EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52020IP0175

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. junija 2020 o stanju na schengenskem območju po izbruhu pandemije COVID-19 (2020/2640(RSP))

OJ C 362, 8.9.2021, p. 77–81 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

8.9.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

C 362/77


P9_TA(2020)0175

Stanje na schengenskem območju po izbruhu pandemije COVID-19

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. junija 2020 o stanju na schengenskem območju po izbruhu pandemije COVID-19 (2020/2640(RSP))

(2021/C 362/10)

Evropski parlament,

ob upoštevanju 35. obletnice Schengenskega sporazuma, podpisanega 14. junija 1985 (1), 30. obletnice Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma, podpisane 19. junija 1990 (2), in 25. obletnice začetka veljavnosti Schengenskega sporazuma 26. marca 1995,

ob upoštevanju člena 67(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki določa, da mora Unija vzpostaviti območje svobode, varnosti in pravice, na katerem na notranjih mejah ne sme biti preverjanja oseb,

ob upoštevanju člena 21(1) PDEU, ki določa, da morajo imeti vsi državljani Unije pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic,

ob upoštevanju Listine EU o temeljnih pravicah, med drugim njenega člena 45, ki določa, da morajo imeti vsi državljani Unije pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (zakonik o schengenskih mejah) (3), ki je kodifikacija Uredbe (ES) št. 562/2006 (4) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (zakonik o schengenskih mejah), prvega akta, sprejetega s postopkom soodločanja na področju pravosodja in notranjih zadev,

ob upoštevanju Direktive 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic (direktiva o prostem gibanju) (5) ter načela nediskriminacije, določenega v njej,

ob upoštevanju smernic Komisije („Covid-19: Smernice glede ukrepov za upravljanje meja za zaščito zdravja in zagotovitev razpoložljivosti blaga in bistvenih storitev“) z dne 16. marca 2020 (C(2020)1753), ki so jih vodje držav in vlad sprejeli 17. marca 2020,

ob upoštevanju sklepov predsednika Evropskega sveta po videokonferenci z dne 17. marca 2020 s člani Evropskega sveta o COVID-19, ki vsebujejo poziv k poostritvi nadzora na zunanjih mejah z uvedbo usklajene začasne omejitve nebistvenih potovanj v EU za 30-dnevno obdobje na podlagi sporočila Komisije z naslovom „Covid-19: Začasna omejitev za nenujna potovanja v EU“ (COM(2020)0115) in poznejšega podaljšanja te omejitve,

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Covid-19: Navodila o izvajanju začasne omejitve nenujnih potovanj v Evropsko unijo, o poenostavitvi tranzitne ureditve za repatriacijo državljanov EU in o učinkih na vizumsko politiko“ z dne 30. marca 2020 (C(2020)2050),

ob upoštevanju skupnega evropskega načrta za odpravo ukrepov za zajezitev COVID-19, ki sta ga predstavila predsednica Komisije in predsednik Evropskega sveta,

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. aprila 2020 o oceni uporabe začasne omejitve nenujnih potovanj v EU (COM(2020)0148),

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Covid-19: Na poti k postopnemu in usklajenemu pristopu k ponovni vzpostavitvi prostega gibanja in odpravi kontrol na notranjih mejah“ z dne 13. maja 2020 (C(2020)3250),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 30. maja 2018 o letnem poročilu o delovanju schengenskega območja (6),

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2018 o polni uporabi določb schengenskega pravnega reda v Bolgariji in Romuniji: odprava kontrol na kopenskih, morskih in zračnih mejah (7),

ob upoštevanju pripravljalnega dela za to resolucijo, ki ga je opravila delovna skupina za nadzor nad schengensko ureditvijo pri Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve,

ob upoštevanju vprašanj Svetu in Komisiji o stanju na schengenskem območju po izbruhu COVID-19 (O-000037/2020 – B9-0010/2020 in O-000038/2020 – B9-0011/2020),

ob upoštevanju člena 136(5) in člena 132(2) Poslovnika,

A.

ker je večina držav članic, med katere za namene te resolucije štejemo tudi pridružene schengenske države, v odgovor na pandemijo COVID-19 znova uvedla nadzor na notranjih mejah, te meje delno ali povsem zaprla oziroma jih je zaprla za določene potnike, tudi za državljane EU in njihove družinske člane ter državljane tretjih držav, ki prebivajo na njihovem ozemlju ali ozemlju druge države članice; ker se države članice ob uvedbi teh ukrepov niso dovolj uskladile med seboj in z institucijami Unije;

B.

ker nadzor na notranjih mejah vpliva na pravice in svoboščine, ki jih zagotavlja pravo Unije; ker omejitve potovanja na zunanjih mejah ne smejo vplivati na pravico do prošnje za azil;

C.

ker je pravica do prostega gibanja, ki jo omogočata Schengenski sporazum in konvencija o njegovem izvajanju, dopolnjena z nadomestnimi ukrepi, da bi zagotovili varnost na ozemlju schengenskih držav (8); ker ti nadomestni ukrepi vključujejo instrumente, kot so schengenski informacijski sistem (SIS) in drugi obsežni sistemi informacijske tehnologije, namenjeni izmenjavi podatkov med organi schengenskih držav, ter skupna pravila za varstvo zunanjih meja;

D.

ker je glavni pogoj za ustrezno delovanje območja brez notranjih meja vzajemno zaupanje med državami članicami;

E.

ker je bil nadzor na notranjih mejah po prvotni odpravi zelo redko znova uveden; ker so nekatere države članice od leta 2015 ta nadzor izvajale zaradi obsežnejših migracij in/ali varnostnih groženj; ker je Parlament izrazil dvome o zakonitosti in sorazmernosti nadzora na notranjih mejah v teh primerih;

F.

ker je ponovna vzpostavitev povsem delujočega schengenskega območja izjemno pomembna za ohranitev svobode gibanja kot enega glavnih dosežkov evropskega povezovanja in je glavni pogoj za gospodarsko okrevanje EU po pandemiji COVID-19;

1.

opominja, da je schengensko območje oprijemljiv in dragocen dosežek ter srčika projekta EU, saj več kot 400 milijonom ljudi omogoča potovanje brez ovir in je zato neprecenljiv tako za državljane kot za podjetja, povrhu tega pa mu v svetovni zgodovini ni para;

2.

je zaskrbljen zaradi trenutnega nadzora na notranjih mejah, ki so ga uvedle številne države članice, zaradi drugih ukrepov, ki so jih sprejele, med drugim delnega ali popolnega zaprtja meja oziroma njihovega zaprtja za določene potnike, vključno z državljani EU in državljani tretjih držav s prebivališčem na ozemlju držav članic, pa tudi zaradi resnih posledic, ki jih imajo ti ukrepi za ljudi in podjetja, med drugim za turizem in sezonsko delo;

3.

sicer v celoti podpira ukrepe za javno zdravje, ki naj bi omejili širjenje COVID-19 z ohranjanjem fizične razdalje, tudi karanteno, ki so jo države članice uvedle na svojih ozemljih, vendar poudarja, da so v uradnih obvestilih v skladu z zakonikom o schengenskih mejah premalo podrobno utemeljile, zakaj je mejni nadzor ustrezno sredstvo za omejitev širjenja COVID-19; v zvezi s tem spominja, da je v zakoniku o schengenskih mejah nadzor meje opredeljen kot „dejavnost, ki se izvaja na meji […] zgolj kot odziv nameravanega ali dejanskega prehoda meje, ne glede na vse druge okoliščine“; meni, da bi bile bolj ciljno usmerjene omejitve na regionalni ravni, tudi v čezmejnih regijah, ustreznejše in manj moteče;

4.

poudarja, da so pravila o notranjih mejah Unije določena v zakoniku o schengenskih mejah in da morajo države članice pri sprejemanju ukrepov, ki imajo posledice za prečkanje teh meja, spoštovati tako črko kot duh tega zakonika;

5.

opominja, da je sporočilo zakonika o schengenskih mejah nedvoumno: nadzor na notranjih mejah je mogoče uvesti le izjemoma in v skrajnem primeru na osnovi objektivnih meril, če bi se lahko s tem ustrezno odpravila grožnja za javni red ali notranjo varnost, pri čemer mora biti nujno potreben in sorazmeren, njegov obseg in trajanje pa strogo omejena; meni, da številna uradna obvestila držav članic ne vsebujejo dovolj podrobnih podatkov, da bi bilo mogoče preveriti, ali so bila ta načela spoštovana;

6.

poudarja, da pojem „skrajnega primera“ zahteva preverjanje, ali bi bilo cilj mogoče enako dobro ali celo bolje doseči z drugimi ukrepi; poziva države članice, naj priznajo, da so obvezni minimalni zdravstveni pregledi ustreznejša rešitev kot nadzor na notranjih mejah; v zvezi s tem opozarja na zdravstvene ukrepe, ki jih je Komisija navedla v svojih smernicah (9); polet tega spominja na priporočilo Komisije o sorazmernih policijskih kontrolah (10), v katerem je zapisano, da kadar „imajo v primeru resne grožnje javnemu redu ali notranji varnosti države članice namen uporabiti poglavje II naslova III Uredbe (EU) 2016/399 (uvedba kontrol na notranjih mejah), bi morale najprej oceniti, ali bi lahko takšne grožnje ustrezno obravnavale z okrepitvijo policijskih kontrol na ozemlju, vključno z obmejnimi območji“;

7.

se zaveda, da schengensko območje še nikoli ni bilo soočeno s tako resno pandemijo; opominja, da zakonik o schengenskih mejah izrecno določa, da je grožnja javnemu zdravju lahko razlog za zavrnitev vstopa na zunanji meji, vendar pa niti zakonik niti konvencija o izvajanju Schengenskega sporazuma javnega zdravja ne omenjata kot razloga za ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah, saj je to mogoče storiti samo v primeru resnih groženj javnemu redu ali notranji varnosti;

8.

obžaluje, da so nekatere države članice nadzor in druge omejitve na mejah uvedle zelo na hitro in pri tem niso ustrezno obvestile lastnega prebivalstva in drugih držav članic; obžaluje tudi, da so imele mejne kontrole na nekaterih notranjih mejah stranske učinke, na primer zelo dolgo čakalno dobo brez ustreznih sanitarij in fizične razdalje, zaradi česar je bilo ogroženo zdravje tako potnikov kot mejnih uslužbencev, na že tako obremenjene mejne uslužbence in policiste, ki niso usposobljeni zdravstveni delavci, pa je bilo naloženo še dodatno breme; je povrhu tega zaskrbljen zaradi številnih ovir, s katerimi se od izbruha pandemije soočajo čezmejni delavci na schengenskem območju, med drugim ker ni dovolj jasnih informacij o omejitvah, ki veljajo zanje pri prečkanju meja;

9.

ugotavlja, da lahko države članice v skladu z direktivo o prostem gibanju zaradi javnega zdravja omejijo svobodo gibanja in prebivanja za državljane Unije in njihove družinske člane, ne glede na državljanstvo; vseeno pa vztraja, da morajo vse države članice zagotoviti varovala, določena v tej direktivi, zlasti nediskriminacijo med lastnimi državljani in državljani EU, ki prebivajo na njihovem ozemlju;

10.

meni, da je hitra ponovna vzpostavitev povsem delujočega schengenskega območja izjemno pomembna in da je odvisna tako od politične volje držav članic kot od njihove zavezanosti usklajevanju ukrepov v okviru schengenskega pravnega reda; poziva Komisijo, naj prevzame vodilno vlogo pri usklajevanju ukrepov na evropski ravni, da se bo mogoče ob polnem spoštovanju načela solidarnosti in z vzajemnim zaupanjem spopasti z izzivi, ki jih COVID-19 prinaša za zdravje evropskih državljanov, ne da bi izvajali nadzor na notranjih mejah; je prepričan, da bo iskanje evropskih odgovorov prineslo koristi vsem; močno obžaluje in odločno zavrača neusklajene, dvostranske ali večstranske ukrepe posameznih držav članic, ki niso bili dogovorjeni v okviru Unije; zahteva, da se pri vseh dogovorih spoštuje načelo nediskriminacije;

11.

poziva države članice, naj sočasno s sproščanjem omejevalnih ukrepov v zvezi s COVID-19 sprostijo tudi omejitve glede svobode gibanja; meni, da bi bil ob ustreznem usklajevanju na ravni Unije bolj regionalen pristop bržkone sorazmernejši od nadzora na državnih mejah in da bi bilo tako mogoče odpraviti omejitve gibanja tam, kjer so se zdravstvene razmere v sosednjih regijah primerljivo izboljšale;

12.

odločno poziva države članice, naj skupaj s Parlamentom, Svetom in Komisijo čim prej obravnavajo načrt za obnovitev schengenskega območja, med drugim načine in možnosti za njegovo nemoteno delovanje brez nadzora na notranjih mejah in načrte izrednih ukrepov za morebitni drugi val okužb, da začasni mejni nadzor v srednjeročnem obdobju ne bo postal napol stalen;

13.

spominja, da je treba v skladu z zakonikom o schengenskih mejah ocene o nujnosti nadzora na notranjih mejah in njegovega podaljšanja, kadar se uvede kot takojšen ukrep, spremljati na ravni Unije; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj uporabo schengenskega pravnega reda ustrezno nadzira in zlasti oceni ukrepe, ki so jih države članice že sprejele, pa tudi to, ali so bila njihova uradna obvestila pravočasna in ustrezna, prav tako pa naj pozorno spremlja dogajanje in države članice po potrebi opozarja na njihove pravne obveznosti in sprejema mnenja; poziva jo tudi, naj uporabi svoje pristojnosti in od držav članic zahteva dodatne informacije; poziva Komisijo, naj Parlamentu obširneje poroča o izvajanju pooblastil, ki ji jih podeljujeta ustanovni pogodbi;

14.

obžaluje, da je določba zakonika o schengenskih mejah, po kateri morajo države članice v roku štirih tednov Parlamentu, Svetu in Komisiji poročati o odpravi nadzora na mejah, izgubila svoj smisel, zaradi česar Parlament ni bil obveščen; zato poziva države članice, ki so uvedle nadzor na notranjih mejah, naj pravočasno oziroma vsaj vsakih šest mesecev poročajo Parlamentu in mu posredujejo točne in podrobne podatke o razlogih za ponovno uvedbo tega nadzora; močno obžaluje, da Komisija že od leta 2015 ni objavila letnega poročila o delovanju območja brez nadzora na notranjih mejah, kar bi v skladu z zakonikom o schengenskih mejah morala storiti;

15.

spominja, da je bila uvedena tudi začasna omejitev vseh nebistvenih potovanj iz tretjih držav na schengensko območje; poudarja, da morajo biti vsi sklepi o zavrnitvi vstopa na zunanjih mejah v skladu z določbami zakonika o schengenskih mejah, zlasti kar zadeva spoštovanje temeljnih pravic, kot določa člen 4 tega zakonika;

16.

poziva Svet in države članice, naj si bolj prizadevajo za to, da se bodo schengenskemu območju pridružile še preostale države članice EU; Svet znova poziva, naj čim prej pripravi nov osnutek sklepa o polni uporabi določb schengenskega pravnega reda v Bolgariji in Romuniji; je pripravljen izraziti svoje mnenje o polni uporabi schengenskih določb na Hrvaškem, potem ko se bo Svet posvetoval z njim v skladu s členom 4 akta o pristopu; meni, da morajo biti solidarni in odgovorni vsi in da je prihodnost schengenskega območja lahko samo v enotnosti, ne razdrobljenosti;

17.

meni, da je treba v srednjeročnem obdobju razmisliti o tem, kako bi bilo mogoče poglobiti vzajemno zaupanje med državami članicami in poskrbeti, da bodo zakonodajna orodja Unije dopuščala resnično evropsko upravljanje schengenskega območja, da bo se mogoče na evropski ravni učinkovito in usklajeno odzivati na izzive, kot je pandemija COVID-19, pri tem pa ohraniti svobodo gibanja in notranje meje brez nadzora, saj je to bistvo schengenskega projekta, ki je državljanom EU tako dragoceno; poziva Komisijo, naj s tem namenom pripravi predlog o reformi schengenskega upravljanja zaradi novih izzivov;

18.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1)  Schengenski pravni red – Sporazum med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (UL L 239, 22.9.2000, str. 13).

(2)  Schengenski pravni red – Konvencija o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (UL L 239, 22.9.2000, str. 19).

(3)  UL L 77, 23.3.2016, str. 1.

(4)  UL L 105, 13.4.2006, str. 1.

(5)  UL L 158, 30.4.2004, str. 77.

(6)  UL C 76, 9.3.2020, str. 106.

(7)  Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0497.

(8)  Izjava izvršnega odbora z dne 26. junija 1996 o izročitvi (SCH/Com-ex (96), decl. 6, rev. 2) (UL L 239, 22.9.2000, str. 435).

(9)  Priporočilo Komisije C(2020)1753 z dne 16. marca 2020 o smernicah za ukrepe za upravljanje meja, da se zavaruje zdravje in zagotovi dostava blaga in opravljanje nujnih storitev.

(10)  Priporočilo Komisije C(2017)3349 z dne 12. maja 2017 o sorazmernih policijskih kontrolah in policijskem sodelovanju na schengenskem območju.


Top