EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 23.3.2020

COM(2020) 104 final

POROČILO KOMISIJE

EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU, ODBORU REGIJ IN EVROPSKI INVESTICIJSKI BANKI



o izvajanju sporočila Komisije z naslovom Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU

1. Uvod 

To poročilo vsebuje pregled napredka, doseženega pri izvajanju sporočila z naslovom Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU (v nadaljnjem besedilu: Sporočilo) 1 .

Najbolj oddaljene regije EU – Gvadelup, Francoska Gvajana, Martinik, Mayotte, Reunion in Saint-Martin (Francija), Azori in Madeira (Portugalska) ter Kanarski otoki (Španija) – imajo stalno težave, povezane z njihovo odročnostjo, majhnostjo, ranljivostjo za podnebne spremembe in otoško lego 2 , ki zavirajo njihovo rast ter razvoj. Glede na to Pogodba o delovanju Evropske unije (člen 349 PDEU) določa posebne ukrepe v podporo najbolj oddaljenim regijam, med katerimi so prilagojeni pogoji za uporabo prava EU v teh regijah in dostop do programov EU.

Najbolj oddaljene regije so razpršene po Atlantskem oceanu, Karibih, Latinski Ameriki in Indijskem oceanu, EU pa zagotavljajo edinstvene prednosti: bogato biotsko raznovrstnost, strateško lego za dejavnosti na področju vesolja in astrofizike, obsežne pomorske ekonomske cone ter bližino drugih celin.

Komisija je oktobra 2017 sprejela Sporočilo, s katerim utrjuje partnerstva z najbolj oddaljenimi regijami in zadevnimi državami članicami ter krepi zavezo podpori tem regijam na njihovi poti k rasti. Svet je aprila 2018 pozdravil Sporočilo in Komisijo pozval, naj si še naprej prizadeva za posebne ukrepe za te regije v skladu s členom 349 PDEU 3 .

V tem poročilu so predstavljeni ukrepi, ki so jih Komisija, najbolj oddaljene regije in zadevne države članice sprejele v sektorjih, določenih v Sporočilu 4 ; v njem so poudarjeni dosežki 5 in predlagane usmeritve prizadevanj na obravnavanje podnebnih sprememb, zaščito biotske raznovrstnosti, uvedbo krožnega gospodarstva in povečanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov. Navedeno so ključni izzivi teh regij, kot so priznani v vodilni pobudi evropski zeleni dogovor 6 , v kateri je poudarjeno, da bo Komisija posebno pozornost namenila najbolj oddaljenim regijam, pri čemer bo upoštevala njihovo ranljivost za podnebne spremembe in naravne nesreče ter njihove edinstvene prednosti, kot so biotska raznovrstnost in obnovljivi viri energije. V poročilu je poudarjena tudi potreba po krepitvi prizadevanj v drugih ključnih sektorjih, kot sta modro gospodarstvo in povezljivost.

Novo upravljanje, ki temelji na trdnem partnerstvu

Kot je določeno v Sporočilu, Komisija od leta 2017 pri oblikovanju politike sistematično upošteva pomisleke in interese najbolj oddaljenih regij.

Leta 2018 je Komisija posebnosti najbolj oddaljenih regij obravnavala v 21 predlogih programov EU za obdobje 2021–2027 v različnih sektorjih, vključno s kohezijo, kmetijstvom, ribištvom, raziskavami, okoljem, prometom in digitalno povezljivostjo, pa tudi mednarodnim sodelovanjem. S tem je v večini programov EU ustvarila nove priložnosti in zagotovila prilagojene določbe za te regije.

Leta 2019 je Komisija v poročilih za posamezne države v okviru evropskega semestra Franciji, Portugalski in Španiji priporočila, naj sredstva kohezijske politike v svojih najbolj oddaljenih regijah vložijo v ključne sektorje, kot so krožno gospodarstvo, povezljivost, znanja in spretnosti ter zgodnje opuščanje šolanja. Svet v priporočilih za posamezne države te države članice poziva, naj kohezijska sredstva porabijo ob upoštevanju regionalnih razlik in razmer v najbolj oddaljenih regijah. Posebnosti najbolj oddaljenih regij so poudarjene tudi v zadevnih poročilih za posamezne države za leto 2020.

Komisija je analizirala možen učinek trgovinskih sporazumov, o katerih potekajo pogajanja, na ključne gospodarske sektorje najbolj oddaljenih regij 7 . Zato politični sporazum iz leta 2019 o trgovinskem delu pridružitvenega sporazuma med EU in Mercosurjem vključuje zaščitno klavzulo za zaščito lokalne proizvodnje najbolj oddaljenih regij. Posebnosti najbolj oddaljenih regij se analizirajo v okviru sedanjega pregleda zakonodaje na področju državne pomoči in posebnih davčnih režimov teh regij.

Komisija se je z najbolj oddaljenimi regijami posvetovala o njihovih potrebah in v skladu s tem zagotovila prilagojeno podporo. Z njimi se je na primer posvetovala o njihovih potrebah na področju prilagajanja podnebnim spremembam, da jih je upoštevala v razpisu za zbiranje predlogov v okviru programa LIFE 8 za leto 2019. Organizirala je tudi dva dogodka v podporo tem regijam pri oblikovanju strategij modre rasti 9 . Najbolj oddaljene regije so povečale prizadevanja, da bi izrazile svoje interese, tako da so prispevale približno 30 odzivov na javna posvetovanja. Komisija je prebivalce najbolj oddaljenih regij nagovorila tudi z dialogi z državljani: na Martiniku in Kanarskih otokih leta 2018, na Azorih in Madeiri pa leta 2019.

Znatna sredstva skladov EU na področju kohezijske, kmetijske, ribiške in pomorske politike so bila uporabljena za podporo lokalnim naložbam, ki krepijo partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami in zadevnimi državami članicami, zlasti v zvezi s konkurenčnostjo malih in srednjih podjetij (MSP), zaposlovanjem in socialnim vključevanjem, okoljem in povezljivostjo 10 . Podpora iz navedenih skladov za obdobje 2014–2020 znaša več kot 13 milijard EUR.

Komisija je vzpostavila dve projektni skupini za zagotavljanje podpore Reunionu pri energetskem prehodu in Kanarskim otokom pri ravnanju z odpadki, ki omogočata tesnejše sodelovanje služb Komisije z nacionalnimi in regionalnimi zainteresiranimi stranmi.

Statistični urad EU (Eurostat) je pripravil spletno stran s podatki o najbolj oddaljenih regijah 11 . Komisija je leta 2019 začela študijo, da bi se izboljšali podatki in znanje za trajnostno upravljanje ribištva in ohranjanje ribjega staleža v teh regijah. Statistični urad Francije pri zbiranju lokalnih podatkov sodeluje z otokoma Saint-Martin in Sint-Maarten. Statistični urad Portugalske sodeluje z Madeiro in Azori na področju podatkov o kmetijstvu, morju in prometu, Azori izboljšujejo podatke o modrem gospodarstvu, Kanarski otoki pa podatke o lokalni proizvodnji.

Komisija je pomisleke najbolj oddaljenih regij vključila v največ pobud EU do zdaj, regije pa so močno povečale prizadevanja, da bi prispevale k oblikovanju politik. Potencial projektnih skupin je mogoče nadalje raziskati. Podatke na ravni najbolj oddaljenih regij je treba zbirati, da se podpre oblikovanje politik, prilagojenih tem regijam.

2. Izkoriščanje prednosti najbolj oddaljenih regij

V Sporočilu so poudarjene prednosti najbolj oddaljenih regij, vključno z modrim gospodarstvom, biotsko raznovrstnostjo in obnovljivimi viri energije, ter predstavljen ukrep za razvoj priložnosti v teh sektorjih, da bi se podprla rast.

Modro gospodarstvo

Komisija je utrdila pravni in finančni okvir za okrepitev modrega gospodarstva v najbolj oddaljenih regijah ob hkratni zagotovitvi trajnostnega upravljanja morskih virov in ekosistemov. Leta 2018 je revidirala smernice EU o državni pomoči, da je omogočila javno podporo za pridobivanje ribiških plovil v najbolj oddaljenih regijah na podlagi sklopa pogojev za zaščito trajnostnega ribištva.

Komisija je predlagala še posebne ukrepe za najbolj oddaljene regije v Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo za obdobje 2021–2027, vključno z namenskim proračunom za te regije, in sicer za strukturne naložbe in nadomestilo dodatnih stroškov. Predlagala je tudi, naj vsaka država članica pripravi akcijski načrt ter v njem obravnava z ribištvom in trajnostnim modrim gospodarstvom povezane izzive v svojih najbolj oddaljenih regijah.

Leta 2019 je Komisija ustanovila svetovalni svet za najbolj oddaljene regije, da bi se z zainteresiranimi stranmi iz teh regij posvetovala o vprašanjih, povezanih z ribištvom, in zagotovila, da so podpisnice pridružitvenega sporazuma med EU in Mercosurjem zavezane boju proti nezakonitemu ribolovu. V zvezi z zmogljivostjo flot je Komisija leta 2019 predstavila oceno sistema vstopa/izstopa v okviru skupne ribiške politike. V sporočilu o zelenem dogovoru iz decembra 2019 je poudarila, da ima modro gospodarstvo osrednjo vlogo v boju proti podnebnim spremembam, in naznanila, da namerava predlagati načine za bolj trajnostno upravljanje pomorskega prostora.

Svet je sprejel sklepe o oceanih in morjih, v katerih je poudaril pomen evropske pomorske in ribiške politike pri podpori modremu gospodarstvu najbolj oddaljenih regij ter ranljivost teh regij za podnebne spremembe, ki vplivajo na njihove obale, ekosisteme in biotsko raznovrstnost 12 .

Najbolj oddaljene regije oblikujejo strategije za modro gospodarstvo, namenjene doseganju trajnostne uporabe morskih virov in ohranjanju biotske raznovrstnosti, pri čemer napredek ni enoten, ampak se razlikuje po obsegu in osredotočenosti. Nekatere regije, zlasti Azori, Madeira, Kanarski otoki in Reunion, s podporo Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo izboljšujejo pomorsko prostorsko načrtovanje za boljšo uporabo oceanov. Številne regije so razvile podporne ukrepe, kot so finančni instrumenti za male gospodarske subjekte (kreditna linija Madeire za mala podjetja, posojila Francoske Gvajane za male gospodarske subjekte, pomoč otoka Mayotte za pridobivanje plovil) ter razvoj znanj in spretnosti (Martinik, Azori, Madeira).

Najbolj oddaljene regije nadalje vlagajo v nastajajoče sektorje, kot je spremljanje in raziskovanje pomorskega prostora (atlantski observatorij na Azorih) ali energija iz obnovljivih morskih virov (platforma PLOCAN na Kanarskih otokih). Vse najbolj oddaljene regije so s projektom ORFISH spodbudile trajnostni razvoj ribištva, nekatere pa spodbujajo trajnostni modri turizem, na primer v Karibskem morju.

Za spodbuditev modre rasti regije potrebujejo prilagojene in celovite strategije za modro gospodarstvo, ki zajemajo tradicionalne in inovativne sektorje. V tem smislu se je pomembno osredotočiti na inovativne dejavnosti, izboljšanje znanstvenega znanja na področju ribištva in o morskih območjih ter čim večje povečanje podpore EU in nacionalne podpore.

Kmetijstvo in razvoj podeželja 

Predlog Komisije za reformo skupne kmetijske politike za obdobje 2021–2027 zagotavlja posebne pogoje in odstopanja, pri katerih se upoštevajo potrebe najbolj oddaljenih regij. V predlogih je predvideno, da se v nacionalnih strateških načrtih upoštevajo posebne okoliščine najbolj oddaljenih regij ter da te regije prejmejo najvišje stopnje sofinanciranja v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in sklopa posebnih ugodnih pogojev.

Poleg tega je Komisija predlagala, naj se kmetijski program EU za najbolj oddaljene regije POSEI nadaljuje, na podlagi česar se ohranijo neposredna plačila kmetom v teh regijah. V obdobju 2017–2019 je program POSEI podpiral kmetijsko proizvodnjo in zaposlovanje v najbolj oddaljenih regijah, zagotavljal dobavo izbranih kmetijskih proizvodov tem regijam ter omejeval dodatne stroške prevoza takih proizvodov.

Najbolj oddaljene regije so s podporo svojih programov za razvoj podeželja, ki jih sofinancira EU, mladim kmetom pomagale gojiti in tržiti proizvode, kot so avokado, banane in sladkorni trst, ter razvile kmetijsko-okoljske ukrepe in pobude LEADER 13 . Velik poudarek teh ukrepov je bil na izboljšanju življenjskih razmer podeželskega prebivalstva.

Več najbolj oddaljenih regij je razvilo sheme kakovosti za kmetijske proizvode, povezane s trženjskimi ukrepi. Druge so vlagale v nove kmetijske tehnologije, kot so gojenje rastlin in zelenjave brez zemlje na Saint-Martinu, uporaba daljinsko vodenih zrakoplovov na Azorih in preskušanje uporabe organskih virov v Francoski Gvajani. Francoska vlada razvija tudi orodja za obvladovanje tveganja, na primer za proizvodnjo banan.

Ključni sektor ostaja kmetijstvo: glavni izzivi, ki jih je treba premagati, so zagotavljanje kakovosti in inovativnost lokalne proizvodnje, pravičen dohodek kmetov ter optimizacija podpornih orodij.

Biotska raznovrstnost

Da bi Komisija najbolj oddaljene regije podprla pri ohranjanju biotske raznovrstnosti, je leta 2019 objavila razpis za projekte, prilagojene potrebam in zmogljivosti teh regij (Life4BEST). Predlagala je, naj se v okviru programa LIFE za obdobje 2021–2027 podpreta narava in biotska raznovrstnost v najbolj oddaljenih regijah, pri merilih za dodelitev pa naj se jim nameni posebna pozornost. Poleg tega so projekti na področju biotske raznovrstnosti upravičeni do financiranja na podlagi predloga Komisije za Evropski sklad za regionalni razvoj za obdobje 2021–2027.

Komisija je v zelenem dogovoru, v katerem so podnebne spremembe predstavljene kot eden od ključnih dejavnikov izgube biotske raznovrstnosti, opozorila na edinstveno biotsko raznovrstnost v najbolj oddaljenih regijah.

Francija je okrepila prizadevanja za podporo biotski raznovrstnosti v svojih najbolj oddaljenih regijah z namenskim akcijskim načrtom (2018). Francoska agencija za biotsko raznovrstnost v najbolj oddaljenih regijah podpira več kot 80 projektov. Portugalska je financirala projekte, ki podpirajo biosferne rezervate na Azorih in Madeiri. Francoska Gvajana, Reunion, Gvadelup in Mayotte ustanavljajo regionalne agencije za biotsko raznovrstnost. Martinik je začel izvajati program za ohranitev in vrednotenje biotske raznovrstnosti (2019), Reunion in Azori pa varujejo lokalne habitate in endemične vrste s podporo Evropskega sklada za regionalni razvoj 14 in programa LIFE.

Poleg tega so najbolj oddaljene regije v okviru programov pobude Interreg okrepile sodelovanje s čezmorskimi državami in ozemlji ali tretjimi državami na področju biotske raznovrstnosti.

V najbolj oddaljenih regijah je pomemben delež vrst, ki sestavljajo biotsko raznovrstnost EU, ki pomeni eno od njihovih pomembnih prednosti. Za ohranitev biotske raznovrstnosti teh regij ob hkratnem raziskovanju njenega potenciala so potrebna trajna in usklajena prizadevanja različnih politik.

Krožno gospodarstvo

Komisija se je v delovnem programu programa LIFE za obdobje 2018–2020 posebej osredotočila na najbolj oddaljene regije. Med temami tega delovnega programa je ravnanje z odpadki v teh regijah. Poleg tega je Komisija na prošnjo Kanarskih otokov ob podpori Španije ustanovila projektno skupino za opredelitev ovir in oblikovanje rešitev za izboljšanje zbiranja odpadkov, ponovno uporabo, recikliranje in sledljivost na teh otokih, v kateri so združene evropska, nacionalna, regionalna in lokalne uprave. Komisija je tudi predlagala, naj Evropski sklad za regionalni razvoj v obdobju 2021–2027 podpira prehod na krožno gospodarstvo.

Svet je v sklepih o krožnem gospodarstvu iz oktobra 2019 poudaril, da je treba upoštevati specifičen položaj najbolj oddaljenih regij ter zagotoviti pravičen in vključujoč prehod. Poleg tega je Komisija marca 2020 sprejela nov akcijski načrt za krožno gospodarstvo, ki zajema celoten življenjski cikel izdelkov in se osredotoča na sektorje z visoko intenzivnostjo ter poudarja posebnosti najbolj oddaljenih regij.

Francija je leta 2019 objavila namero o cilju „nič odpadkov“ na svojih čezmorskih ozemljih 15 . Francoske regije pripravljajo regionalne načrte za preprečevanje nastajanja odpadkov in ravnanje z njimi, Azori pa so revidirali svoj regionalni strateški načrt za odpadke.

Večina najbolj oddaljenih regij oblikuje akcijske načrte za krožno gospodarstvo, ki zajemajo trajnostno proizvodnjo in potrošnjo, pa tudi ravnanje z odpadki. Več regij je razvilo projekte za uvedbo modelov krožnega gospodarstva, zmanjšanje količine odpadkov in odpravo plastičnih odpadkov. V letih 2018 in 2019 je večina francoskih najbolj oddaljenih regij objavila razpise za projekte za razvoj krožnega gospodarstva s podporo francoske agencije za okolje in energijo. Reunion je na primer izvedel 22 projektov, povezanih s krožnim gospodarstvom, ki so zajemali vse od zasnove in življenjske dobe izdelkov do recikliranja, Martinik pa je vzpostavil popravljalnice in organiziral kampanje ozaveščanja o zmanjševanju količine odpadkov.

Najbolj oddaljene regije lahko veliko pridobijo z vzpostavitvijo modelov krožnega gospodarstva kot bistvenega pogoja za trajnostno rast. Pomembno je pospešiti prizadevanja v zvezi z ravnanjem z odpadki, zlasti izboljšanjem krožnosti pri ravnanju z biološkimi odpadki in njihovi predelavi ter zmanjšanjem količine odpadkov s ponovno uporabo ali popravili.

Podnebne spremembe

Komisija je v oceni strategije EU za prilagajanje iz leta 2018 poudarila, da je za oblikovanje ukrepov v najbolj oddaljenih regijah potreben prehod od ustvarjanja znanja k njegovi uporabi. Kot je bilo objavljeno v sporočilu o zelenem dogovoru, namerava Komisija sprejeti ambiciozno strategijo EU za prilagajanje podnebnim spremembam. V delovnem programu programa LIFE za obdobje 2018–2020 so izrecno določeni projekti za pripravljenost na ekstremne vremenske dogodke v najbolj oddaljenih regijah. V zvezi s tem program LIFE podpira Gvadelup in Francosko Gvajano pri obnovitvi njunih ekosistemov, da bi se njuni ozemlji zaščitili pred učinki podnebnih sprememb, kot je dvig morske gladine.

Komisija je nadalje za eno od prednostnih področij naložb v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj v obdobju 2021–2027 predlagala področje podnebnih sprememb 16 . Poleg tega je 49 milijonov EUR iz Solidarnostnega sklada Evropske unije uporabila za podporo obnovi otokov Saint-Martin in Gvadelup, ki sta ju leta 2017 močno prizadela orkana Irma in Maria. Ta sklad se je uporabil tudi za podporo Azorom, ki jih je oktobra 2019 prizadel orkan Lorenzo 17 . 

Francija je leta 2019 imenovala delegata za pospešitev preventivnih in prilagoditvenih ukrepov v francoskih najbolj oddaljenih regijah. Azori so septembra 2019 sprejeli regionalni program za podnebne spremembe, Kanarski otoki pa so leta 2018 ustanovili opazovalnico za podnebne spremembe.

Najbolj oddaljene regije so zlasti ranljive pri hudih vremenskih dogodkih, ki so povezani s podnebnimi spremembami. Potrebni so trajno in usklajeno ukrepanje na vseh ravneh in med politikami, usmeritev naložb h krepitvi zmogljivosti za prilagajanje, krepitev odpornosti ter preprečevanje podnebnih sprememb in pripravljenost nanje.

Energija 

EU je sprejela zakonodajo, ki podpira energijo iz obnovljivih virov in energetsko učinkovitost. V direktivi o energiji iz obnovljivih virov 18 iz leta 2018, ki jo je treba prenesti do sredine leta 2021, je na primer priznana vloga lokalnih skupnosti pri prehodu na čisto energijo, ki je zlasti pomembna na osamljenih ozemljih, kot so najbolj oddaljene regije.

V okviru pobude za čisto energijo za otoke EU Komisija Gvadelupu, Azorom in Kanarskim otokom svetuje o razvoju strategij in projektov na področju čiste energije, na letnem forumu v okviru pobude na Kanarskih otokih leta 2018 pa je spodbujala znanje najbolj oddaljenih regij na področju energije iz obnovljivih virov. Poleg tega je Komisija leta 2019 vzpostavila mehanizem 19 , ki deluje ob podpori programa Obzorje 2020 in katerega cilj je zbrati najmanj 100 milijonov EUR za projekte na področju trajnostne energije na evropskih otokih, vključno z najbolj oddaljenimi regijami, ter se v sporočilu o zelenem dogovoru zavezala, da bo razvila dolgoročni okvir politike za pospešitev prehoda otokov EU, kot ga podpirajo države članice.

Od leta 2021 bo Instrument za povezovanje Evrope (IPE) zagotavljal pomembne priložnosti za najbolj oddaljene regije: preferencialno stopnjo za dela na področju energije (ter digitalnih storitev in prometa) in posebno pozornost pri merilih za dodelitev. Komisija je predlagala tudi, naj se naložbe Evropskega sklada za regionalni razvoj v obdobju 2021–2027 osredotočijo na ukrepe za energetsko učinkovitost in energijo iz obnovljivih virov kot eno od prednostnih nalog za bolj zeleno Evropo.

Komisija je leta 2018 na prošnjo Reuniona s predstavniki nacionalnih in regionalnih služb in zasebnega sektorja ustanovila projektno skupino za energetski prehod, ki je pripravila akcijski načrt za izboljšanje usklajevanja različnih pobud.

Francija je leta 2019 objavila razpise za podporo območjem, ki niso povezana s celino: več kot ena tretjina proračuna v višini 530 milijonov EUR je namenjena prikrajšanim skupinam prebivalstva. Španija podpira usposabljanje in razširjanje znanja na področju energije iz obnovljivih virov in energetske učinkovitosti na Kanarskih otokih.

Najbolj oddaljene regije so objavile svoje strategije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter povečanje energije iz obnovljivih virov in energetske učinkovitosti. Pripravile so tudi projekte s financiranjem EU ali nacionalnim financiranjem, kot so proizvodnja električne energije na podlagi sončne energije ali biomase (Martinik, Gvadelup, Francoska Gvajana) in pametna mikroomrežja (Reunion). Številne najbolj oddaljene regije so vlagale v električno mobilnost. Kanarski otoki so od leta 2017 več kot podvojili čas, ko otok El Hierro uporablja izključno energijo iz obnovljivih virov.

Najbolj oddaljene regije so odvisne od uvoženih fosilnih goriv, zato so potrebna trajna prizadevanja za pospešitev energetskega prehoda, zlasti naložbe v pametna omrežja in shranjevanje energije, obnovljive vire energije, vključno z morsko energijo, rešitve čistega prometa in energetsko učinkovitost, ter posledični prispevek k energetski neodvisnosti teh oddaljenih regij in ogljični nevtralnosti.

3. Omogočanje rasti in ustvarjanja novih delovnih mest

V Sporočilu je predstavljeno ukrepanje za omogočitev rasti v najbolj oddaljenih regijah, vključno z naložbami v raziskave in inovacije, podjetništvo, razvoj znanj in spretnosti ter digitalne in prometne povezave.

Raziskave in inovacije

Komisija je za okrepitev raziskovalnega potenciala najbolj oddaljenih regij v okviru raziskovalnega programa EU Obzorje 2020 objavila namenski razpis za usklajevalne in podporne ukrepe. Rezultat je projekt FORWARD, ki združuje univerze, industrijo, civilno družbo in vlade vseh najbolj oddaljenih regij, da se opredelijo njihove raziskovalne zmogljivosti in področja odličnosti ter podpre njihova udeležba v mednarodnih raziskovalnih projektih.

Poleg tega je Komisija predlagala, naj program EU Obzorje Evropa za obdobje 2021–2027 svoje ukrepe „širitve sodelovanja in razširjanja odličnosti“ razširi na najbolj oddaljene regije. Poleg tega lahko te regije v obdobju 2021–2027 izkoristijo nov instrument za medregionalne naložbe v inovacije v okviru evropskega teritorialnega sodelovanja ter tako sodelujejo v svetovnih vrednostnih verigah in okrepijo svoje vezi z drugimi evropskimi regijami na skupnih področjih pametne specializacije.

Večina najbolj oddaljenih regij ocenjuje svoje strategije za pametno specializacijo 20 , da bi svoje inovacijske ekosisteme prilagodile najobetavnejšim sektorjem. Azori, Madeira in Kanarski otoki oblikujejo nadregionalno strategijo makaronezijskega območja za specializacijo. Najbolj oddaljene regije so razvile pobude za spodbujanje vključevanja lokalnih akterjev v mednarodne raziskovalne mreže in izboljšanje njihovega sodelovanja v raziskavah, ki jih financira EU (npr. načrt Azorov za internacionalizacijo znanosti in tehnologije). Francija si prizadeva tudi za povečanje zmogljivosti svojih regij na področju inovacij, in sicer z velikim načrtom Francije za naložbe v obdobju 2018–2022.

Ciljni sektorji se po regijah razlikujejo. Nekatere regije so se osredotočile na modro gospodarstvo, na primer s projektom programa Obzorje 2020 o učinkih podnebnih sprememb zaradi pomorskega prometa, turizma, energije in akvakulture, ki vključuje makaronezijsko območje in Karibe. Druge so vlagale v področje vesolja, na primer Azori in Portugalska z novim mednarodnim vesoljskim izstreliščem in portugalsko vesoljsko agencijo na otoku Santa Maria. Druge regije so vlagale v energetski prehod (ukrep Reuniona in Kanarskih otokov za razogljičenje energetskih sistemov), zdravstvo (Madeira, Gvadelup) in razvoj kmetijskih virov ali kozmetičnih izdelkov na podlagi naravnih snovi (Francoska Gvajana).

Razvoj raziskovalnega in inovacijskega potenciala najbolj oddaljenih regij je ključen za spodbuditev rasti v teh regijah. Povečanje njihove udeležbe v mednarodnih raziskovalnih mrežah in svetovnih vrednostnih verigah v Evropi ter s tretjimi državami lahko prispeva h krepitvi njihovih inovacijskih sistemov in ustvarjanju delovnih mest.

Zaposlovanje, izobraževanje in usposabljanje 

Sredstva kohezijske in kmetijske politike EU zagotavljajo znatno podporo socialnemu razvoju v najbolj oddaljenih regijah 21 .

Predlog Komisije glede Evropskega socialnega sklada plus za obdobje 2021–2027 zagotavlja najvišje stopnje sofinanciranja za najbolj oddaljene regije, vzpostavlja posebno dodatno dodelitev sredstev za podporo zaposlovanju, izobraževanju in vključevanju v teh regijah ter 15 % nacionalnega sklopa namenja podpori mladim v najbolj oddaljenih regijah z velikim deležem mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo.

Komisija je leta 2018 izboljšala dostop do mikrofinanciranja v francoskih najbolj oddaljenih regijah, tako da je povečala jamstvo programa za zaposlovanje in socialne inovacije združenju ADIE, ki podpira male podjetnike. Poleg tega je še povečala dodelitev sredstev v okviru pobude za zaposlovanje mladih Franciji, vključno z njenimi najbolj oddaljenimi regijami, pa tudi sredstva Evropskega socialnega sklada za Španijo, vključno s Kanarskimi otoki.

V istem letu je Komisija v okviru programa Erasmus+ povečala mesečna nepovratna sredstva za prebivalce najbolj oddaljenih regij in subvencije za potne stroške za državljane najbolj oddaljenih regij Mayotte in Reunion 22 . Poleg tega je Komisija posebne pogoje programa Erasmus za državljane najbolj oddaljenih regij razširila na evropsko solidarnostno enoto. Komisija se je v predlogu programa Erasmus za obdobje 2021–2027 zavezala, da bo povečala udeležbo najbolj oddaljenih regij v programih mobilnosti, vključno s sosednjimi državami, in jo spremljala.

Francija je revidirala svojo zakonodajo 23 , da bo s sosednjimi tretjimi državami oblikovala pogodbe o vajeništvu. Večina najbolj oddaljenih regij – Martinik, Reunion, Azori, Madeira in Kanarski otoki – je pripravila akcijske načrte za izboljšanje podjetništva s projektom GROWRUP v okviru pobude Interreg, ki so namenjeni brezposelnim v sektorjih modrega in zelenega gospodarstva. Francoska Gvajana je ustanovila prvostopenjski študijski program na področju vesoljske industrije, Reunion vlaga v svojo regionalno univerzo, Azori pa so začeli več pobud za spodbujanje zaposlovanja mladih.

Izboljšanje znanj in spretnosti, zlasti med mladimi, je bistveno za izpolnjevanje potreb trga dela in povečanje zaposljivosti prebivalcev. Z nadaljnjimi naložbami v mednarodno mobilnost bi se izboljšalo sodelovanje s sosednjimi državami in podprlo regionalno vključevanje.

Konkurenčnost, podjetništvo in enotni trg 

Kohezijska in kmetijska politika EU zagotavlja znatno podporo za povečanje konkurenčnosti malih in srednjih podjetij v najbolj oddaljenih regijah 24 .

Da bi se izboljšal dostop teh regij do financiranja, je Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe analiziralo stanje vsake posamezne regije in predlagalo načine za čim večje povečanje finančne podpore, med drugim iz Evropskega sklada za strateške naložbe 25 . Komisija je spodbujala razprave z nacionalnimi in regionalnimi organi in finančnimi institucijami o predlaganih rešitvah ter podpirala izvajanje teh rešitev. Poleg tega predlog Komisije za program InvestEU države članice spodbuja, naj obravnavajo nedelovanje trga v najbolj oddaljenih regijah, tako da s programom pritegnejo zasebne naložbe in povečajo vzvod financiranja.

Komisija je leta 2019 objavila razpis za zbiranje predlogov v okviru programa Erasmus za mlade podjetnike, pri čemer je vložnike spodbujala, naj vključijo subjekte iz najbolj oddaljenih regij. Rezultat je prva kontaktna točka na Martiniku, ki podpira lokalne podjetnike. V predlogu Komisije za program za enotni trg za obdobje 2021–2027 je nadalje poudarjena potreba po boljšem vključevanju najbolj oddaljenih regij v notranji trg. Poleg tega je Komisija predlagala, naj Evropski sklad za regionalni razvoj še naprej zagotavlja posebna dodeljena sredstva za nadomestitev dodatnih stroškov, ki jih imajo podjetja s sedežem v teh regijah. Podpora iz evropske podjetniške mreže je na voljo na Azorih, Madeiri, Kanarskih otokih, Martiniku, Gvadelupu in Reunionu.

Francija je družbe najbolj oddaljenih regij podprla s posebnimi davčnimi shemami ali pogoji financiranja. Kanarski otoki in Martinik so pripravili strategije za internacionalizacijo. Nekatere regije so okrepile trgovinske odnose s sosednjimi tretjimi državami. Gvadelup je na primer podpiral podjetja pri izvozu v ZDA, Reunion je ustanovil službo za podporo zagonskim podjetjem v Mozambiku ter vzpostavil finančne instrumente za mala in srednja podjetja, ki jih podpira Evropski sklad za regionalni razvoj. Mayotte in Reunion ustanavljata tehnološke parke.

Na vseh ravneh so potrebna večja prizadevanja za izboljšanje podjetništva in povečanje konkurenčnosti sektorjev z velikim potencialom, kot sta biotska raznovrstnost in modro gospodarstvo.

Digitalna dostopnost 

Komisija je leta 2017 vzpostavila evropsko mrežo kompetenčnih uradov za širokopasovne povezave, da bi države članice in regije podpirala pri zasnovi in izvajanju strategij za zagotovitev širokopasovnih povezav na območjih, na katerih ni komercialnih ponudnikov. Komisija je najbolj oddaljene regije spodbujala, naj sodelujejo v tej mreži, in priporočila, naj države članice podprejo njihovo vključitev. Komisija je odobrila tudi dva velika projekta za visokohitrostna širokopasovna omrežja na Reunionu (2018) in Martiniku (2019), ki ju bo podprl Evropski sklad za regionalni razvoj. V predlogu programa za digitalno Evropo za obdobje 2021–2027 je predvidela posebne digitalne subjekte v najbolj oddaljenih regijah in te regije izpostavila v merilih za dodelitev. Poleg tega bodo do podpore v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope za obdobje 2021–2027 upravičeni projekti, ki podpirajo nova ali nadgrajena hrbtenična omrežja, vključno s podvodnimi kabli, med državami članicami ter med Unijo in tretjimi državami. Tudi okvirni seznam projektov v skupnem interesu na področju infrastrukture za digitalno povezljivost, priložen predlogu Instrumenta za povezovanje Evrope 26 , kot sta ga spremenila Evropski parlament in Svet 27 , vključuje nov podmorski kabel, ki povezuje Madeiro, Azore in celinsko Portugalsko. Projekti na področju digitalne povezljivosti v najbolj oddaljenih regijah lahko prejmejo višjo stopnjo sofinanciranja.

Francija je digitalna znanja in spretnosti izboljšala tako, da je vlagala v izobraževalna središča, Madeira in Kanarski otoki pa so pripravili nove izobraževalne programe. Portugalska je leta 2019 ustanovila delovno skupino za priprave na zamenjavo podmorskih kablov med njenimi najbolj oddaljenimi regijami in celino. Poleg tega je bil načrtovan priključek Madeire in Francoske Gvajane na podmorski kabel, ki povezuje Portugalsko in Brazilijo, ob podpori EU v vrednosti 26,5 milijona EUR.

Vse večja digitalizacija najbolj oddaljenih regij zaradi dobre povezljivosti z EU in tretjimi državami je pomembna, da lahko te regije izkoristijo prednosti enotnega digitalnega trga in mednarodno poslujejo. Mreža kompetenčnih uradov za širokopasovne povezave lahko z izmenjavo dobrih praks in tehnično podporo pomaga najbolj oddaljenim regijam okrepiti njihovo zmogljivost za izvajanje projektov v tem sektorju.

Promet 

Komisija je v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope za obdobje 2021–2027 predlagala posebne določbe za najbolj oddaljene regije: dela, povezana s prometom, kot so povezave do letališč, pristanišč in mestnih vozlišč v teh regijah, so upravičena do financiranja in lahko izkoristijo višjo stopnjo sofinanciranja.

Nadalje je Komisija predlagala, da lahko najbolj oddaljene regije sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj za obdobje 2021–2027 izjemoma uporabijo za naložbe v letališko infrastrukturo. Komisija je leta 2019 za najbolj oddaljene regije pripravila tudi analizo njihovih potreb po povezljivosti, pri čemer je opredelila morebitne infrastrukturne projekte in projekte, povezane s storitvami. 

Komisija namerava za leto 2021 predlagati pregled smernic o vseevropskem prometnem omrežju in analizirati posebne pomisleke najbolj oddaljenih regij v tem okviru. Na koncu je Evropska investicijska banka s podporo Evropskega sklada za strateške naložbe v letališča na Reunionu in Gvadelupu vložila 100 milijonov EUR oziroma 60 milijonov EUR.

Najbolj oddaljene regije so s podporo Evropskega sklada za regionalni razvoj še naprej izboljševale notranjo infrastrukturo za cestni in pomorski promet. To vključuje izboljšanje varnosti cestne infrastrukture in razvoj javnega prevoza na Madeiri, v Francoski Gvajani in na Mayottu ter izboljšanje dostopnosti različnih otokov na Azorih. Poleg tega Francoska Gvajana vzpostavlja nove pomorske prometne poti s tretjimi državami, Gvadelup pa novo letalsko povezavo z Združenimi državami.

Za podporo povezljivosti v najbolj oddaljenih regijah so potrebna stalna prizadevanja na ravni EU ter nacionalni in regionalni ravni. V zvezi s tem sta pomembna oblikovanje premišljenega sklopa projektov in optimizacija razpoložljive podpore.

4. Krepitev sodelovanja najbolj oddaljenih regij z njihovim sosedstvom in državami zunaj njega

Komisija si v predlogu evropskega teritorialnega sodelovanja za obdobje 2021–2027 prizadeva olajšati sodelovanje med najbolj oddaljenimi regijami in njihovimi sosednjimi državami z namensko omejenim proračunom in prožnimi pravili o sodelovanju, ki so usklajena z instrumentom zunanjega financiranja. V zvezi s tem so si najbolj oddaljene regije v letu 2019 izmenjale dobre prakse za poenostavitev skupnih projektov in vzpostavile skupne platforme, ki vključujejo zunanje programe.

EU je z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami začela pogajanja o sporazumu, ki bi se začel uporabljati po izteku Sporazuma iz Cotonouja, pri čemer pogajalski mandat določa, da je treba obravnavati pomisleke in položaj najbolj oddaljenih regij. Ta sporazum je pomemben za oblikovanje sodelovanja o svetovnih vprašanjih, kot je upravljanje oceanov.

Leta 2019 je Gvadelup postal član Organizacije vzhodnokaribskih držav, Saint-Martin pa je zaprosil za status opazovalca. Francoska Gvajana je začela izvajati študijo o ovirah, s katerimi se spopadajo lokalne družbe, Martinik in Reunion sta podirala internacionalizacijo lokalnih podjetij, Reunion in Mayotte pa mobilnost študentov v tretje države. Najbolj oddaljene regije so s sosednjimi državami sodelovale v projektih regionalnega sodelovanja, na primer na področju prometa, zdravja, modrega turizma ter znanj in spretnosti. Regije makaronezijskega območja so okrepile sodelovanje z Zelenortskimi otoki, Mavretanijo in Senegalom s projektom Hexagone v okviru njihovega programa teritorialnega sodelovanja. V letih 2018 in 2019 so države Karibskega morja skupaj z najbolj oddaljenimi regijami na tem območju sodelovale v skupni vaji za preskus sistema zgodnjega opozarjanja na cunamije.

Nekatere najbolj oddaljene regije se zaradi migracij srečujejo s pomembnimi družbeno-gospodarskimi izzivi. V zvezi s tem nacionalni programi, ki jih podpira več skladov EU, vključujejo številne namenske ukrepe. Tako sta Sklad EU za azil, migracije in vključevanje ter Sklad za notranjo varnost podprla obravnavanje prošenj za azil v Francoski Gvajani, razvoj Evropskega sistema varovanja meja na Azorih in Madeiri ter vključevanje migrantov v družbo in na trg dela na Kanarskih otokih. Francija je ustanovila službe, specializirane za migracije na Mayottu. Na Madeiri so se s sredstvi kohezijske politike podprli projekti za zagotavljanje zdravstvenega varstva, izobraževanja, socialne varnosti in stanovanj državljanom Venezuele. Kar zadeva mobilnost s sosednjimi državami, je EU oživila odnose z Marokom, kot je bilo junija 2019 potrjeno s pridružitvenim svetom med EU in Marokom.

Vzpostavitev zaupanja v sosednjih državah in razvoj skupnih praks za delitev virov sta ključna, da se izkoristijo nove priložnosti za sodelovanje. Ta namen bi se lahko podprl s platformami, ki vključujejo zainteresirane strani iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega razvojnega sklada. Regionalno povezovanje bi se lahko olajšalo s sporazumi o partnerstvu za mobilnost.

5. Sklepna ugotovitev

Sporočilo z naslovom Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU iz leta 2017 se ustrezno izvaja. V samo dveh letih je najbolj oddaljenim regijam prineslo dejanske pozitivne rezultate.

Komisija je svoje zaveze izpolnila s posebnimi priložnostmi za najbolj oddaljene regije, ki jih je ustvarila v najrazličnejših programih EU, doslednim prilagajanjem zakonodaje, politik in orodij EU potrebam in interesom teh regij ter zagotavljanjem prilagojene podpore tem regijam. Pomembno je, da Evropski parlament in Svet sprejmeta programe EU za obdobje 2021–2027, ki zagotavljajo prilagojen dostop in posebne pogoje za najbolj oddaljene regije, kot je predlagala Komisija.

Najbolj oddaljene regije in zadevne države članice so svojo vlogo opravile tako, da so sprejele regionalne in nacionalne strategije, razvile dejanske pobude za izvajanje Sporočila ter izražale mnenja pri oblikovanju politik.

Ob upoštevanju doseženega napredka sta za popolno izvedbo Sporočila potrebni pospešitev in usmeritev prizadevanj na vseh ravneh na ključne sektorje: obravnavanje podnebnih sprememb, zaščito biotske raznovrstnosti, uvedbo krožnega gospodarstva in prehod na energijo iz obnovljivih virov. Naložbe v te sektorje so zlasti pomembne za zagotovitev trajnostne rasti v teh ranljivih, oddaljenih in izoliranih regijah EU. Zato bo Komisija posebno pozornost namenila vlogi najbolj oddaljenih regij v zelenem dogovoru, pri čemer bo upoštevala njihove ranljivosti in prednosti. Evropski sklad za regionalni razvoj je pomemben vir financiranja za naložbe v te sektorje.

Poleg tega si je treba prizadevati za nadaljnji razvoj modrega gospodarstva in izboljšanje povezljivosti v najbolj oddaljenih regijah. Naložbe v znanja in spretnosti ostajajo ključni dejavnik, ki podpira ustvarjanje delovnih mest in podjetništvo v različnih sektorjih.

Zanesljivo partnerstvo in tesno sodelovanje med Evropsko unijo, najbolj oddaljenimi regijami in zadevnimi državami članicami ostaja ključno za razvoj potenciala teh oddaljenih regij in podporo njihovemu prehodu na zeleno gospodarstvo, v katerem so ljudje na prvem mestu. Čeprav se razmere med posameznimi najbolj oddaljenimi regijami zelo razlikujejo, je pot do odprave neenakosti med njimi in evropsko celino še dolga.

Nagovarjanje najbolj oddaljenih regij prispeva h graditvi vključujoče Evropske unije, ki nikogar ne prezre. Po drugi strani pa lahko najbolj oddaljene regije s svojimi edinstvenimi prednostmi znatno prispevajo k bolj zeleni, podnebno nevtralni in trajnostni Evropski uniji.

(1)

COM(2017) 623 final.

(2)

Vse najbolj oddaljene regije so otoki ali otočja, razen Francoske Gvajane, ki leži v Latinski Ameriki.

(3)

Sklepi Sveta za splošne zadeve iz aprila 2018.

(4)

V poročilu so zajeti ukrepi od sprejetja Sporočila.

(5)

V Prilogi so predstavljeni ukrepi, ki so jih sprejele posamezne najbolj oddaljene regije in zadevne države članice.

(6)

Sporočilo Komisije z naslovom Evropski zeleni dogovor (COM(2019) 640 final) z dne 11. decembra 2019.

(7)

V Sklepu Sveta (EU) 2020/13 o spremembi pogajalskih smernic za pogajanja o sporazumih o gospodarskem partnerstvu z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami in regijami je navedeno, da ti sporazumi „določajo [...] posebne ukrepe v korist proizvodom iz teh regij, katerih [...] cilj je njihova vključitev v trgovino znotraj regije“.

(8)

L`Instrument Financier pour l`Environment (finančni instrument za okolje).

(9)

Forum najbolj oddaljenih regij za pomorske zadeve in ribištvo v letih 2018 in 2019.

(10)

  https://cohesiondata.ec.europa.eu/2014-2020/2014-2020-RUPs-OR-EU-planned-investment/8gwq-ke5u .

(11)

Prikaz za regije in mesta: https://ec.europa.eu/eurostat/cache/RCI/#?vis=outermost.economy&lang=en .

(12)

Sklepi Sveta o oceanih in morjih z dne 19. novembra 2019.

(13)

Program LEADER: Liaison entre actions de développement de l'économie rurale.

(14)

Evropski sklad za regionalni razvoj je v obdobju 2014–2020 biotski raznovrstnosti v najbolj oddaljenih regijah dodelil več kot 54 milijonov EUR.

(15)

Trajectoire outre-mer 5.0.

(16)

Skupni znesek načrtovane podpore za posledice podnebnih sprememb v najbolj oddaljenih regijah iz Evropskega sklada za regionalni razvoj za obdobje 2014–2020 znaša približno 1,1 milijarde EUR.

(17)

Predplačilo predvidene pomoči iz Solidarnostnega sklada Evropske unije je bilo izplačano decembra 2019.

(18)

Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82).

(19)

https://www.nesoi.eu/.

(20)

Vzpostavitev strategij za pametno specializacijo, da se podpre gospodarski prehod regij in držav članic, je temeljni pogoj za prejemanje sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov v obdobju 2014–2020.

(21)

 Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja so podpori socialnemu vključevanju, izobraževanju, poklicnemu usposabljanju in zaposlovanju v najbolj oddaljenih regijah v obdobju 2014–2020 skupaj dodelili več kot 3 milijarde EUR.    
https://cohesiondata.ec.europa.eu/2014-2020/2014-2020-RUPs-OR-EU-planned-investment/8gwq-ke5u .

(22)

Z ustanovitvijo izjemnih subvencij za potne stroške za prebivalce, ki potujejo iz več kot 8 000 km oddaljenih krajev.

(23)

„Loi relative à la liberté de choisir son avenir professionnel“, 5. september 2018.

(24)

Evropski sklad za regionalni razvoj in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja sta v obdobju 2014–2020 sofinancirala projekte, ki podpirajo konkurenčnost malih in srednjih podjetij v najbolj oddaljenih regijah, v vrednosti 1,5 milijarde EUR.

  https://cohesiondata.ec.europa.eu/2014-2020/2014-2020-RUPs-OR-EU-planned-investment/8gwq-ke5u .

(25)

https://ec.europa.eu/regional_policy/sources/policy/themes/outermost-regions/pdf/rup_2019/invest_platform_feasibillity_study_en.pdf.

(26)

Del V Priloge k Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope (COM(2018) 438 final).

(27)

 Trialog o uredbi o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope, ki je potekal 7. marca 2019.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 23.3.2020

COM(2020) 104 final

PRILOGA

k

POROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU, ODBORU REGIJ IN EVROPSKI INVESTICIJSKI BANKI

o izvajanju sporočila Komisije z naslovom Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU

Kazalo

1.    Francija    

2.    Gvadelup    

3.    Francoska Gvajana    

4.    Martinik    

5.    Reunion    

6.    Saint-Martin    

7.    Mayotte    

8.    Portugalska    

9.    Azori    

10.    Madeira    

11.    Španija    

12.    Kanarski otoki    

1.Francija

Francija zaradi svoje institucionalne organiziranosti na nacionalni in lokalni ravni določa strateške okvire za javne politike v številnih sektorjih, ki jih zajema sporočilo o najbolj oddaljenih regijah.

·Junija 2018 je na podlagi posvetovanj, izvedenih leta 2017, sprejela „modro knjigo“ za svoje najbolj oddaljene regije ter čezmorske države in ozemlja.

·Aprila 2019 je začela izvajati smernice Čezmorske države in ozemlja 5.0, katerih cilji so brezogljična družba, družba brez odpadkov, kmetijskih onesnaževal, izključenosti in ranljivosti.

·Izboljšuje zbiranje podatkov v najbolj oddaljenih regijah, zlasti na Mayottu, in sodeluje z organi Saint-Martina, da bi izpolnila posebne potrebe ozemlja.

Modro gospodarstvo

·Sodeluje z regijami in lokalnimi zainteresiranimi stranmi, da bi v okviru izvajanja nacionalne strategije iz leta 2017 za morje in obalo do leta 2020 končala strateški dokument za vse morske bazene ter s tem podprla „modro rast“ in zavarovala morsko okolje.

Biotska raznovrstnost

·Julija 2018 je sprejela akcijski načrt za izboljšanje ohranjanja biotske raznovrstnosti.

·V Marseillu organizira svetovni kongres o ohranjanju (junij 2020), s čimer prispeva k razvoju sodelovanja z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi regijami, da bi v mednarodnih sporazumih spodbujala skupne cilje pri vprašanjih, kot je ohranjanje koralnih grebenov.

·V najbolj oddaljene regije Francije namerava napotiti predstavnike francoskega urada za biotsko raznovrstnost, da bodo sodelovali z lokalnimi agencijami za biotsko raznovrstnost.

·Aprila 2019 je ustanovila nacionalno službo, odgovorno za ekonomske projekte, ki spodbujajo biotsko raznovrstnost v Francoski Gvajani.

Kmetijstvo in razvoj podeželja

·V skladu z načrtom iz zakona o dejanski enakosti v čezmorskih državah in ozemljih 1 pripravlja skupni sklad za obvladovanje tveganja v kmetijstvu za naslednje programsko obdobje 2021–2027.

·Z zavarovatelji razpravlja o orodjih za obvladovanje tveganja, da bodo do konca sedanjega programskega obdobja posebej pokriti pridelki banan.

Podnebne spremembe

·Sprejela je drugi nacionalni načrt za prilagajanje podnebnim spremembam (december 2018), v katerem so opredeljeni izzivi na čezmorskih ozemljih, zlasti na področju zbiranja podatkov, biotske raznovrstnosti in ohranjanja naravnih virov, turizma ter finančnih vzvodov.

·Aprila 2019 je imenovala medresorskega predstavnika za velika tveganja na čezmorskih ozemljih.

Zaposlovanje, izobraževanje in usposabljanje

·Junija 2019 je objavila študijo o mobilnosti mladih prebivalcev čezmorskih držav in ozemelj, ki jo je vodila ter v kateri je opredelila glavne akterje in programe mobilnosti.

·Uvedla je možnost pogodb o zaposlitvi s sosednjimi državami najbolj oddaljenih regij, ki omogočajo pridobivanje poklicnih kvalifikacij, kot je določeno v zakonu o prosti izbiri lastne poklicne prihodnosti 2 .

Energija

·Z lokalnimi organi Gvadelupa, Martinika, Francoske Gvajane, Mayotta in Reuniona sodeluje pri reviziji njihovih večletnih energetskih načrtov.

·Podpisala je pogodbo o ekološkem prehodu, s katero je podprla ekološko preobrazbo na Reunionu (april 2019) in v Francoski Gvajani (julij 2019) na lokalni ravni.

·Vsem francoskim območjem, ki niso medsebojno povezana s celinskim električnim omrežjem, je bilo leta 2019 za naslednjih pet let namenjenih 530 milijonov EUR za upravljanje povpraševanja po energiji: 35 % pomoči je namenjene porabnikom v negotovem položaju, med drugim v najbolj oddaljenih regijah.

Krožno gospodarstvo

·Februarja 2020 je končala študijo o optimizaciji evropskih skladov za projekte na področju ravnanja z odpadki v korist krožnemu gospodarstvu v najbolj oddaljenih regijah. 

Konkurenčnost, podjetništvo in enotni trg

·Znižala je pragove za dostop projektov na področju inovacij v najbolj oddaljenih regij do nacionalne finančne podpore; shemo posojil za najbolj oddaljene regije je razširila na podjetja, od ustanovitve katerih so minila manj kot tri leta, in izboljšala pogoje financiranja (junij 2019). 

·V prvi četrtini leta 2020 načrtuje objavo 15 milijonov EUR vrednega razpisa za prijavo interesa, namenjenega inovacijam v francoskih najbolj oddaljenih regijah ter čezmorskih državah in ozemljih.

Digitalna dostopnost

·V svojih najbolj oddaljenih regijah je financirala 15 izobraževalnih središč za izboljšanje digitalnih spretnosti in znanj.

Sodelovanje s sosedstvom in širše

·Sprejela je zakon o okrepitvi sredstev za ukrepanje, ki so državnim službam na voljo v zvezi z nadzorom priseljevanja in azilom (september 2018), ter aprila 2018 začela pilotni projekt v zvezi z obdelavo prošenj za azil v Francoski Gvajani.

·Ustanovila je operativni sedež na Mayottu in medresorno preiskovalno skupino, specializirano za finančne vidike nezakonitega priseljevanja.

2.Gvadelup

Gvadelup napreduje pri izvajanju sporočila o najbolj oddaljenih regijah, pri čemer se osredotoča na energijo iz obnovljivih virov in energetsko učinkovitost.

Modro gospodarstvo

·Maja 2019 se je na otoku Marie-Galante slovesno začela gradnja ladjedelnice za usposabljanja na področju lokalnih znanj in izkušenj, katerega cilj je podpreti trajnostno ribištvo.

·Vodil je pilotni projekt ORFISH (2017–2019), v okviru katerega se je podpirala izmenjava znanja o ribolovnih tehnikah z majhnim vplivom med ribiči iz vseh najbolj oddaljenih regij, in si prizadeval ublažiti pritisk na obalne ribolovne vire (90-odstotno sofinanciranje EU).

Kmetijstvo

·Leta 2019 je v partnerstvu z družbami iz sektorja, vladno agencijo Business France ter francoskim ministrstvom za čezmorske države in ozemlja začel projekt za promocijo in prodajo žganih pijač ter agroživilskih proizvodov v Združenih državah.

Biotska raznovrstnost

·Ustanavlja regionalno agencijo za biotsko raznovrstnost.

Krožno gospodarstvo

·Oktobra 2018 je začel izvajati regionalni načrt za družbo brez odpadkov do leta 2035, da bi zmanjšal količino odpadkov na prebivalca in energetsko odvisnost ter vzpostavil osem zbirališč odpadkov.

·Z Evropskim skladom za regionalni razvoj je lokalne družbe podpiral pri predelavi kovinskih odpadkov in vozil, ki so bila poškodovana v orkanih Irma in Maria.

Energija

·Junija 2018 je uvedel polnilnice za avtomobile, ki uporabljajo sončno energijo, da bi spodbujal uporabo presežka sončne energije.

·V centru za ravnanje z odpadki občine Sainte Rose je začel projekt fotonapetostnih naprav (marec 2019), da bi se zmanjšale emisije in izboljšala energetska učinkovitost.

·Februarja 2019 je ustanovil novo elektrarno za občinsko javno razsvetljavo, s katero naj bi se poraba energije zmanjšala za 75 %, s podporo Evropskega sklada za regionalni razvoj pa je izboljšal javno razsvetljavo v dveh občinah.

Raziskave in inovacije

·Za izboljšanje preprečevanja velikih naravnih tveganj, povezanih z morjem, je namestil snemalnike valov (marec 2019).

·Na Karibih je junija 2018 namestil novo opremo za diagnosticiranje raka in odprl prvi diagnostični center za obvladovanje raka.

Promet

·Februarja 2020 je vzpostavil nove letalske povezave med Pointe-à-Pitrom in New Yorkom, s čimer se bo izboljšala povezljivost.

Sodelovanje s sosedstvom in širše

·Leta 2019 se je pridružil Organizaciji vzhodnokaribskih držav.

·Začel je projekt („Pripravljeni skupaj“) za učinkovitejšo usklajevanje pomoči v primeru naravnih nesreč na Karibih.

3.Francoska Gvajana

Francoska Gvajana vztrajno napreduje pri izpolnjevanju prednostnih nalog iz Sporočila, pri čemer se osredotoča na izobraževanje in usposabljanje ter trajnostno rabo virov. Številne pobude so zdaj v fazi načrtovanja.

Modro gospodarstvo

·Decembra 2019 je pripravila regionalno strategijo za modro gospodarstvo.

·Vzpostavila je 4,7 milijona EUR vreden finančni instrument v obliki sheme posojil za male gospodarske subjekte, med drugim v ribiškem sektorju.

·Projekt storitev svetovanja, ki sta ga vodila agencija za regionalni razvoj in lokalni organ za lokalne ribiče, je preoblikovala v stalno storitev.

Kmetijstvo

·Končala je študijo in začela pripravljati pilotni projekt poskusnega kmetovanja, namenjen vzpostavitvi preskusnih postaj za razvoj metod za boljšo uporabo organskih virov.

Biotska raznovrstnost

·Ustanavlja regionalno agencijo za biotsko raznovrstnost.

Krožno gospodarstvo

·S pomočjo francoske agencije za okolje in upravljanje energije (ADEME) pripravlja regionalni načrt za preprečevanje nastajanja odpadkov in ravnanje z odpadki.

Energija

·Gradi nove obrate za proizvodnjo električne energije iz biomase, da bi ji do leta 2023 uspelo zagotoviti 40 megavatov električne energije ter bi tako izpolnjevala vse večje povpraševanje in se uspešno odzivala na demografsko rast.

Raziskave in inovacije

·Aprila 2018 je organizirala forum o raziskavah in inovacijah, s katerim je povezala zainteresirane strani iz lokalnih organov, raziskav in gospodarskih sektorjev, da bi se uporabil pri aktualnem pregledu strategije za pametno specializacijo.

·Podpisala je sporazum s francoskim podjetniškim grozdom na področju parfumov in kozmetike, da bi spodbudila lokalne raziskave v zvezi z naravnimi snovmi iz Gvajane in razvila izdelke, ki temeljijo na lokalnih rastlinskih virih, med drugim sporazum o partnerstvu med univerzitetnimi centri (november 2018).

Zaposlovanje, izobraževanje in usposabljanje

·Sklenila je sporazum z izobraževalnimi institucijami v regiji, združenjem za letalsko usposabljanje AFMAé in vesoljsko družbo Ariane Group, da bi za leto 2020 razvila prvostopenjski študijski program na področju vesoljske industrije.

·S francoskim združenjem delodajalcev MEDEF in nacionalnim zavodom za zaposlovanje Pôle emploi je začela projekt za pripravništvo 300 mladih v lokalnih podjetjih (2019) ter vzpostavila kontaktno točko za svetovanje lokalnim podjetjem o poklicnem vključevanju.

Digitalna dostopnost

·V letu 2020 s podporo Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropske investicijske banke pripravlja polaganje podmorskega kabla za priključitev Francoske Gvajane na podmorski optični kabel EllaLink, ki bo povezoval Evropo in Latinsko Ameriko, delovati pa bo začel leta 2021.

·Pripravlja ukrepe, s katerimi bi se regija uveljavila kot območje gospodarske dejavnosti za shranjevanje podatkov na strežnikih („Datacentre“).

·Vzpostavlja širokopasovne povezave na 17 izoliranih območjih, aprila 2019 pa je pridobila satelitsko širokopasovno povezavo za lažjo digitalno povezljivost šol na oddaljenih območjih.

·V občini Saint Laurent du Maroni (kraji gospodarskega pomena in oddaljena območja) je s podporo Evropskega sklada za regionalni razvoj vzpostavila 44 točk dostopa do omrežja.

Promet

·V glavnem mestu Cayenne razvija obsežen projekt vzpostavljanja pasov, rezerviranih za javni prevoz.

·S podporo pobude Interreg vzpostavlja novo trajektno povezavo med krajema Saint Laurent du Maroni in Albina v Surinamu.

Sodelovanje s sosedstvom in širše

·Začela je študijo za oceno potreb lokalnih podjetij in ukrepov za izboljšanje izmenjav s sosedstvom.

4.Martinik

Martinik izvaja Sporočilo in pri tem dosega rezultate na področjih, kot so krožno gospodarstvo, energija ter konkurenčnost, pa tudi zaposlovanje, izobraževanje in usposabljanje.

Modro gospodarstvo

·Za začetek leta 2020 načrtuje študijo izvedljivosti za ustanovitev inštituta za akvakulturo.

·Potrdil je začetek novih programov usposabljanja, osredotočenih na ribištvo in področja, povezana z modrim gospodarstvom, v okviru namenskega centra za poklicno usposabljanje (POLE MER).

Biotska raznovrstnost

·Junija 2019 je z lokalnimi organi, naravnim rezervatom in francoskimi organi podpisal okvirni sporazum za vzpostavitev regionalnega programa ohranjanja ter izboljšanje znanja in ozaveščenosti o naravnih rezervatih.

Krožno gospodarstvo

·Začel je javno posvetovanje ter sprejel (konec leta 2019) načrt za preprečevanje nastajanje odpadkov in ravnanje z njimi, da bi utrl pot strategiji za lokalno krožno gospodarstvo.

·Začel je informacijske kampanje za preprečevanje razmetavanja s hrano v lokalnih šolah, da bi se učenci ozaveščali o trajnostnosti.

·Leta 2018 je v okviru tedna ekološke potrošnje začel kampanjo ozaveščanja „Kaz Zéro gaspi“.

·Izvaja 14 projektov, vključno s študijami o ponovni uporabi medicinskih prostorov in pohištva, vzpostavitvi mobilnih popravljalnic („tovornjak za popravila“) ter razširitvi popravljalnic, ki ponujajo delavnice („popravljalnica“).

Energija

·Leta 2017 je začel projekt, s katerim je podprl namestitev fotonapetostnih panelov za izboljšanje energetske neodvisnosti, leta 2019 pa objavil dva razpisa za zbiranje predlogov za gradnjo energetsko učinkovitih stavb.

·Vzpostavlja energetsko učinkovito omrežje javne razsvetljave, da bo do leta 2020 prihranil najmanj 30 % električne energije.

·Začel je 100 milijonov EUR vreden petletni program, s katerim bo podprl prihranke energije, in se osredotoča na približno 60 ukrepov za manjšo porabo električne energije (2019–2023).

·Leta 2019 je vzpostavil informacijsko platformo 3 o energetskem prehodu, ki vključuje informacije o mobilnosti, obnovljivih virih energije, javnih dobrinah za gospodinjstva in toplotni izolaciji.

·V okviru projekta zelena vožnja je vzpostavil polnilnice s 100-odstotno sončno energijo za električne avtomobile.

·V okviru projekta „Madin‘ Drive“ načrtuje postopno uvedbo 250 sončnih polnilnic.

Zaposlovanje, izobraževanje in usposabljanje

·Marca 2019 je organiziral tekmovanje za vajence, ki se poklicno usposabljajo.

·Junija 2019 je organiziral lokalni zaposlitveni in izobraževalni sejem, osredotočen na zaposlovanje na področju digitalnih tehnologij.

Konkurenčnost, podjetništvo in enotni trg

·Leta 2017 je sprejel lokalni program za gospodarski razvoj, inovacije in internacionalizacijo, s katerim je zagotovil financiranje za izboljšanje proizvodnje, uspešnosti in zaposljivosti, ter vzpostavil partnerstvo za zagotavljanje informacijskih storitev podjetjem.

·Leta 2018 je začel letni tridnevni poslovni forum „OSE!“, s katerim je zagotovil priložnost za mreženje uveljavljenih podjetij in svetovanje o ustanovitvi podjetja.

Digitalna dostopnost

·S podporo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja polaga optični kabel, ki povezuje izobraževalne ustanove, s podporo Evropskega sklada za regionalni razvoj pa vzpostavlja optična visokohitrostna širokopasovna omrežja.

·Leta 2019 je na forumu „OSE!“ postavil „digitalno vas“, da bi spodbudil uporabo digitalizacije, kot je 3D-tiskanje, med lokalnimi podjetji.

Sodelovanje s sosedstvom in širše

·Organiziral je tri svete ministrov Organizacije vzhodnokaribskih držav na področju zdravja, izobraževanja in okolja.

·Januarja 2018 je začel projekt za trgovinsko okrepitev vzhodnokaribskih držav (Trade Enhancement for Eastern Caribbean – TEECA), s katerim je 30 lokalnim podjetjem pomagal pri izvozu v karibske države.

·Kot partner je sodeloval v projektu Odyssea (februar 2019) na področju modrega gospodarstva, ki je bil namenjen okrepitvi modrega turizma in rasti na Karibih.

5.Reunion

Reunion se osredotoča na številne sektorje iz Sporočila, zlasti krožno in modro gospodarstvo, energijo, raziskave in sodelovanje s sosednjimi državami.

Modro gospodarstvo

·V partnerstvu z državo, Komisijo za Indijski ocean in Evropsko komisijo je začel projekt pomorskega prostorskega načrtovanja (2018–2020) v jugozahodnem bazenu Indijskega oceana (OCEAN MÉTISS).

·Marca 2019 je ustanovil „Modri inštitut“ za usklajevanje in načrtovanje javnih politik na področju modrega gospodarstva.

Kmetijstvo in razvoj podeželja

·Razvija kmetijski model za spodbujanje lokalne proizvodnje in zagotavlja kmetijsko-ekološki prehod (projekt AGRIPEI 2030).

Biotska raznovrstnost

·V letih 2018 in 2019 je zagotovil usposabljanje in podporo za vzpostavitev projektov s financiranjem EU v okviru programov LIFE in BEST.

·S podporo Evropskega sklada za regionalni razvoj je izvedel projekte za zaščito ogroženih vrst: Maillardovega rjavega lunja in rastlinskih vrst (projekt ESPECES).

Krožno gospodarstvo

·Skupaj z državo in lokalnimi organi je pripravil regionalni načrt za preprečevanje nastajanja odpadkov in ravnanje z njimi, s katerim je določil regionalne cilje, npr. družba brez odpadkov, in zagotovil usklajevanje.

·Pripravil je regionalni akcijski načrt za krožno gospodarstvo, da je opredelil strateško vizijo in dejanske ukrepe za doseganje cilja družbe brez odpadkov.

·Izvedel je 22 projektov na področju krožnega gospodarstva (februar 2018–junij 2019), ki so zajemali vse od zasnove in življenjske dobe izdelkov do recikliranja.

·Sodeluje v projektu REPLACE (avgust 2019; financira se s pobudo Interreg Europe), katerega cilj je opredeljevati in izvajati politike na področju krožnega gospodarstva.

Energija

·Skupaj z državo in Evropsko komisijo je februarja 2018 ustanovil projektno skupino za energetski prehod.

·S podporo Evropskega sklada za regionalni razvoj izvaja dva projekta:

oSOLARPLEXUS za zasnovo inovativnega sistema, ki oddaljenim krajem zagotavlja dostop do električne energije, vode in komunikacijskih storitev,

oter MICRO-MAFATE NETWORK, v okviru katerega se preskuša električno mikroomrežje v kalderi Cirque de Mafate, da bi se zagotovila energetska neodvisnost.

·Od leta 2018 na 18 srednjih šolah izvaja dela za toplotno prenovo.

·S podporo Evropskega sklada za regionalni razvoj razvija trajnostna vozila, kot so električni skiroji za urbano mobilnost (projekt VELOCE iz marca 2018).

Raziskave in inovacije

·Izvaja projekt VALOBIO (podpira ga Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo; maj 2019), pri čemer uporablja inovativno metodo za predelavo soproizvodov zavrženih rib v morju v tekoča organska gnojila za trajnostno kmetijstvo.

·Aprila 2019 je začel oceno svoje strategije za pametno specializacijo, da je analiziral potencial regij na različnih področjih ter opredelil nišne trge strateškega interesa.

Zaposlovanje, izobraževanje in usposabljanje

·Novembra 2017 je s podporo Evropskega sklada za regionalni razvoj vzpostavil projekt CAMPUS SUD za prerazporeditev in razširitev ponudbe regionalne univerze ter ustanovitev tehnološkega parka (projekt „Vallée Blanche“).

Konkurenčnost, podjetništvo in enotni trg

·Ustanovil je sklad „Financière Région Réunion“ v vrednosti 50 milijonov EUR (Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropska investicijska banka, regija) za podporo malim in srednjim podjetjem (MSP) s posojilom in zasebnim lastniškim instrumentom. Od junija 2019 je sklad za financiranje 135 malih in srednjih podjetij namenil 13 milijonov EUR.

·Sodeluje v projektu REACT, podprtem s programom Obzorje 2020, za razogljičenje energetskih sistemov na otoku. 

Digitalna dostopnost

·S podporo Evropskega sklada za regionalni razvoj (glavni projekt v letu 2019) končuje vzpostavljanje širokopasovne povezave, ki naj bi do konca leta 2022 dosegla vsa nepokrita območja.

Sodelovanje s sosedstvom in širše 

·Izvaja projekt (TIS AEDES OI, v okviru pobude Interreg), v okviru katerega se raziskuje tehnika za obvladovanje tigrastih komarjev (rod Aedes).

·S podporo pobude Interreg krepi zmogljivost zasebnih in javnih struktur v partnerskih državah, tako da v te države pošilja lokalne diplomante.

·V okviru programa pobude Interreg za Indijski ocean je sklenil okvirne sporazume s sosednjimi državami (na primer aprila 2019 s Sejšeli), s katerimi se izboljšuje usklajevanje na področjih skupnega interesa.

·Julija 2019 je v Mozambiku ustanovil podporno službo za podjetja, ki podpira internacionalizacijo lokalnih podjetij in regionalno sodelovanje.

6.Saint-Martin

Saint-Martin izvaja sporočilo o najbolj oddaljenih regijah v posebnih okoliščinah obnove otoka po orkanu Irma. Zato je osredotočen na gradnjo izboljšane infrastrukture in zagotavljanje ustreznih odzivov na podnebne spremembe.

Modro gospodarstvo

·Od leta 2018 zagotavlja strokovno usposabljanje o s tem povezanih morskih dejavnostih.

Kmetijstvo

·Začeti namerava uporabljati inovativne rešitve za kmetijstvo, kot je gojenje brez zemlje, in vlagati v odstranljive ograde na živinorejskih kmetijah, ki se v slabem vremenu razstavijo.

Krožno gospodarstvo

·Ozavešča in izvaja ukrepe iz Sporočila v zvezi z recikliranjem in ločevanjem odpadkov ter vzpostavlja zbirališče odpadkov in izvaja skupno študijo za otok kot celoto (podprto s programom pobude Interreg za Karibe), da bi se izboljšalo ravnanje z odpadki.

Podnebne spremembe

·Leta 2018 je vzpostavil sistem za obvladovanje tveganja za nesreče, v okviru katerega izvaja opozorilne vaje, ozavešča javnost, ocenjuje opozorilne sisteme in je pridobil meteorološki radar za izboljšanje vremenskih napovedi (program pobude Interreg za Karibe).

Energija

·Začel je predhodne študije izvedljivosti o možnih geotermalnih virih na otokih Saba, Sint Eustatius in Sint Kitts ter o medsebojnih električnih povezavah med otoki za spodbujanje energije iz obnovljivih virov (program pobude Interreg za Karibe, julij 2019).

Digitalna dostopnost

·V okviru obnove vzpostavlja podzemna optična omrežja za izboljšanje digitalne povezljivosti v vseh okrožjih.

·Izvaja predhodne študije izvedljivosti za medsebojno digitalno povezavo Zavetrnih otokov (severni otoki verige Mali Antili ).

Sodelovanje s sosedstvom najbolj oddaljenih regij in širše

·Dobil je status opazovalca v Organizaciji vzhodnokaribskih držav.

7.Mayotte

Mayotte je pri izvajanju Sporočila iz leta 2017 zelo osredotočen na modro gospodarstvo.

Modro gospodarstvo

·Leta 2018 je ustanovil delovno skupino za pripravo regionalne strategije za modro gospodarstvo; v ta namen zbira podatke o sektorjih modrega gospodarstva in organizira izmenjave z zainteresiranimi stranmi o modrem gospodarstvu (usposabljanje, turizem, ribištvo in akvakultura).

·Oblikuje shemo regionalnega prostorskega načrtovanja (s posebnim poglavjem o morskem načrtovanju) kot podlago za vse dejavnosti, povezane z obalo.

·Skupaj z nacionalnimi organi razvija načrt za upravljanje flote, pripravlja pa tudi krovni načrt za akvakulturo.

·Vlaga v prej opuščene objekte akvakulture in podpira zmogljivost lokalnih zainteresiranih strani.

Biotska raznovrstnost

·V partnerstvu z nacionalnimi organi ustanavlja regionalno agencijo za biotsko raznovrstnost.

Energija

·Izvaja pilotni projekt, ki vključuje električna vozila in polnilnice za trajnostni promet, ki se napajajo izključno s sončno energijo (2019).

·Proučuje potencial fotovoltaike v šolah in javnih stavbah, saj je sončna energija najpomembnejša energija iz obnovljivih virov v regiji.

Konkurenčnost, podjetništvo in enotni trg

·Leta 2017 je ustanovil projekt tehnološkega parka, ki združuje proizvodne in storitvene družbe v visokotehnoloških sektorjih ter je namenjen okrepitvi zmogljivosti njihovih podjetij za delovanje na enotnem trgu.

Promet

·Pripravlja projekt na področju medmestnega prometa, v okviru katerega se vzpostavljajo tri avtobusne linije za povezavo juga, središča in severa Mayotta z glavnim mestom Mamoudzou, vključuje pa tudi morebitne pomorske povezave za izboljšanje povezljivosti v letu 2021.

·Leta 2018 je s podporo Evropskega sklada za regionalni razvoj začel projekt za izboljšanje varnosti na letališču na Mayottu.

Sodelovanje s sosedstvom in širše

·Podpisal je sporazum, s katerim je študentom univerze na Mayottu omogočil mobilnost v vzhodnoafriške države na področju digitalne tehnologije, animacije in kulture (februar 2019).

8.Portugalska

Portugalska z avtonomnima regijama Azori in Madeira tesno sodeluje pri izvajanju Sporočila iz leta 2017, zlasti na področju krožnega gospodarstva, podnebnih sprememb in raziskav.

·V letih 2018 in 2019 je razvila sodelovanje med nacionalnim statističnim inštitutom in regionalnima statističnima uradoma Azorov in Madeire, da bi se izboljšalo zbiranje in upravljanje podatkov, zlasti na področju kmetijstva, morja in zračnega prevoza.

Krožno gospodarstvo

·V letih 2018 in 2019 je v okviru nacionalnega sklada za okolje podprla projekte za spodbujanje učinkovitejše uporabe virov na Madeiri in Azorih.

·Olajšala je udeležbo državljanov z Madeire in Azorov na dogodkih, povezanih s krožnim gospodarstvom in podnebnimi spremembami, v celinski Portugalski (višja povračila stroškov).

Podnebne spremembe

·V letih 2018 in 2019 je z razpisi v okviru ekološkega sklada zagotovila podporo projektom, ki spodbujajo postavitev polnilnic za električna vozila na Azorih.

·Madeiri in Azorom je zagotovila financiranje v okviru programa „Okolje, podnebne spremembe in nizkoogljično gospodarstvo“.

·Marca 2019 je na Madeiri in Azorih organizirala srečanja za predstavitev finančnega mehanizma EGP 4 .

Biotska raznovrstnost

·Leta 2019 je objavila razpis za projekte, ki spodbujajo modele trajnostnega razvoja v vseh portugalskih biosfernih rezervatih, od katerih jih je pet na Madeiri in Azorih.

Raziskave in inovacije

·Septembra 2018 je začela mednarodni program za izstrelitev satelitov za vzpostavitev mednarodnega vesoljskega izstrelišča na otoku Santa Maria na Azorih. vesoljsko izstrelišče pa naj bi začelo obratovati do konca leta 2021.

·Marca 2019 je na otoku Santa Maria na Azorih ustanovila portugalsko vesoljsko agencijo.

Digitalna dostopnost

·Maja 2019 je ustanovila delovno skupino za podmorske kable CAM na celini, Azorih in Madeiri, da bi se analiziral najboljši način za zamenjavo podmorskih kablov, ki zagotavljajo komunikacijske povezave od Madeire in Azorov do celine. Skupina je sklepe objavila decembra 2019.

Promet

·Kot odgovor na posvetovanja o reviziji smernic o omrežju TEN-T je predlagala vključitev letališč Funchal, Porto Santo in Ponta Delgada v jedrno omrežje TEN-T.

9.Azori

Azori se pri izvajanju Sporočila iz leta 2017 osredotočajo zlasti na modro gospodarstvo ter energijo in raziskave.

·Zbirajo podatke o zaposlenosti in dejavnostih v ribiškem sektorju za vse otoke.

Modro gospodarstvo

·Leta 2018 so ustanovili delovno skupino za vzpostavitev atlantske opazovalne skupine, ki se ukvarja s pomorskimi znanstvenimi raziskavami, vključno z varovanjem, raziskavami, spremljanjem in družbeno-gospodarskim izkoriščanjem pomorskih prostorov.

·Vodijo projekt MarSP (2018–2019) za razvoj programov pomorskega prostorskega načrtovanja na Azorih, Madeiri in Kanarskih otokih.

·Zaključili so projekt MISTIC SEAS II in usklajujejo projekt MISTIC SEAS III (2019) za oceno okvirne direktive o morski strategiji.

·Sodelujejo v projektu AQUA-LIT (2019) za preprečevanje smetenja morskega okolja z odpadki iz akvakulturnih dejavnosti in odstranjevanje odpadkov iz objektov akvakulture.

·Začeli so pilotni projekt „E-log“ (2019) za elektronsko spremljanje malega ribolova in podpiranje lokalnih akterjev.

·Promovirali so izjavo Azorov za zaščito ribolova tuna z ribiško palico (oktober 2018) za ozaveščanje o trajnostnih ribolovnih tehnikah.

·Ustanovili so „morsko šolo“ (2019) za spodbujanje kvalifikacij in usposabljanja, v okviru programa Erasmus pa sodelujejo v projektu MATES (2018–2021), namenjenem spodbujanju strategije za pridobivanje znanj in spretnosti v zvezi s pomorsko tehnologijo.

Kmetijstvo

·Leta 2020 nameravajo končati „strateški načrt za sektor mleka“, da bi se opredelili novi trgi ter spodbudile inovacije in internacionalizacija mlečnih izdelkov.

·Podprli so uporabo daljinsko vodenih zrakoplovov za upravljanje gozdov (sofinancirano z Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja).

Biotska raznovrstnost

·S podporo Evropskega sklada za regionalni razvoj ocenjujejo globokomorsko onesnaženost zaradi plastike (PLASTDEEP 2019).

·Izvajajo tri projekte, podprte s programom EU LIFE: LIFE VIDALIA (2018–2023) za ohranitev rastlinskih vrst, ki jim grozi izumrtje, LIFE-IP AZORES NATURA (2019–2027) za ohranitev habitatov in zavarovanih vrst ter Beetles v okviru programa LIFE (začetek v letu 2020) za zmanjšanje tveganj za ogrožene vrste.

·Izvajajo projekt MOVE I (2018–2021) in začeli so projekt MOVE ON (2019–2022) v skladu s strategijo EU za biotsko raznovrstnost, da bi se opredelilo in ocenilo stanje ekosistemov in njihovih storitev.

·Podprli so projekt BIOINVENT za proučevanje mikrobiološke raznovrstnosti tal v ekosistemih travinja na Azorih in projekt MARFOR za proučevanje dinamike odzivov morskih gozdov na globalne spremembe (oba v obdobju 2017–2020).

Podnebne spremembe

·Septembra 2019 so odobrili regionalni program za podnebne spremembe, katerega cilja sta čim večje zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in zmanjšanje izpostavljenosti podnebnim tveganjem.

Krožno gospodarstvo

·Sprejeti nameravajo program za upravljanje turizma za trajnostni razvoj v tem sektorju.

Energija

·Oktobra 2018 so začeli izvajati energetsko strategijo za Azore do leta 2030, da bi se izkoristil potencial naravnih virov in tehnologij v vzponu, pripravljajo pa akcijski načrt za energetsko učinkovitost Azorov.

·Pripravili so akcijski načrt za električno mobilnost na Azorih za obdobje 2018–2024, ki vključuje obratovanje polnilnih mest za električna vozila na devetih otokih.

·Razvijajo načrt za energetski prehod, podprt s pobudo za čisto energijo na otokih EU, in analizirajo uporabo podvodnih kablov za priključek na električna omrežja svojih otokov.

·Sodelujejo v projektu programa Obzorje 2020 (2019–2021) o globoki geotermalni energiji in v projektu pobude Interreg E-MOBICITY (2019–2023) za optimizacijo javnih politik o električni mobilnosti v mestih.

Raziskave in inovacije

·Septembra 2018 so na otoku Santa Maria vzpostavili mednarodno vesoljsko izstrelišče, ki naj bi začelo delovati do konca leta 2021.

·Leta 2018 so odobrili načrt za internacionalizacijo znanosti in tehnologije, namenjen spodbujanju znanosti ter privabljanju zunanjih projektov in partnerstev.

·Leta 2018 so odobrili pobudo Transfer+, poleg tega sodelujejo v projektu FANBest za spodbujanje prenosa tehnologije v lokalnih malih in srednjih podjetjih, zlasti v modrem gospodarstvu.

Zaposlovanje, izobraževanje in usposabljanje

·Zaposlovanje so spodbujali s pobudami INOVAR (od marca 2019) za mlade brezposelne, Berço de Emprego (posodobljena leta 2019) za začasno nadomeščanje in Movemprego (leta 2020) za spodbujanje geografske mobilnosti človeških virov.

Digitalna dostopnost

·Leta 2018 so začeli akcijski načrt za znanstveno in tehnološko kulturo, s katerim se je podprlo odprtje šolskih laboratorijev za informatiko, robotiko in programiranje.

Promet

·Objavili so mednarodni razpis za izdelavo ladje za potnike, vozila in tovor, ki bi celo leto povezovala otoke (januar 2019).

Sodelovanje s sosedstvom in širše

·Sodelujejo v projektu pomorskega opazovanja Zemlje za razvoj prilagojene tehnologije na podlagi prodajnih storitev programa Copernicus, da bi se izboljšala pomorska ozaveščenost.

10.Madeira

Madeira napreduje pri izvajanju Sporočila iz leta 2017, pri čemer se osredotoča na modro gospodarstvo, krožno gospodarstvo, podnebne spremembe, raziskave, energijo, zaposlovanje ter znanja in spretnosti.

Modro gospodarstvo

·Leta 2018 je uvedla kreditno linijo INVESTE RAM2020, tj. finančni instrument za lažji dostop malih gospodarskih subjektov do financiranja (20 milijonov EUR).

·Pripravila je prostorski načrt za pomorsko okolje, tj. orodje za teritorialno upravljanje za spodbujanje trajnostnega modrega gospodarstva.

·Leta 2019 je ustanovila konzorcij, pristojen za združeni mednarodni center za usposabljanje in izobraževanje na področju morja na Madeiri, ki bo usposabljanja začel izvajati leta 2020.

Kmetijstvo in razvoj podeželja

·Leta 2018 je sprejela zakonodajo za ustanovitev tehnične komisije za oceno skladnosti kmetijskih proizvodov in živil na Madeiri, katere namen je zagotoviti, da so proizvodi, ki so deležni prednosti iz sheme kakovosti EU, v skladu z zakonodajo EU.

Biotska raznovrstnost

·Okrepila je upravljanje zavarovanih območij in krajev, vključenih v omrežje Natura 2000 (od leta 2017), tako da je pregledala in posodobila načrte upravljanja, strategije in razvrščena območja.

Krožno gospodarstvo

·Pripravila je regionalni načrt za krožno gospodarstvo, da bi se v okviru prizadevanja za trajnostno gospodarsko rast zmanjšal vpliv na okolje (2019).

·Pripravila je strategijo za odpadke za obdobje 2020–2030 za izboljšanje ravnanja z odpadki (2019).

Podnebne spremembe

·S projekti, podprtimi s pobudo Interreg in programom EU LIFE, je okrepila izvajanje regionalne strategije za prilagajanje podnebnim spremembam ter jo začela posodabljati.

·S podporo Kohezijskega sklada razvija programsko opremo in sisteme za oceno, preprečevanje in zmanjšanje tveganj gozdnih požarov ter izboljšanje obvladovanja gozdnih požarov.

Energija

·Izvedla je projekt „Trajnostni otok Porto Santo – pametni otok brez fosilnih goriv“ (2019) za spodbujanje uporabe električnih vozil in sistemov pametnega polnjenja.

·V kratkem bo zaključila širitev projekta Calheta III za vodno energijo s podporo Kohezijskega sklada.

·Sodelovala je v več projektih EU na področju energije, vključno s projektom ENERMAC (2017–2019) za načrtovanje strategij za izvajanje infrastrukture za energijo iz obnovljivih virov.

·S podporo Evropskega sklada za regionalni razvoj spodbuja čisti promet: nakup petih električnih minibusov in 25 čistih avtobusov (2019).

Raziskave in inovacije

·Od leta 2019 sodeluje v projektu SMART4HEALTH, v okviru katerega se prebivalcem omogoča upravljanje in evidentiranje lastnih zdravstvenih podatkov po vsej EU in drugod.

·Znova je ocenila regionalno strategijo za pametno specializacijo (2019) za pripravo na začetek izvajanja strategije 2.0 za obdobje 2021–2027.

Zaposlovanje, izobraževanje in usposabljanje

·Razvila je ukrepe za podporo brezposelnim, vključno s programi, namenjenimi ustvarjanju delovnih mest za mlade, kot je PROJOVEM. Leta 2018 je bilo na podlagi 68 odobrenih projektov v okviru programa za spodbujanje podjetništva med brezposelnimi ustvarjenih 118 novih delovnih mest. Ti ukrepi so v letu 2018 zajeli 5 512 oseb.

Digitalna dostopnost

·Leta 2018 je podpisala pogodbo o zagotovitvi nove telekomunikacijske povezave s podmorskim optičnim kablom med Madeiro in celinsko Portugalsko.

·Razvila je programe za izboljšanje digitalnih spretnosti in znanj v šolah (2018–2019), in sicer s strateškim načrtom za izobraževalno inovativnost šol, vključno s projekti na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike.

·V letih 2018 in 2019 je uvedla „laboratorij v učilnici prihodnosti“, pri čemer je šolam zagotovila komplete za robotiko.

Promet

·Odobrila je akcijski načrt za trajnostno mobilnost na Madeiri (junij 2019). Načrt podpira prehod na čist in varen promet.

Sodelovanje s sosedstvom in širše

·Leta 2018 je znova organizirala vrh otočij makaronezijskega območja, ki spodbuja razpravo o skupnih izzivih, povezanih z okoljem in podnebnimi spremembami, morskim gospodarstvom, trgovino in spodbujanjem naložb, usposabljanjem, pa tudi mobilnostjo študentov in učiteljev.

·Sodeluje v projektu INTEGRA, namenjenem povezovanju trgov ter razvoju gospodarskega in družbenega sosedstva makaronezijskega območja, ki je bil odobren junija 2019 (program Madeira-Azori-Kanarski otoki (MAC) v okviru pobude Interreg).

11.Španija

Španija izvaja Sporočilo iz leta 2017 skupaj z najbolj oddaljeno regijo Kanarski otoki v okviru ustavne delitve pristojnosti.

Krožno gospodarstvo

·Novembra 2018 je prek ministrstva za ekološki prehod ter carinske in trošarinske uprave sodelovala pri vzpostavitvi projektne skupine za odpadke ter podpira izvajanje njenega akcijskega načrta.

·Analizirala je celovit načrt Kanarskih otokov za odpadke (PIRCAN) za obdobje 2018–2025.

Energija

·V okviru svežnja EU za čisto energijo podpira ukrepe za uvedbo energije iz obnovljivih virov na otokih, varčevanje z energijo, izboljšanje energetske učinkovitosti in spodbujanje trajnostne mobilnosti, vključno z dražbami energije iz obnovljivih virov, povezavami med otoki in električnimi polnilnicami za vozila.

·Razvila in podpirala je usposabljanje in ukrepe za tehnološko razširjanje na področju energije iz obnovljivih virov.

12.Kanarski otoki

Kanarski otoki so pri izvajanju Sporočila iz leta 2017 osredotočeni na energijo, raziskave in krožno gospodarstvo.

·Na podlagi sporazuma z lokalnim statističnim inštitutom (ISTAC) od julija 2018 pripravljajo uradne podatke o lokalni proizvodnji.

Modro gospodarstvo

·Februarja 2018 so ustanovili delovno skupino za modro gospodarstvo ter izvedli analizo SWOT za vse sektorje modrega gospodarstva, da bi se utrla pot strategiji za modro gospodarstvo, načrtovani za prvo polovico leta 2020.

Kmetijstvo in razvoj podeželja

·Izvedli so strategijo za razlikovanje proizvodov glede na kakovost, da bi se povečala potrošnja, spodbujala ekološka proizvodnja in olajšali stiki med agroživilskim sektorjem in upravo.

Krožno gospodarstvo

·S podporo Evropskega sklada za regionalni razvoj so leta 2017 začeli projekt za bioplinarno za predelavo živalskih odpadkov.

·Novembra 2018 so sodelovali pri ustanavljanju projektne skupine za odpadke, ki olajšuje komunikacijo med zainteresiranimi stranmi na vseh ravneh (evropski, nacionalni, regionalni in lokalni), ter oblikovanju akcijskega načrta za izboljšanje ravnanja z odpadki.

·Februarja 2018 so ustanovili delovno skupino za krožno gospodarstvo, ki je izvedla predhodno analizo stanja na otokih.

·Avgusta 2018 so sprejeli smernice in priporočila za zmanjšanje količine odpadne plastike za enkratno uporabo in njeno recikliranje.

·Aprila 2019 so odobrili strategijo Kanarskih otokov za plastiko.

Podnebne spremembe

·Ustanovili so opazovalno skupino Kanarskih otokov za podnebne spremembe, tj. organ za posvetovanje, sodelovanje in pripravo ukrepov (julij 2018).

·Posodabljajo regionalno strategijo za podnebne spremembe.

Energija

·Sodelovali so v pobudi za čisto energijo za otoke EU: novembra 2018 so na otoku Lanzarote organizirali drugi forum o čisti energiji za otoke EU, otok La Palma pa v okviru te pobude izvaja pilotni projekt.

·Leta 2019 so na ploščad PLOCAN namestili dva inovativna prototipa za uporabo morske vetrne energije.

Raziskave in inovacije

·Vodijo raziskovalni projekt EU FORWARD za izboljšanje sodelovanja vseh najbolj oddaljenih regij v mednarodnih raziskovalnih mrežah in programih.

·Oktobra 2019 so znova začeli projekt RIS3-Net2 (kot vodja projekta) v okviru programa Madeira–Azori–Kanarski otoki (MAC) pobude Interreg za opredelitev skupnega okvira za nadregionalne strategije RIS3.

·V okviru sektorjev modrega gospodarstva sodelujejo v projektu SOCLIMPACT, namenjenem modeliranju učinkov podnebnih sprememb in njihovih družbeno-gospodarskih učinkov na evropske otoke.

·Sodelujejo v projektu REACT, ki ga podpira program Obzorje 2020, za razogljičenje energetskih sistemov otokov.

Zaposlovanje, izobraževanje in usposabljanje

·Od januarja 2017 vodijo projekt GROW RUP za odpravljanje dolgotrajne brezposelnosti na področju zelenega in modrega gospodarstva, ki se sofinancira s pobudo Interreg Europe.

Konkurenčnost, podjetništvo in enotni trg

·Januarja 2018 so začeli operativno strategijo za internacionalizacijo gospodarstva Kanarskih otokov, da bi se okrepila konkurenčnost podjetij in podjetništvo.

Digitalna dostopnost

·Pripravili so dva razpisa za zbiranje predlogov za podporo vzpostavitvi infrastrukture za visokohitrostne širokopasovne povezave (v letih 2018 in 2019).

·Podprli so organizacije, ki so v okviru 71 projektov zagotavljale usposabljanje na področju digitalnih spretnosti in znanj (v obdobju 2017–2019).

Sodelovanje s sosedstvom in širše

·Z Madeiro in Azori vodijo projekt MAC HEXAGONE pobude Interreg za okrepitev sodelovanja s sosednjimi Mavretanijo, Senegalom in Zelenortskimi otoki s krepitvijo usklajevanja med programi Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega razvojnega sklada na tem območju (konec decembra 2022).

·Izvedli so projekt VALCONMAC pobude Interreg, osredotočen na zavarovanje in razvoj gozdnih habitatov na atlantskih otočjih makaronezijskega območja.

(1)

Zakon št. 2017-256 z dne 28. februarja 2017.

(2)

Zakon št. 2018-771 z dne 5. septembra 2018.

(3)

  www.transitionenergetiquemartinique.mq .

(4)

https://eeagrants.org/about-us.