—

ob upoštevanju 35. obletnice Schengenskega sporazuma, podpisanega 14. junija 1985 (1), 30. obletnice Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma, podpisane 19. junija 1990 (2), in 25. obletnice začetka veljavnosti Schengenskega sporazuma 26. marca 1995,

—

ob upoštevanju člena 67(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki določa, da mora Unija vzpostaviti območje svobode, varnosti in pravice, na katerem na notranjih mejah ne sme biti preverjanja oseb,

—

ob upoštevanju člena 21(1) PDEU, ki določa, da morajo imeti vsi državljani Unije pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic,

—

ob upoštevanju Listine EU o temeljnih pravicah, med drugim njenega člena 45, ki določa, da morajo imeti vsi državljani Unije pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic,

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (zakonik o schengenskih mejah) (3), ki je kodifikacija Uredbe (ES) št. 562/2006 (4) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (zakonik o schengenskih mejah), prvega akta, sprejetega s postopkom soodločanja na področju pravosodja in notranjih zadev,

—

ob upoštevanju Direktive 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic (direktiva o prostem gibanju) (5) ter načela nediskriminacije, določenega v njej,

—

ob upoštevanju smernic Komisije („Covid-19: Smernice glede ukrepov za upravljanje meja za zaščito zdravja in zagotovitev razpoložljivosti blaga in bistvenih storitev“) z dne 16. marca 2020 (C(2020)1753), ki so jih vodje držav in vlad sprejeli 17. marca 2020,

—

ob upoštevanju sklepov predsednika Evropskega sveta po videokonferenci z dne 17. marca 2020 s člani Evropskega sveta o COVID-19, ki vsebujejo poziv k poostritvi nadzora na zunanjih mejah z uvedbo usklajene začasne omejitve nebistvenih potovanj v EU za 30-dnevno obdobje na podlagi sporočila Komisije z naslovom „Covid-19: Začasna omejitev za nenujna potovanja v EU“ (COM(2020)0115) in poznejšega podaljšanja te omejitve,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Covid-19: Navodila o izvajanju začasne omejitve nenujnih potovanj v Evropsko unijo, o poenostavitvi tranzitne ureditve za repatriacijo državljanov EU in o učinkih na vizumsko politiko“ z dne 30. marca 2020 (C(2020)2050),

—

ob upoštevanju skupnega evropskega načrta za odpravo ukrepov za zajezitev COVID-19, ki sta ga predstavila predsednica Komisije in predsednik Evropskega sveta,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. aprila 2020 o oceni uporabe začasne omejitve nenujnih potovanj v EU (COM(2020)0148),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Covid-19: Na poti k postopnemu in usklajenemu pristopu k ponovni vzpostavitvi prostega gibanja in odpravi kontrol na notranjih mejah“ z dne 13. maja 2020 (C(2020)3250),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 30. maja 2018 o letnem poročilu o delovanju schengenskega območja (6),

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2018 o polni uporabi določb schengenskega pravnega reda v Bolgariji in Romuniji: odprava kontrol na kopenskih, morskih in zračnih mejah (7),

—

ob upoštevanju pripravljalnega dela za to resolucijo, ki ga je opravila delovna skupina za nadzor nad schengensko ureditvijo pri Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve,

—

ob upoštevanju vprašanj Svetu in Komisiji o stanju na schengenskem območju po izbruhu COVID-19 (O-000037/2020 – B9-0010/2020 in O-000038/2020 – B9-0011/2020),

—

ob upoštevanju člena 136(5) in člena 132(2) Poslovnika,

A.

ker je večina držav članic, med katere za namene te resolucije štejemo tudi pridružene schengenske države, v odgovor na pandemijo COVID-19 znova uvedla nadzor na notranjih mejah, te meje delno ali povsem zaprla oziroma jih je zaprla za določene potnike, tudi za državljane EU in njihove družinske člane ter državljane tretjih držav, ki prebivajo na njihovem ozemlju ali ozemlju druge države članice; ker se države članice ob uvedbi teh ukrepov niso dovolj uskladile med seboj in z institucijami Unije;

B.

ker nadzor na notranjih mejah vpliva na pravice in svoboščine, ki jih zagotavlja pravo Unije; ker omejitve potovanja na zunanjih mejah ne smejo vplivati na pravico do prošnje za azil;

C.

ker je pravica do prostega gibanja, ki jo omogočata Schengenski sporazum in konvencija o njegovem izvajanju, dopolnjena z nadomestnimi ukrepi, da bi zagotovili varnost na ozemlju schengenskih držav (8); ker ti nadomestni ukrepi vključujejo instrumente, kot so schengenski informacijski sistem (SIS) in drugi obsežni sistemi informacijske tehnologije, namenjeni izmenjavi podatkov med organi schengenskih držav, ter skupna pravila za varstvo zunanjih meja;

D.

ker je glavni pogoj za ustrezno delovanje območja brez notranjih meja vzajemno zaupanje med državami članicami;

E.

ker je bil nadzor na notranjih mejah po prvotni odpravi zelo redko znova uveden; ker so nekatere države članice od leta 2015 ta nadzor izvajale zaradi obsežnejših migracij in/ali varnostnih groženj; ker je Parlament izrazil dvome o zakonitosti in sorazmernosti nadzora na notranjih mejah v teh primerih;

F.

ker je ponovna vzpostavitev povsem delujočega schengenskega območja izjemno pomembna za ohranitev svobode gibanja kot enega glavnih dosežkov evropskega povezovanja in je glavni pogoj za gospodarsko okrevanje EU po pandemiji COVID-19;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.