinkovitosti in učinka evropske pomoči;

B.

ker je svet prizadela pandemija COVID-19; ker je vpliv te pandemije na države v razvoju in države upravičenke do pomoči še vedno nejasen in predstavlja velik pritisk na zmogljivosti pomoči tako držav donatoric kot zasebnih vlagateljev;

C.

ker pandemija COVID-19, ki je prizadela vse države ne glede na njihovo stopnjo razvoja, vpliva na zdravje, pa tudi na gospodarstvo in družbo; ker ta pandemija vpliva na razvojno sodelovanje in nalaga obveznost večje učinkovitosti;

D.

ker je sedanja pandemija resno prizadela turizem, pomorski promet in druge pomorske sektorje in bi lahko imela dolgotrajne posledice, kar bi negativno vplivalo na gospodarstva številnih držav v razvoju, vključno z najranljivejšimi državami, majhnimi otoškimi državami v razvoju in najmanj razvitimi državami;

E.

ker je učinkovitost pomoči odvisna od načina izvajanja načela skladnosti politik za razvoj; ker si je treba še bolj prizadevati za upoštevanje načel skladnosti politik za razvoj, zlasti na področju migracijske, trgovinske, podnebne in kmetijske politike EU;

F.

ker notranje in zunanje politike EU in držav članic v skladu z načelom skladnosti politik za razvoj ne bi smele negativno vplivati na države v razvoju; ker je vedno več poudarka na spodbujanju zunanjepolitičnih interesov EU; ker bi morali biti razvojna učinkovitost in uspešnost ter potrebe partnerskih držav še naprej v središču zunanje pomoči EU, in sicer v skladu s členom 208 PDEU, ki določa, da je zmanjšanje in izkoreninjenje revščine glavni cilj politike razvojnega sodelovanja;

G.

ker bi bilo treba načela razvojne učinkovitosti in vse vire razvojnega financiranja opredeliti tako, da bi izpolnili cilje iz Pariškega sporazuma;

H.

ker svetovno prebivalstvo raste hitreje kot bruto nacionalni dohodek (BND), zlasti v podsaharski Afriki, kjer naj bi se število prebivalcev v naslednjih 30 letih podvojilo in doseglo 2,1 milijarde leta 2050 in 3,8 milijarde do konca stoletja; ker se bo zato kljub močni gospodarski rasti povečalo število ljudi, ki živijo v revščini in so brezposelni, kar kaže, da je nujno treba učinkovito podpreti države v razvoju pri njihovih prizadevanjih za doseganje ciljev trajnostnega razvoja;

I.

ker strategija EU-Afrika, ki temelji na enakopravnem partnerstvu, vključuje upoštevanje posebnih pomislekov afriških držav v zvezi z diverzifikacijo gospodarstva, industrializacijo, izgubo prihodkov države in regionalnim povezovanjem;

J.

ker so neenakosti med državami še vedno zelo velike, neenakost pa negativno vpliva na učinkovitost in uspešnost pomoči;

K.

ker je pomembno uvesti ukrepe za krepitev in povečanje odpornosti skupnosti, zlasti v nestabilnih partnerskih državah, državah, ki so jih prizadeli konflikti ali naravne nesreče, in državah, ki gostijo begunce;

L.

ker sta zdravje in dobro počutje otrok ključen cilj politik razvojnega sodelovanja;

M.

ker je EU skupaj s svojimi državami članicami največja svetovna donatorica uradne razvojne pomoči – leta 2018 je donirala 74,4 milijarde EUR, kar je skoraj 57 % vse svetovne uradne razvojne pomoči, – zavezana spodbujanju učinkovitega razvojnega sodelovanja, usmerjenega v odpravo vseh oblik revščine in neenakosti, ter podpiranju svojih razvojnih partnerjev pri uresničevanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030; ker so leta 2019 članice Odbora za razvojno pomoč pri OECD skupaj porabile le 0,3 % BND za uradno razvojno pomoč, pri čemer je le pet članic doseglo ali preseglo cilj porabe (Združeno kraljestvo, Švedska, Danska, Luksemburg in Norveška);

N.

ker bi morala načela državnega in demokratičnega lastništva in usklajevanja, ki se osredotočajo na rezultate, vključujoča partnerstva, preglednost in odgovornost, biti osnova za vse oblike razvojnega sodelovanja, da se zagotovi učinkovita in uspešna uporaba razvojnih skladov za ustrezno doseganje ciljev trajnostnega razvoja;

O.

ker je vloga svetovnega partnerstva za učinkovito razvojno sodelovanje spodbujanje načel učinkovitosti pomoči; ker ima tri strateške prednostne naloge, ki bodo usmerjale njegov prispevek k začetku „desetletja ukrepanja“, in sicer: spodbujanje razvojne učinkovitosti za pospešitev izvajanja Agende 2030, oblikovanje boljših partnerstev in uporaba spremljanja za ukrepanje;

P.

ker študija z naslovom Effective Development Cooperation – Does the EU deliver?: Detailed Analysis of EU Performance (Učinkovito razvojno sodelovanje – Ali EU dosega rezultate?: podrobna analiza uspešnosti EU) kaže na zmanjšano usklajenost držav članic in institucij EU z načeli učinkovitosti in povezanimi kazalniki, zlasti predvidljivostjo, uporabo kazalnikov iz okvirov za rezultate, za katere so odgovorne partnerske države, uporabo sistemov upravljanja javnih financ partnerskih držav, zavezo za vključitev partnerskih vlad v ocenjevanje projektov in s preglednim poročanjem;

Q.

ker morajo razvojne politike in partnerstva EU temeljiti na trajnostnem političnem in gospodarskem sodelovanju s partnerji pod enakimi pogoji in ob spoštovanju človekovih pravic; ker mora njena razvojna politika upoštevati položaj prisilno razseljenih oseb, ranljivih skupin prebivalstva ter migrantov in prosilcev za azil;

R.

ker bi si morala EU glede na porast dolgotrajnih kriz še naprej prizadevati za operacionalizacijo povezave med humanitarnim delovanjem in razvojem, da bi dosegla trajne rezultate;

S.

ker razdrobljenost pomoči ostaja trdovraten izziv, ki izhaja iz večanja števila donatorjev in agencij za pomoč ter neusklajenosti njihovih dejavnosti in projektov;

T.

ker je med procesom načrtovanja programov bistveno, da se v partnerskih državah zagotovi obsežno posvetovanje z vsemi zadevnimi akterji: lokalnimi organi, nacionalnimi parlamenti, civilno družbo, lokalnimi nevladnimi organizacijami, ženskimi združenji, marginaliziranimi skupinami, OZN in njenimi agencijami, malimi in srednjimi podjetji ter zasebnim sektorjem;

U.

ker je brez pristopa od spodaj navzgor pri razvoju nemogoče kar najbolj povečati razvojne rezultate; ker bo boljša izmenjava konkretnih primerov in nasvetov o uspešnih projektih na terenu v partnerskih državah pripomogla k učinkovitemu izvajanju načel in uspešnemu doseganju želenih rezultatov;

V.

ker bi morala učinkovita udeležba zasebnega sektorja temeljiti na petih načelih iz Kampale, ki so: vključujoče lastništvo države; rezultati in ciljno usmerjen učinek; vključujoče partnerstvo; preglednost in odgovornost; neprezrtje;

W.

ker v partnerskih državah humanitarno in razvojno pomoč zagotavlja več drugih akterjev in donatorjev;

X.

ker kljub temu, da imajo institucije EU in države članice, lokalni in regionalni organi, mednarodne organizacije in organizacije civilne družbe velik obseg podatkov in veliko strokovnega znanja, se te informacije še vedno ne izmenjujejo v zadostni meri; ker bi bilo treba povečati dostopnost teh podatkov ter jih uporabljati pri oblikovanju politike;

Y.

ker je tristransko sodelovanje zlasti učinkovito pri izboljševanju sodelovanja pri odzivanju na skupne izzive, kot so preprečevanje, upravljanje in okrevanje po naravnih nesrečah, ki upočasnjujejo in prekinejo razvoj, varnostni izzivi v širši regiji ali prilagajanje modelov malih podjetij novim gospodarskim izzivom, ki so se pojavili med krizo koronavirusa;

Z.

ker zasnova in izvajanje učinkovite politike pomoči zahtevata globlje razumevanje vpliva pomoči in splošnega okolja, v katerem se zagotavlja razvojna pomoč;

AA.

ker dostopni in zanesljivi podatki o pomoči povečujejo preglednost tokov pomoči ter so vsem razvojnim partnerjem v pomoč pri postopkih načrtovanja in usklajevanja; ker so z mednarodnimi standardi, ki jih promovira pobuda za preglednost mednarodne pomoči (IATI), ti podatki primerljivi; ker so za doseganje razvojnih rezultatov in za prizadevanja za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja potrebni podrobni podatki o lokalnem okviru, dogovorjen niz rezultatov, ki jih je treba doseči, skupni ukrepi za doseganje teh rezultatov in hitre povratne informacije javnosti za omogočanje odgovornosti;

AB.

ker je enakost spolov eno od ključnih načel razvojne pomoči EU; ker se vpliv razvojnih politik na ženske in dekleta razlikuje; ker na področju razvoja ni podatkov, razčlenjenih po spolu;

AC.

ker so se politike pomoči, ki spodbujajo enakost, izkazale za učinkovitejše pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja, zlasti pri boju proti revščini in pri spodbujanju izobraževanja;

AD.

ker obstaja dejansko tveganje, da bi si koristi razvojne pomoči in neposrednih tujih naložb ter humanitarne pomoči prisvojile politične in gospodarske elite; ker to poudarja potrebo po razvojnem sodelovanju, usmerjenem v korenite spremembe politične ekonomije, zlasti v zvezi z upravljanjem, delitvijo oblasti, družbeno izključenostjo, socialno zaščito in dostopom do virov, pa tudi v povezovanje s svetovnim gospodarstvom; ker to poudarja tudi, da je treba z razvojnim sodelovanjem podpirati in spodbujati načela dobrega upravljanja, pravne države, delitve oblasti in spodbujanja človekovih pravic;

AE.

ker Konferenca Organizacije združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD) ocenjuje, da države v razvoju potrebujejo 1 bilijon USD odpisa dolga po pandemiji COVID-19; ker so Svetovna banka, Mednarodni denarni sklad, skupina G20 in skupina G7 sprejeli ukrepe za odpis javnega dolga najrevnejšim državam na svetu; ker bi bilo treba te ukrepe dopolniti, da bi lahko razvojna pomoč učinkovito uresničevala cilje trajnostnega razvoja na področjih, kot so dostop do osnovnih storitev, dobro upravljanje in temeljne človekove pravice v državah v razvoju;

AF.

ker je EU prisotna v vseh oceanih prek svojih čezmorskih ozemelj, tako najbolj oddaljenih regij kot čezmorskih držav in ozemelj, in ker je bistveno, da razvije regionalne strategije, ki v največji možni meri upoštevajo lokalno izražene potrebe;

AG.

ker imajo lokalni organi osrednjo vlogo pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja, decentralizirano sodelovanje pa mora biti v središču razvojne strategije EU;

AH.

ker morajo razvojne politike upoštevati prilagajanje na vpliv podnebnih sprememb v smislu razselitve ranljivih skupin prebivalstva in poglabljanja socialnih neenakosti, da bi izkoreninili revščino;

AI.

ker so prihodki, ki jih države v razvoju izgubljajo zaradi nezakonitih finančnih tokov, vključno z davčnimi utajami, več kot dvakrat višji od zneska, ki ga pridobijo iz uradnih zunanjih virov, vključno z razvojno pomočjo;

AJ.

ker se uporaba okvirov za rezultate, za katere so odgovorne države, in orodij za načrtovanje (upravljanje javnih financ) v institucijah EU zmanjšuje, čeprav imajo pomembno vlogo pri učinkovitem razvojnem sodelovanju, doseganju ciljev trajnostnega razvoja in doseganju enakosti spolov, saj pozitivno vplivajo na vključevanje vidika spola; ker so v zvezi s tem potrebne večje zaveze;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.

37.

38.

39.

40.

41.

42.

43.

44.

45.

46.

47.

48.

49.

50.

51.

52.

53.

54.

55.

56.

57.

58.

59.

60.

61.

62.

63.

64.