52020DC0504

Priporočilo

PRIPOROČILO SVETA

v zvezi z nacionalnim reformnim programom Danske za leto 2020 in mnenje Sveta o konvergenčnem programu Danske za leto 2020

SVET EVROPSKE UNIJE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 121(2) in člena 148(4) Pogodbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik 1 in zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju priporočila Evropske komisije,

ob upoštevanju resolucij Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta,

ob upoštevanju mnenja Odbora za zaposlovanje,

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-finančnega odbora,

ob upoštevanju mnenja Odbora za socialno zaščito,

ob upoštevanju mnenja Odbora za ekonomsko politiko,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Komisija je 17. decembra 2019 sprejela letno strategijo za trajnostno rast, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2020. Pri tem je ustrezno upoštevala evropski steber socialnih pravic, ki so ga 17. novembra 2017 razglasili Evropski parlament, Svet in Komisija. Komisija je 17. decembra 2019 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem Danske ni opredelila kot eno od držav članic, za katere bo opravljen poglobljeni pregled.

(2)Poročilo o državi za Dansko 2 za leto 2020 je bilo objavljeno 26. februarja 2020. V njem so bili ocenjeni napredek Danske pri izvajanju priporočil za posamezno državo, ki jih je Svet sprejel 9. julija 2019 3 , nadaljnje ukrepanje glede priporočil, sprejetih v prejšnjih letih, in napredek pri doseganju njenih nacionalnih ciljev iz strategije Evropa 2020.

(3)Svetovna zdravstvena organizacija je 11. marca 2020 uradno razglasila izbruh COVID-19 za svetovno pandemijo. Gre za hude izredne razmere v javnem zdravju za državljane, družbe in gospodarstva. Nacionalni zdravstveni sistemi so zaradi pandemije pod hudim pritiskom, prihaja pa tudi do motenj v svetovnih dobavnih verigah, volatilnosti na finančnih trgih, šokov v povpraševanju potrošnikov ter negativnih učinkov v različnih sektorjih. Pandemija ogroža delovna mesta in dohodke ljudi ter poslovanje podjetij. Povzročila je velik gospodarski šok, ki že ima resne posledice v Evropski uniji. Komisija je 13. marca 2020 sprejela sporočilo 4 , v katerem je pozvala k usklajenemu gospodarskemu odzivu na krizo, ki vključuje vse akterje na nacionalni ravni in na ravni Unije.

(4)Več držav članic je razglasilo izredne razmere ali uvedlo izredne ukrepe. Vsi izredni ukrepi bi morali biti strogo sorazmerni, potrebni, časovno omejeni ter skladni z evropskimi in mednarodnimi standardi. Zanje bi morala veljati demokratični nadzor in neodvisni sodni nadzor.

(5)Komisija je 20. marca 2020 sprejela sporočilo o uporabi splošne odstopne klavzule Pakta za stabilnost in rast 5 . Klavzula, kot je določena v členih 5(1), 6(3), 9(1) in 10(3) Uredbe (ES) št. 1466/97 ter členih 3(5) in 5(2) Uredbe (ES) št. 1467/97, olajšuje usklajevanje proračunskih politik v času resnega upada gospodarske aktivnosti. Komisija se je v svojem sporočilu strinjala s Svetom, da glede na pričakovani resni upad gospodarske aktivnosti zaradi izbruha COVID-19 sedanje razmere dovoljujejo uporabo klavzule. Ministri za finance držav članic so se 23. marca 2020 strinjali z oceno Komisije. Uporaba splošne odstopne klavzule omogoča začasni odklon od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja, če to srednjeročno ne ogroža vzdržnosti javnih financ. Poleg tega se lahko Svet na priporočilo Komisije odloči, da za korektivni del sprejme revidirano fiskalno usmeritev. Splošna odstopna klavzula ne pomeni začasne prekinitve postopkov Pakta za stabilnost in rast. Državam članicam omogoča, da odstopajo od proračunskih zahtev, ki bi se sicer uporabljale, Komisiji in Svetu pa, da sprejmeta potrebne ukrepe za usklajevanje politik v okviru Pakta.

(6)Potrebno je nadaljnje ukrepanje za omejitev širjenja in nadziranje pandemije, okrepitev odpornosti nacionalnih zdravstvenih sistemov, ublažitev socialno-ekonomskih posledic pandemije s podpornimi ukrepi za podjetja in gospodinjstva ter zagotovitev ustreznih zdravstvenih in varnostnih pogojev na delovnem mestu, da bi se ponovno vzpostavila gospodarska aktivnost. Unija bi morala v celoti izkoristiti različna orodja, ki so ji na voljo za podporo prizadevanjem držav članic na teh področjih. Hkrati bi morale države članice in Unija sodelovati pri pripravi ukrepov, potrebnih za vrnitev v normalno delovanje naših družb in gospodarstev ter trajnostne rasti, med drugim vključno z zelenim in digitalnim prehodom ter ob upoštevanju vseh spoznanj, pridobljenih med krizo.

(7)Kriza zaradi COVID-19 je razkrila prožnost, ki jo enotni trg omogoča za prilagajanje na izredne okoliščine. Da pa bi se zagotovil hiter in neoviran prehod v fazo okrevanja ter prosti pretok blaga, storitev in delavcev, je treba izredne ukrepe, ki ovirajo normalno delovanje enotnega trga, odpraviti takoj, ko ne bodo več nujno potrebni. Trenutna kriza je pokazala na potrebo po načrtih za pripravljenost na krize v zdravstvenem sektorju, ki vključujejo zlasti boljše nabavne strategije, diverzificirane dobavne verige in strateške zaloge osnovne opreme. To so ključni elementi za razvoj širših načrtov za pripravljenost na krize.

(8)Zakonodajalec Unije je že spremenil ustrezna zakonodajna okvira 6 , da bi lahko države članice za ublažitev izrednih učinkov pandemije COVID-19 uporabile vsa neporabljena sredstva iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Te spremembe bodo zagotovile dodatno prožnost ter poenostavljene in racionalizirane postopke. Za zmanjšanje pritiskov na denarni tok lahko države članice v obračunskem letu 2020–2021 uporabijo tudi 100-odstotno stopnjo sofinanciranja iz proračuna Unije. Danska je pozvana, da v celoti izkoristi navedene možnosti za pomoč posameznikom in sektorjem, ki so jih opisani izzivi najbolj prizadeli.

(9)Danska je 7. maja 2020 predložila nacionalni reformni program za leto 2020, 5. maja 2020 pa konvergenčni program za leto 2020. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(10)Za Dansko trenutno velja preventivni del Pakta za stabilnost in rast.

(11)V konvergenčnem programu za leto 2020 vlada načrtuje, da se bo nominalni saldo poslabšal s presežka v višini 3,7 % BDP v letu 2019 na primanjkljaj v višini 8,0 % BDP v letu 2020. Primanjkljaj naj bi se v letu 2021 zmanjšal na 2,4 % BDP. Glede na konvergenčni program za leto 2020 naj bi se dolg sektorja država kot odstotek BDP po zmanjšanju na 33,2 % BDP v letu 2019 povečal na 40,7 % BDP v letu 2020. Na makroekonomske in fiskalne obete vpliva velika negotovost zaradi pandemije COVID-19.

(12)Danska je v odziv na pandemijo COVID-19 in v okviru usklajenega pristopa Unije sprejela proračunske ukrepe za povečanje zmogljivosti svojega zdravstvenega sistema, zajezitev pandemije ter zagotovitev pomoči posameznikom in sektorjem, ki so bili še posebej prizadeti. Glede na konvergenčni program za leto 2020 so navedeni proračunski ukrepi znašali 4,9 % BDP. Ukrepi vključujejo krepitev storitev zdravstvenega varstva, začasno nadomestilo za fiksne stroške podjetij, začasno shemo nadomestil za plače in nujno pomoč za sektorje v težavah. Poleg tega je Danska napovedala ukrepe, ki ne bodo imeli neposrednega proračunskega učinka, vendar bodo prispevali k podpiranju likvidnosti podjetij ter so v konvergenčnem programu za leto 2020 ocenjeni na približno 15 % BDP. Ti ukrepi vključujejo odloge plačila dohodnine in davka od dohodkov pravnih oseb ter poroštva za posojila (3,7 % BDP). V primerjavi s pomladansko napovedjo Komisije 2020 je glavna razlika ta, da konvergenčni program vključuje pričakovane prihodnje izgube, ki izhajajo iz državnih poroštev, povezanih s COVID-19 (0,5 % BDP). Ukrepi, ki jih je sprejela Danska, so na splošno v skladu s smernicami iz sporočila Komisije o usklajenem gospodarskem odzivu na izbruh COVID-19. Polno izvajanje navedenih ukrepov in nato preusmeritev fiskalnih politik v doseganje preudarnih srednjeročnih fiskalnih položajev, če gospodarske razmere to dopuščajo, bosta srednjeročno prispevala k ohranitvi vzdržnosti javnih financ.

(13)Glede na pomladansko napoved Komisije 2020 in ob predpostavki nespremenjenih politik naj bi saldo sektorja država Danske v letu 2020 znašal –7,2 % BDP, v letu 2021 pa –2,3 % BDP. Delež dolga sektorja država naj bi v letih 2020 in 2021 ostal pod 60 % BDP.

(14)Komisija je 20. maja 2020 izdala poročilo, pripravljeno v skladu s členom 126(3) Pogodbe, ker naj bi Danska v letu 2020 presegla prag primanjkljaja v višini 3 % BDP. V celoti gledano analiza kaže, da merilo glede primanjkljaja, kakor je opredeljeno v Pogodbi in Uredbi (ES) št. 1467/1997, ni izpolnjeno.

(15)Pandemija COVID-19 je v prvi polovici leta 2020 močno prizadela Dansko, zaradi česar je zdravstveni sistem pod pritiskom, gospodarska aktivnost v nekaterih sektorjih pa izrazito manjša. Danska je pravočasno izvedla ukrepe za zajezitev pandemije in okrepitev zdravstvenega sistema, vključno z daljnosežnimi pobudami za ublažitev gospodarskih posledic pandemije. Posledični upad gospodarske rasti je bil obravnavan z vrsto konkretnih gospodarskih in finančnih ukrepov vlade in centralne banke, vključno z neposredno podporo za delno kritje stalnih stroškov podjetij in odhodkov za plače, odlogi plačila davkov in zagotavljanjem likvidnosti za banke in podjetja, kreditnimi shemami in drugimi ukrepi denarne politike. Pri oblikovanju in izvajanju teh ukrepov je treba upoštevati odpornost bančnega sektorja. Ti ukrepi so dejansko zmanjšali gospodarski šok pandemije, vendar niso preprečili znatne izgube proizvodnje, številnih primerov stečaja in plačilne nesposobnosti ter znatnega povečanja brezposelnosti in števila oseb, ki jim grozi revščina, vključno s tistimi v ranljivem položaju (npr. invalidi). Glede na napoved Komisije naj bi se brezposelnost v letu 2020 nekoliko povišala, in sicer na 6,5 %, leta 2021 pa padla pod 6 %.

(16)Trenutna kriza zaradi COVID-19 izpostavlja dejstvo, da si mora Danska stalno prizadevati za okrepitev odpornosti svojega zdravstvenega sistema. Še posebej zaskrbljujoče je pomanjkanje zdravstvenih delavcev ter specializiranih zdravnikov in medicinskih sester, na primer za intenzivno nego (zlasti medicinskih sester, specializiranih za anestezijo). Ključnega pomena so nadaljnja prizadevanja za odpravo tega pomanjkanja delovne sile. Kratkoročno bi morala Danska zagotoviti razpoložljivost kritičnih medicinskih izdelkov, vključno z osebno zaščitno opremo za zdravstvene delavce. Raziskave, ki trenutno potekajo, niso osredotočene le na protivirusno zdravljenje in cepivo, temveč tudi na boljše in hitrejše preskušanje.

(17)Za pospešitev gospodarskega okrevanja bo pomembno dajati prednost zrelim javnim naložbenim projektom in spodbujati zasebne naložbe, med drugim tudi z ustreznimi reformami. Danska dosega dobre rezultate na področju digitalizacije, kar je razvidno iz pregleda stanja na digitalnem področju, ki ga izvaja Evropska komisija. Vendar bi za dolgoročno ohranitev tega trdnega položaja ter zagotovitev konkurenčnosti in koristi od digitalne preobrazbe potrebovala naložbe v digitalno infrastrukturo, izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje. Danska v svojem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu poroča o velikih potrebah po naložbah za uspešen podnebni in energijski prehod. Največje naložbe so potrebne za vzpostavitev novih zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, velike potrebe po naložbah pa so opredeljene tudi za gospodinjstva (energijska učinkovitost in pretvorba električne energije v toploto), trajnostni promet, industrijo, bioplin in daljinsko ogrevanje. Cilja danske podnebne politike sta do leta 2030 zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 70 % v primerjavi z letom 1990 in najpozneje do leta 2050 doseči podnebno nevtralnost. V ta namen bi se morala zmanjšati poraba energije, kar bi zahtevalo naložbe na podlagi celovitega pristopa in s poudarkom na sektorjih, v katerih so prihranki energije še posebej obetavni. Okrevanje gospodarstva po krizi zaradi COVID-19 bi bilo mogoče pospešiti z dajanjem prednosti zelenim naložbam ter spodbujanjem ambicioznih okoljskih, podnebnih, energetskih in infrastrukturnih naložbenih projektov, kot so stanovanja, proizvodnja vetrne energije na morju, energetska povezljivost in elektrifikacija železnice. Promet je največji vir emisij toplogrednih plinov na Danskem, zaradi česar so nadaljnji ukrepi politike na tem področju še posebej pomembni. Vladna „politika za zeleni promet“, katere cilj je v obdobju 2021–2030 nameniti 15 milijard EUR (112,7 milijarde DKK) predvsem za projekte prometne infrastrukture, je trenutno v fazi pogajanj, da bi se bolj upoštevali podnebni in okoljski cilji. Načrtovanje programov Sklada za pravični prehod za obdobje 2021–2027 bi Danski lahko pomagalo obravnavati nekatere izzive, ki jih prinaša prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo, zlasti na območjih iz Priloge D k poročilu o državi. To bi Danski omogočilo, da navedeni sklad čim bolje izkoristi.

(18)Skupni odhodki za raziskave in razvoj še ne prispevajo k večji rasti produktivnosti na Danskem. Prav tako ni integrirane strategije za inovacije, ki bi jasno določala cilje Danske v svetovnem inovacijskem okolju. Dejavnosti na področju raziskav in inovacij so še naprej omejene na majhno število velikih podjetij in fundacij ter večinoma na farmacevtski in biotehnološki sektor. Osem največjih podjetij predstavlja skoraj 40 % vseh odhodkov zasebnega sektorja za raziskave in razvoj (v primerjavi s svetovnim povprečjem, ki znaša 19 %). Skupni odhodki za raziskave in razvoj ostajajo visoki, vendar se je absolutno število podjetij, ki so dejavna na področju raziskav in razvoja, od leta 2009 zmanjšalo, in sicer predvsem zato, ker manjša podjetja niso dejavna na tem področju. Le 33 % malih in srednjih podjetij je uvedlo inovativne izdelke ali postopke. Zato bi morda bila potrebna nadaljnja politična prizadevanja za razširitev inovacijske baze, da bi se vanjo vključilo več podjetij. Za odziv na spreminjajoče se potrebe po znanjih in spretnostih po krizi zaradi COVID-19, med drugim tudi glede na prihodnje tehnološke spremembe, so potrebne trajnostne naložbe v programe izpopolnjevanja in preusposabljanja, vključno z izobraževanjem odraslih.

(19)Danska je sprejela ukrepe za okrepitev svojega okvira za preprečevanje pranja denarja. Leta 2019 je bila sprejeta nova zakonodaja, nacionalni organi in regulatorji pa so začeli izvajati vrsto ukrepov za okrepitev okvira za preprečevanje pranja denarja. Finančni nadzorni organ je prejel pooblastila za sankcioniranje in višji proračun za okrepitev svojih nadzornih zmogljivosti na področju preprečevanja pranja denarja. Poleg tega je finančna obveščevalna enota prejela dodatno osebje in sredstva. Ključnega pomena je, da okrepljeni okvir za preprečevanje pranja denarja omogoči učinkovit nadzor in izvrševanje. Zlasti bo moral nadzornik za preprečevanje pranja denarja v celoti izvajati pristop, ki temelji na tveganju, finančna obveščevalna enota, katere zmogljivosti so bile okrepljene, pa bo morala dokazati, da so bile pomanjkljivosti, ki so bile izpostavljene v poročilu danskega računskega sodišča, ustrezno obravnavane.

(20)Medtem ko se letošnja priporočila za posamezne države osredotočajo na blažitev socialno-ekonomskih posledic pandemije in spodbujanje gospodarskega okrevanja, so priporočila iz leta 2019, ki jih je Svet sprejel 9. julija 2019, zajemala tudi reforme, ki so bistvene za reševanje srednje- do dolgoročnih strukturnih izzivov. Lanska priporočila še vedno veljajo in se bodo še naprej spremljala skozi celoten cikel evropskega semestra v prihodnjem letu. To velja tudi za priporočila glede gospodarskih politik v zvezi z naložbami. Ta bi bilo treba upoštevati pri strateškem načrtovanju programov kohezijske politike po letu 2020, vključno z ukrepi za ublažitev posledic krize in izhodnimi strategijami v zvezi z njo.

(21)Evropski semester določa okvir za nadaljnje usklajevanje ekonomskih politik in politike zaposlovanja v Uniji, ki lahko prispeva k trajnostnemu gospodarstvu. Države članice so v svojih nacionalnih reformnih programih za leto 2020 ocenile napredek pri izvajanju ciljev trajnostnega razvoja OZN. Z zagotavljanjem polnega izvajanja spodaj navedenih priporočil bo Danska prispevala k napredku pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja in k skupnim prizadevanjem za zagotovitev konkurenčne trajnostnosti v Uniji.

(22)V okviru evropskega semestra za leto 2020 je Komisija izvedla izčrpno analizo ekonomske politike Danske in jo objavila v poročilu o državi za leto 2020. Prav tako je ocenila konvergenčni program za leto 2020, nacionalni reformni program za leto 2020 in ukrepanje po priporočilih, ki jih je Danska prejela v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno ekonomsko upravljanje Unije tako, da se prispevek na ravni Unije vključi v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri svoji oceni ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialnoekonomsko politiko na Danskem, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami Unije.

(23)Svet je ob upoštevanju navedene ocene preučil konvergenčni program za leto 2020, njegovo mnenje 7 pa je izraženo zlasti v priporočilu 1 spodaj –