—

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in zlasti člena 36, člena 42(6) in člena 46 ter Protokola (št. 10) o stalnem strukturnem sodelovanju,

—

ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2017/2315 z dne 11. decembra 2017 o vzpostavitvi stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO) in določitvi seznama vključenih držav članic (1),

—

ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2018/340 z dne 6. marca 2018 o pripravi seznama projektov, ki se bodo oblikovali v okviru PESCO (2),

—

ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2018/909 z dne 25. junija 2018 o določitvi skupnih pravil za upravljanje projektov PESCO (3),

—

ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2018/1797 z dne 19. novembra 2018 o spremembi in posodobitvi Sklepa (SZVP) 2018/340 o pripravi seznama projektov, ki se bodo oblikovali v okviru PESCO (4),

—

ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2019/1909 z dne 12. novembra 2019 o spremembi in posodobitvi Sklepa (SZVP) 2018/340 o pripravi seznama projektov, ki se bodo oblikovali v okviru PESCO (5),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 13. novembra 2017 o varnosti in obrambi v okviru globalne strategije EU,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 19. novembra 2018 o varnosti in obrambi v okviru globalne strategije EU,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 17. junija 2019 o varnosti in obrambi v okviru globalne strategije EU,

—

ob upoštevanju Priporočila Sveta z dne 15. oktobra 2018 o zaporedju posameznih stopenj izpolnjevanja večjih obveznosti, prevzetih v okviru stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO), in opredelitvi natančnejših ciljev (2018/C374/01) (6),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. marca 2017 o ustavnih, pravnih in institucionalnih posledicah skupne varnostne in obrambne politike: možnosti, ki jih nudi Lizbonska pogodba (7),

—

ob upoštevanju pogodbe o trgovini z orožjem, ki je začela veljati decembra 2014,

—

ob upoštevanju revizije Evropskega računskega sodišča št. 9/2019 iz septembra 2019 o evropski obrambi,

—

ob upoštevanju člena 118 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A9-0165/2020),

A.

ker skupna varnostna in obrambna politika (SVOP) v skladu s členom 42(2) PEU vključuje postopno oblikovanje skupne obrambne politike EU, kar bo vodilo do vzpostavitve skupne obrambe, ko bo tako soglasno odločil Evropski svet; ker je PESCO pomemben korak pri uresničevanju tega cilja;

B.

ker bi bilo treba PESCO uporabiti za nadaljnje izvajanje in razvoj obveznosti zagotavljanja vzajemne pomoči in podpore na podlagi člena 42(7) PEU, na kar je bilo opozorjeno v skupnem uradnem obvestilu držav članic Svetu ter visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o PESCO, ki ga je 13. novembra 2017 podpisalo 23 držav članic, da bi se izboljšala pripravljenost držav članic za zagotavljanje solidarnosti do druge države članice, na ozemlju katere pride do oboroženega napada;

C.

ker je v skladu s členom 1(a) Protokola (št. 10) o stalnem strukturnem sodelovanju, vzpostavljenim s členom 42 PEU, eden od ciljev PESCO, da države članice bolj intenzivno razvijajo lastne obrambne zmogljivosti s krepitvijo nacionalnih prispevkov in po potrebi s sodelovanjem v večnacionalnih silah, v najpomembnejših evropskih programih opremljanja in pri dejavnostih Evropske obrambne agencije;

D.

ker člen 1(b) Protokola 10 določa, da morajo biti države članice „[…] najpozneje do leta 2010 sposobn[e] zagotoviti, na nacionalni ravni ali kot sestavni del večnacionalnih skupin sil, namenske bojne enote za načrtovane misije, strukturirane na taktični ravni kot taktične grupacije, s podpornimi elementi, vključno s transportom in logistiko, ki bodo v roku 5 do 30 dni sposobne izvesti naloge iz člena 43 PEU, predvsem kot odgovor na zahteve Organizacije Združenih narodov, in ki bodo oskrbovane za začetno obdobje 30 dni, ki se lahko podaljša na najmanj 120 dni“; ker je treba spremeniti člen 1(b), da bi se ustrezno odzvali na geopolitično okolje, ki je polno izzivov; ker so države članice še vedno daleč od uresničitve tega cilja;

E.

ker je vzpostavitev skupne obrambne strategije EU zaradi številnih in naraščajočih groženj zdaj potrebna bolj kot kdaj koli prej;

F.

ker raven ambicij v okviru globalne strategije EU na področju varnosti in obrambe zajema krizno upravljanje in krepitev zmogljivosti v partnerskih državah z namenom zaščite Evrope in njenih državljanov; ker se nobena država članica ne more zaščititi sama, saj so varnostne in obrambne grožnje, s katerimi se sooča EU in so uperjene proti njenim državljanom, ozemljem in infrastrukturam, skupne večplastne grožnje, ki jih nobena posamezna država članica ne more obravnavati sama; ker bi bil delujoč sistem EU za učinkovito, skladno, strateško in skupno rabo virov koristen za skupno raven varnosti in obrambe EU in ker je v varnostnem okolju, ki se hitro slabša, potreben bolj kot kdaj koli prej; ker so potrebna večja prizadevanja v zvezi s sodelovanjem glede kibernetske obrambe, kot so izmenjava informacij, usposabljanje in operativna podpora, da bi se bolje zoperstavili hibridnim grožnjam;

G.

ker so glavni akterji PESCO vključene države članice, ki zagotavljajo zmogljivosti za izvajanje SVOP (člen 42(1) in člen 42(3) PEU) in ki te zmogljivosti uporabljajo v operacijah in na misijah EU, kadar jim izvajanje te naloge zaupa Svet, v okviru Unije (člen 42(1), (4) in (5), člen 43 in člen 44 PEU) ter, kjer je ustrezno, med drugim razvijajo svoje obrambne zmogljivosti v okviru Evropske obrambne agencije (člen 42(3) in člen 45 PEU);

H.

ker je dolgoročna vizija PESCO zagotoviti Uniji operativno zmogljivost na podlagi vojaških sredstev, ki se dopolnjujejo s civilnimi sredstvi, da bi državam članicam dali na voljo kompaktne in kompletne skupne bojne sile za vojaški del SVOP; ker bi moral PESCO okrepiti zmožnost EU, da ukrepa kot mednarodni ponudnik varnosti, da bi učinkovito in verodostojno prispevala k mednarodni, regionalni in evropski varnosti, tudi s preprečevanjem uvoza varnostnih groženj, ter okrepila interoperabilnost za zaščito državljanov EU in povečanje učinkovitosti obrambnih izdatkov z zmanjšanjem podvajanja, presežnih zmogljivosti in neusklajenih javnih naročil;

I.

ker bo v skladu s Sklepom Sveta (SZVP) 2017/2315 vzpostavitev PESCO in s tem boljših obrambnih zmogljivosti držav članic koristila tudi Natu v skladu z načelom enovitosti sil pod pogojem, da se prepreči podvajanje in prednostno obravnava interoperabilnost, ob tem pa okrepi evropski steber znotraj zveze ter obravnavajo stalni pozivi k bolj uravnoteženi čezatlantski porazdelitvi bremena; ker NATO ostaja temelj varnostne strukture številnih držav članic;

J.

ker PESCO vzpostavlja zavezujoč okvir med vključenimi državami članicami, ki so se zavezale skupnemu vlaganju, načrtovanju, razvijanju in uporabljanju obrambnih zmogljivosti znotraj okvira Unije na stalen in strukturiran način s prevzetjem 20 zavezujočih obvez na petih področjih, ki jih določa PEU; ker bi morale te zaveze pomeniti odmik od zgolj obrambnega sodelovanja k polni interoperabilnosti, pa tudi okrepitvi obrambnih sil držav članic v okviru dvostranskih in vzajemno koristnih partnerstev; ker te zavezujoče obveze vsako leto v nacionalnih načrtih izvajanja oceni sekretariat PESCO, s katerim se vključene države članice lahko posvetujejo; ker kljub tem zavezujočim obvezam ni bil vzpostavljen učinkovit mehanizem skladnosti za PESCO; ker bi bilo treba projekte PESCO izvajati tako, da bi se upoštevali industrijska zmogljivost, pomisleki glede podvajanja in proračunske omejitve vključenih držav članic; ker bi bilo treba izboljšati mehanizem skladnosti za PESCO;

K.

ker morajo vključene države članice izkazati polno politično sodelovanje z izpolnjevanjem 20 zavezujočih obvez, ki so jih prevzele; ker je cikel načrtovanja vojaških zmogljivosti običajno daljši od treh let; ker sedanji nacionalni cikli načrtovanja vojaških zmogljivosti večinoma temeljijo na predhodno vzpostavljenem procesu obrambnega načrtovanja Nata; ker bi bilo treba doseči večji napredek v zvezi z znatno vključitvijo PESCO v nacionalne procese načrtovanja obrambe, da bi zagotovili zmogljivosti vključenih držav članic za dokončanje projektov PESCO;

L.

ker je bil PESCO sprva zasnovan kot napreden element, ki bi vključeval države članice, pripravljene in zmožne nadgraditi svoje sodelovanje na področju obrambe na novo raven ambicij; ker je v PESCO vključenih 25 držav članic, vendar ga zaradi tega ne sme omejevati pristop „najmanjšega skupnega imenovalca“; ker število vključenih držav članic kaže na pripravljenost za tesnejše sodelovanje na področju varnosti in obrambe;

M.

ker je bilo na podlagi dela v zvezi s prvimi tremi nizi projektov PESCO vzpostavljenih in sprejetih 47 projektov; ker doslej nobeden od njih še ni bil uresničen; ker so projekti prvega niza predvsem projekti za vzpostavljanje zmogljivosti, ki vključujejo čim več držav članic; ker vključujoča narava projektov PESCO ne bi smela voditi k zmanjšanju ambicij vključenih držav članic; ker je bistvenega pomena, da se PESCO osredotoči na projekte, ki prinašajo resnično dodano vrednost;

N.

ker 47 projektov PESCO očitno ne povezuje nobena prevladujoča skupna logika; ker trenutnemu seznamu projektov manjkajo skladnost, področje uporabe in strateške ambicije, zaradi česar najočitnejše vrzeli v zmogljivostih ne bodo zapolnjene, kritičnih pomanjkljivosti, kot so bile opredeljene v procesu glavnega cilja prek načrta za razvoj zmogljivosti in usklajenega letnega pregleda na področju obrambe, pa ne obravnava ustrezno ali v celoti; ker je bil eden od teh projektov ustavljen, da bi preprečili nepotrebno podvajanje; ker v zvezi z drugimi projekti ni bilo zadostnega napredka ali jim grozi ustavitev, okoli 30 projektov pa je še vedno v fazi idejne zasnove in priprave; ker bo za razvoj ambicioznih projektov na področju vojaških zmogljivosti lahko potrebnih do 10 let; ker velika večina projektov PESCO sovpada s pomanjkljivostmi v Evropskem obrambnem skladu in Natu;

O.

ker naj bi se druga faza PESCO začela leta 2021; ker bo ta druga faza prinesla konkretne in pomembne rezultate, kar pomeni, da je treba projekte prednostno razvrstiti;

P.

ker se nekateri projekti PESCO osredotočajo na operativno napotitev, kot so operativno jedro za odzivanje na krize pri EUFOR (EUFOR CROC), vojaška mobilnosti in mreža logističnih vozlišč, pri čemer se drugi bolj osredotočajo na razvoj vojaških zmogljivosti, kot so enote za hitro odzivanje na kibernetske grožnje in medsebojna pomoč na področju kibernetske varnosti; ker sta oba pristopa potrebna za odločilno prispevanje k razvoju na poti k skupni celoviti varnostni in obrambni strategiji EU;

Q.

ker imajo nekateri najbolj strateški projekti PESCO potencial za odločilno prispevanje k strateški avtonomiji Unije in vzpostavitvi kompaktnih in kompletnih skupnih bojnih sil;

R.

ker glavni evropski obrambni projekti, kot sta bojni zračni sistem prihodnosti in glavni sistem kopenskega bojevanja, trenutno niso vključeni v področje uporabe PESCO;

S.

ker je ključno nameniti prednost in obravnavati vrzeli pri zmogljivostih, opredeljene v okviru načrta za razvoj zmogljivosti, ter nadgraditi usklajeni letni pregled na področju obrambe, da bi povečali strateško avtonomijo Evrope;

T.

ker zgolj nekateri od sedanjih projektov PESCO zadostno obravnavajo pomanjkljivosti na področju zmogljivosti, ki so opredeljene v načrtu za razvoj zmogljivosti in usklajenem letnem pregledu na področju obrambe, ali že zadostno upoštevajo cilje glede zmožnosti z velikim učinkom, ki izhajajo iz načrta za razvoj zmogljivosti, in bi jih bilo treba obravnavati kot prednostne;

U.

ker je treba še povečati doslednost, skladnost in vzajemno krepitev med PESCO, usklajenim letnim pregledom na področju obrambe, nacionalnimi načrti izvajanja in načrtom za razvoj zmogljivosti;

V.

ker Natov proces obrambnega načrtovanja (NDPP) v 21 vključenih državah članicah EU, ki so članice Nata, prispeva k nacionalnim procesom načrtovanja obrambe;

W.

ker bi moralo takoj, ko bo mogoče, kjer je primerno in ustrezno, priti do sodelovanja med nacionalnimi prednostnimi nalogami držav članic, prednostnimi nalogami EU in prednostnimi nalogami Nata; ker bi bilo treba prednostne naloge EU in Nata bolje uskladiti, da bi uresničili cilje EU glede zmogljivosti;

X.

ker bi moral biti PESCO ob upoštevanju različne narave obeh organizacij in njunih odgovornosti učinkovito in dopolnilno orodje za obravnavanje prednostnih nalog razvoja zmogljivosti in zagotavljanje vojaških zmogljivosti, opredeljenih v EU, ter prispevanje k ciljem Nata;

Y.

ker bi lahko posebna obrambna in varnostna strategija, kot je bela knjiga o varnosti in obrambi EU, omenjena v številnih poročilih Parlamenta, skupaj z globalno strategijo EU omogočila skupno razumevanje sedanjih in prihodnjih izzivov ter zagotovila pomembne smernice za PESCO in načrt za razvoj zmogljivosti, ki izhajajo iz razumevanja strateških ambicij in ukrepov, ki jih je treba dolgoročno sprejeti;

Z.

ker so projekti v okviru PESCO trenutno odvisni od finančnih prispevkov 25 vključenih držav članic; ker se pričakuje, da bo zaradi pandemije COVID-19 prišlo do zmanjšanja nacionalnih proračunov za obrambo; ker bi lahko, paradoksalno, številni od sedanjih 47 projektov PESCO, če bi bili ustrezno financirani, okrepili pripravljenost držav članic, če bi prišlo do še ene obsežne krize v javnem zdravju: vojaška mobilnost, evropsko zdravstveno poveljstvo in številni drugi projekti na področjih, povezanih z logistiko in prevozom, zdravstvenim varstvom, pomočjo po nesrečah, pripravljenostjo na uporabo kemičnega, biološkega, radiološkega in jedrskega orožja ter bojem proti zlonamernim kibernetskim dejavnostim in sovražnim dezinformacijskim kampanjam; ker bi zmanjšanje financiranja za strateške zmogljivosti, ki jih EU in njene države članice trenutno nimajo, oslabilo tudi njihovo zmožnost za skupno ukrepanje proti prihodnjim pandemijam, kemičnim, biološkim radiološkim in jedrskim grožnjam ter drugim nepredvidljivim tveganjem z velikim mednarodnim vplivom;

AA.

ker bo financiranje prometne infrastrukture za dvojno uporabo koristilo tako civilni kot vojaški mobilnosti in ker bi bilo mogoče z izvajanjem usklajenih upravnih postopkov sredstva usmerjati po ustreznih poteh oskrbe po vsej EU ter pomagati pri vzpostavljanju skupnega varnostnega in obrambnega okolja;

AB.

ker se morata PESCO in prihodnji Evropski obrambni sklad vzajemno krepiti in ker je treba povezave med njima še naprej razvijati, da bi se ustvarile ključne zmogljivosti, opredeljene v načrtu za razvoj zmogljivosti;

AC.

ker so zaradi možnosti prejetja sofinanciranja za raziskovalne in razvojne zmogljivosti, ki izhajajo iz nekaterih projektov PESCO prek prihodnjega Evropskega obrambnega sklada, vključene države članice predložile številne dodatne predloge in je to spodbudilo izmenjave in sodelovanje; ker morajo biti vsi predlogi v najboljšem strateškem interesu EU;

AD.

ker bi lahko bilo v nekaterih posebnih primerih sodelovanje tretjih držav, če bi izpolnjevale dogovorjen sklop političnih, vsebinskih in pravnih pogojev, v posameznih projektih PESCO v strateškem interesu Unije, zlasti ko gre za zagotavljanje tehničnega strokovnega znanja ali dodatnih zmogljivosti, ter v primeru strateških partnerjev; ker nobeno sodelovanje tretjih držav v projektih PESCO ne bi smelo oslabiti cilja spodbujanja SVOP EU;

AE.

ker je lahko sodelovanje tretjih držav samo izjemno, dogovorjeno za vsak primer posebej in na povabilo držav članic EU; ker bi moralo vsako tovrstno sodelovanje zagotoviti dodano vrednost za zadevne projekte in prispevati k okrepitvi PESCO in SVOP ter izpolnjevanju zahtevnejših zavez, biti podvrženo zelo strogim pogojem in temeljiti na uveljavljeni in učinkoviti vzajemnosti;

AF.

ker je skrajni čas, da se sprejme dogovor o sodelovanju tretjih držav v projektih PESCO;

AG.

ker je Parlament glede sedanje vloge Političnega in varnostnega odbora v zvezi s PESCO in razvojem zmogljivosti že pozval, „da je treba mandat Političnega in varnostnega odbora iz člena 38 PEU razlagati ozko“;

AH.

ker PESCO vodijo vključene države članice; ker bi moral sekretariat PESCO še naprej omogočati povezovanje z drugimi akterji EU v zvezi z možnimi sinergijami z drugimi instrumenti in pobudami EU, da bi se zagotovili preglednost in vključenost ter preprečila nepotrebna podvajanja;

AI.

ker bi bilo treba poglobitev obrambnega sodelovanja med državami članicami na ravni EU pospremiti z okrepitvijo nadzorne pristojnosti parlamentov držav članic in Evropskega parlamenta;

AJ.

ker bi se moral Instrument za povezovanje Evrope osredotočiti na projekte, povezane z vojaško mobilnostjo in interoperabilnostjo, ki so bistveni, kadar gre za nepričakovane konflikte in krize; ker bi moral PESCO prispevati k oblikovanju učinkovitega schengenskega območja za vojaško mobilnost, da bi se čim bolj skrajšali postopki na mejah in infrastrukturne obremenitve ostale čim manjše; ker bi bilo treba projekt Rail Baltica, ki je ključnega pomena za povezovanje baltskih držav v evropsko železniško omrežje, pozdraviti v zvezi s tem in zagotoviti njegovo popolno učinkovitost;

AK.

ker lahko PESCO v tem smislu prispeva k večji skladnosti, usklajevanju in interoperabilnosti na področju varnosti in obrambe ter k utrjevanju solidarnosti, kohezije in odpornosti Unije;

AL.

ker bi moral Parlament skupaj s Svetom opravljati zakonodajno in proračunsko funkcijo ter izvajati politični nadzor in posvete v skladu s Pogodbama;

AM.

ker Parlament poziva podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj posreduje svoje letno poročilo o izvajanju PESCO;

AN.

ker bodo združena prizadevanja vključenih držav članic na področju raziskav in razvoja v okviru PESCO omogočila pomemben tehnološki prodor in s tem zagotovila Uniji konkurenčno prednost na področjih sodobnih obrambnih zmogljivosti;

1.

2.