52020AR3381

Language
- My EUR-Lex
- Sign in
- Register
- My recent searches (0)

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 52020AR3381 - EN

Document 52020AR3381

Help

Mnenje Evropskega odbora regij – Načrt okrevanja za Evropo kot odziv na pandemijo COVID-19: mehanizem za okrevanje in odpornost ter instrument za tehnično podporo

COR 2020/03381

OJ C 440, 18.12.2020, p. 160–182 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

HTML

PDF

Official Journal

18.12.2020

Uradni list Evropske unije

C 440/160

Mnenje Evropskega odbora regij – Načrt okrevanja za Evropo kot odziv na pandemijo COVID-19: mehanizem za okrevanje in odpornost ter instrument za tehnično podporo

(2020/C 440/24)

Glavni poročevalec:

Christophe ROUILLON (FR/PES), župan, Coulaines

Referenčna dokumenta:

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost

COM(2020) 408 final

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za tehnično podporo

COM(2020) 409 final

I. PREDLOGI SPREMEMB

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za okrevanje in odpornost

Predlog spremembe 1

COM(2020) 408 final, uvodna izjava 3

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Na ravni Unije je evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik (v nadaljnjem besedilu: evropski semester), vključno z načeli evropskega stebra socialnih pravic, tisti okvir, v katerem se opredelijo nacionalne prednostne reforme in spremlja njihovo izvajanje. Države članice v podporo navedenim prednostnim reformam oblikujejo lastne nacionalne večletne naložbene strategije. Navedene strategije bi morale biti predložene skupaj z letnim nacionalnim reformnim programom, da bi določili in uskladili prednostne naložbene projekte, ki bi prejeli nacionalno financiranje in/ali financiranje Unije.

Na ravni Unije je evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik (v nadaljnjem besedilu: evropski semester), ki vključuje cilje trajnostnega razvoja in načela evropskega stebra socialnih pravic, tisti okvir, v katerem se na podlagi jasnih nacionalnih in regionalnih kazalnikov opredelijo nacionalne in regionalne prednostne reforme in spremlja njihovo izvajanje. Države članice v sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi oblastmi v skladu z njihovimi pristojnostmi in ob upoštevanju posebnosti različnih območij, ki jih zastopajo, v podporo navedenim prednostnim reformam oblikujejo lastne nacionalne večletne naložbene strategije. Navedene strategije , razvite v partnerstvu z lokalnimi in regionalnimi oblastmi na podlagi kodeksa ravnanja, ki podrobno določa smernice za dobro upravljanje pri oblikovanju načrtov za okrevanje gospodarstva in projektov, bi morale biti predložene skupaj z letnim nacionalnim reformnim programom, da bi določili in uskladili prednostne naložbene projekte, ki bi prejeli nacionalno financiranje in/ali financiranje Unije. V okviru teh strategij je treba tudi bolj usklajeno uporabljati sredstva Unije in dosegati kar najvišjo dodano vrednost finančne podpore, prejete zlasti iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, sklada za okrevanje ter programa InvestEU.

Obrazložitev

Vsebino tega odstavka bi bilo treba uskladiti z vsebino predloga uredbe in medinstitucionalnega sporazuma o programu InvestEU, zlasti glede priznanja vloge lokalnih in regionalnih oblasti v evropskem semestru ter skladnosti pri uporabi sredstev in instrumentov Unije. Opozoriti je tudi treba, da mora semester vključevati cilje trajnostnega razvoja.

Predlog spremembe 2

COM(2020) 408 final, uvodna izjava 4

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Izbruh pandemije COVID-19 v začetku leta 2020 je za prihodnja leta spremenil gospodarske obete v Uniji in po svetu ter od Unije zahteva takojšen in usklajen odziv, da bi se obvladale velike gospodarske in socialne posledice za vse države članice. […] Zato bodo reforme in naložbe za odpravo strukturnih pomanjkljivosti gospodarstev ter za krepitev njihove odpornosti bistvenega pomena za to, da se gospodarstva vrnejo na pot trajnostnega okrevanja in prepreči nadaljnje povečevanje razlik v Uniji.

Izbruh pandemije COVID-19 v začetku leta 2020 je za prihodnja leta spremenil gospodarske in socialne obete v Uniji in po svetu ter od Unije zahteva takojšen in usklajen odziv, da bi se obvladale velike gospodarske in socialne posledice za vse države članice , ki se med območji močno razlikujejo . […] Zato bo podpora Evropske unije pri izvajanju reform in naložb v državah članicah za izvajanje ciljev Evropske unije, odpravo strukturnih pomanjkljivosti gospodarstev, krepitev njihove odpornosti in prispevanje k gospodarskemu modelu v skladu s cilji trajnostnega razvoja in evropskega zelenega dogovora bistvenega pomena za to, da se gospodarstva vrnejo na pot trajnostnega in solidarnega okrevanja , da se okrepi ekonomska, socialna in teritorialna kohezija ter prepreči nadaljnje povečevanje razlik v Uniji.

Obrazložitev

Pravna podlaga za ta predlog uredbe je člen 175(3) PDEU, zato je treba kohezijo jasno navesti med njenimi cilji.

Predlog spremembe 3

COM(2020) 408 final, uvodna izjava 5

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Izvajanje reform, ki prispevajo k doseganju visoke stopnje odpornosti nacionalnih gospodarstev, krepitvi zmogljivosti za prilagajanje in sprostitvi potenciala za rast, je ena izmed prednostnih nalog politike Unije. Te reforme so torej bistvenega pomena za to, da se okrevanje usmeri na trajnostno pot in podpre proces navzgor usmerjene gospodarske in socialne konvergence. To je po izbruhu pandemije še toliko bolj nujno, da se omogoči hitro okrevanje.

Obrazložitev

Glede na prejšnjo uvodno izjavo je ta odveč.

Predlog spremembe 4

COM(2020) 408 final, uvodna izjava 6

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Pretekle izkušnje so pokazale, da se naložbe v času krize pogosto močno zmanjšajo. Vendar je v tem posebnem položaju bistveno, da se podprejo naložbe ter tako pospeši okrevanje in okrepi dolgoročni potencial rasti. Naložbe v zelene in digitalne tehnologije, zmogljivosti in procese za pospešitev prehoda na čisto energijo, kar bo povečalo energijsko učinkovitost v stanovanjskem in drugih ključnih sektorjih gospodarstva, so pomembne za doseganje trajnostne rasti in ustvarjanje delovnih mest. Z diverzifikacijo ključnih dobavnih verig bodo pripomogle tudi k večji odpornosti in manjši odvisnosti Unije.

Pretekle izkušnje so pokazale, da se naložbe , vključno z večino javnih naložb lokalnih in regionalnih oblasti, v času krize pogosto močno zmanjšajo , kar zelo negativno vpliva na gospodarski razvoj ter ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo . Da bi dosegli cilje evropskega zelenega dogovora, trajnostno in solidarno rast, okrepili infrastrukturo za osnovne storitve za prebivalstvo in prispevali k ustvarjanju delovnih mest je bistveno, da se ponovno začne vlagati v projekte, ki temeljijo na trajnostnem razvoju, izboljšanju kakovosti življenja, gospodarstvu, ki temelji na znanosti, ter spremljanju digitalnega prehoda in prehoda na čisto energijo, zlasti s krepitvijo energijske učinkovitosti v stanovanjskem sektorju . Z diverzifikacijo ključnih dobavnih verig bodo te naložbe pripomogle tudi k večji odpornosti in manjši odvisnosti Unije.

Obrazložitev

Lokalne in regionalne oblasti so odgovorne za več kot polovico javnih naložb v EU in jih je zmanjšanje naložb v času krize še posebej prizadelo. Pomembno je opozoriti tudi na negativne posledice pomanjkanja naložb.

Predlog spremembe 5

COM(2020) 408 final, uvodna izjava 7

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Trenutno noben instrument ne predvideva neposredne finančne podpore, ki bi bila povezana z doseganjem rezultatov in izvajanjem reform ter javnih naložb držav članic v odgovor na izzive, opredeljene v evropskem semestru, in katere namen bi bil trajno vplivati na produktivnost in odpornost gospodarstev držav članic.

Obrazložitev

Ta trditev lahko sproži razpravo zlasti o vlogi evropskih strukturnih in investicijskih skladov pri reševanju težav, ki so bile ugotovljene v okviru evropskega semestra.

Predlog spremembe 6

COM(2020) 408 final, uvodna izjava 8

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Glede na navedeno je treba izboljšati obstoječi okvir za zagotavljanje podpore državam članicam in jim zagotoviti neposredno finančno podporo prek inovativnega orodja. V ta namen bi bilo treba s to uredbo vzpostaviti mehanizem za okrevanje in odpornost (v nadaljnjem besedilu: mehanizem ), da se zagotovi učinkovita finančna in znatna podpora za krepitev izvajanja reform ter s tem povezanih javnih naložb v državah članicah. Mehanizem bi moral biti celovit in izkoristiti tudi izkušnje, ki so jih Komisija in države članice pridobile pri uporabi drugih instrumentov in programov.

Glede na navedeno je treba izboljšati obstoječi okvir za zagotavljanje podpore državam članicam ter lokalnim in regionalnim oblastem in jim zagotoviti neposredno finančno podporo prek inovativnega orodja. V ta namen bi bilo treba s to uredbo vzpostaviti sklad za okrevanje in odpornost (v nadaljnjem besedilu: sklad ), da se zagotovi učinkovita in zadostna finančna podpora za krepitev izvajanja reform ter s tem povezanih javnih naložb v državah članicah ter na ravni lokalnih in regionalnih oblasti, zlasti z vidika ciljev nove strategije trajnostne rasti, predstavljene v evropskem zelenem dogovoru, pa tudi, da se s financiranjem ureditve za spremljanje na regionalni ali lokalni ravni državam članicam ter lokalnim in regionalnim oblastem zagotovijo potrebne zmogljivosti za usklajen odziv .

Obrazložitev

Izraz „mehanizem“ se zdi preveč tehnokratski in ni dovolj zakoreninjen v lokalni realnosti. Poleg tega so lokalne in regionalne oblasti odgovorne za več kot polovico javnih naložb v EU. So tudi ključni akterji pri koheziji, doseganju ciljev trajnostnega razvoja ter prehodu na zeleno in digitalno preobrazbo. Imeti morajo možnost, da v celoti izkoristijo mehanizem. Pojasniti je treba morebitno „splošno“ naravo „mehanizma“.

Predlog spremembe 7

COM(2020) 408 final, uvodna izjava 11

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Ob upoštevanju evropskega zelenega dogovora kot evropske strategije za trajnostno rast ter v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo sklad , vzpostavljen s to uredbo, prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in okoljske trajnostnosti ter k doseganju skupnega cilja, da bi bilo vsaj 30 % proračunskih odhodkov EU namenjenih podnebnim ciljem. Ker je potencialni prispevek nekaterih politik EU k temu cilju precenjen (1) , bi moral sklad ta primanjkljaj nadomestiti tako, da bi vsaj 40 % porabe namenil za podnebne ukrepe.

Obrazložitev

Ponovitev stališča, ki ga je OR sprejel oktobra 2019 v resoluciji o večletnem finančnem okviru 2021–2027, pa tudi v mnenju o večletnem finančnem okviru, ki ga je oktobra 2018 predstavil g. Dobroslavić (EPP/HR).

Predlog spremembe 8

COM(2020) 408 final, uvodna izjava 13

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Da se omogoči sprejemanje ukrepov, ki bodo mehanizem povezovali z dobrim gospodarskim upravljanjem, da se zagotovijo enotni izvedbeni pogoji, bi bilo treba Svet pooblastiti, da na predlog Komisije z izvedbenimi akti odloži rok za sprejetje sklepov o predlogih načrtov za okrevanje in odpornost ter začasno prekine plačila v okviru tega mehanizma v primeru znatnega neizpolnjevanja obveznosti v zadevnih primerih v zvezi s procesom ekonomskega upravljanja iz Uredbe (EU) XXX/XX Evropskega parlamenta in Sveta [uredba o skupnih določbah] […]. Svet bi bilo treba pooblastiti tudi za to, da na predlog Komisije z izvedbenimi akti v zvezi z istimi zadevnimi primeri odpravi navedena odlog in začasno prekinitev.

Predlog spremembe 9

COM(2020) 408 final, uvodna izjava 14

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Splošni cilj mehanizma bi moral biti spodbujanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije. V ta namen bi moral prispevati k izboljšanju zmogljivosti držav članic za odpornost in prilagajanje , blažitvi socialnih in gospodarskih posledic krize ter podpiranju zelenega in digitalnega prehoda, katerih cilj je do leta 2050 doseči podnebno nevtralnost Evrope, s tem pa ponovno vzpostavljati potencial gospodarstev Unije za rast v obdobju po krizi ob spodbujanju ustvarjanja delovnih mest in trajnostne rasti.

Splošni cilj s klada bi moral biti spodbujanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije. V ta namen bi moral prispevati k izboljšanju zmogljivosti držav članic in vseh območij po vsej Evropski uniji za odpornost, blažitvi socialnih in gospodarskih posledic krize , ki so neenakomerno porazdeljene med državami članicami, pa tudi znotraj njih, ter podpiranju zelenega in digitalnega prehoda, katerih cilj je do leta 2030 doseči cilje trajnostnega razvoja in do leta 2050 doseči podnebno nevtralnost Evrope, s tem pa ponovno vzpostavljati potencial gospodarstev Unije za rast v obdobju po krizi ob spodbujanju ustvarjanja delovnih mest in trajnostne rasti.

Predlog spremembe 10

COM(2020) 408 final, uvodna izjava 16

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Zaradi zagotavljanja, da bo načrt za okrevanje in odpornost prispeval k ciljem mehanizma, bi moral vključevati ukrepe za izvajanje reform in javnih naložbenih projektov prek doslednih načrtov za okrevanje in odpornost. Načrt za okrevanje in odpornost bi moral biti skladen z zadevnimi izzivi in prednostnimi nalogami posameznih držav članic, opredeljenimi v okviru evropskega semestra, nacionalnimi reformnimi programi, nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti, načrti za pravični prehod ter partnerskimi sporazumi in operativnimi programi v okviru skladov Unije. Za spodbuditev ukrepov, ki sodijo v okvir prednostnih nalog evropskega zelenega dogovora in digitalne agende, bi moral načrt določati tudi ukrepe, ki zadevajo zeleni in digitalni prehod. Ukrepi bi morali omogočiti hitro doseganje ciljev in prispevkov, določenih v nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih ter njihovih posodobitvah. Vse podprte dejavnosti bi se morale izvajati ob polnem spoštovanju podnebnih in okoljskih prednostnih nalog Unije.

Zaradi zagotavljanja, da bo načrt za okrevanje in odpornost prispeval k ciljem mehanizma, bi moral vključevati ukrepe za izvajanje reform in javnih naložbenih projektov prek doslednih , ustreznih, učinkovitih in uspešnih načrtov za okrevanje in odpornost. Načrt za okrevanje in odpornost bi moral biti skladen z zadevnimi izzivi in prednostnimi nalogami posameznih držav članic, opredeljenimi v okviru evropskega semestra, nacionalnimi reformnimi programi, nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti, načrti za pravični prehod ter partnerskimi sporazumi in operativnimi programi v okviru skladov Unije. Poleg tega bi morali biti načrti za okrevanje in odpornost skladni z načelom evropske dodane vrednosti. Za spodbuditev ukrepov, ki sodijo v okvir prednostnih nalog evropskega zelenega dogovora, digitalne agende, industrijske strategije in strategije za MSP, novega programa znanj in spretnosti za Evropo, jamstva za otroke in jamstva za mlade bi moral načrt določati tudi ukrepe, ki zadevajo zeleni in digitalni prehod. Vse podprte dejavnosti bi se morale izvajati ob polnem spoštovanju podnebnih in okoljskih prednostnih nalog Unije. Vsaj 40 % načrtov za okrevanje in odpornost bi moralo biti namenjeno vključevanju ukrepov za varstvo podnebja in biotske raznovrstnosti ter ciljev okoljske trajnosti.

Predlog spremembe 11

COM(2020) 408 final, uvodna izjava 18

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Za informirano pripravo in izvajanje načrtov za okrevanje in odpornost s strani držav članic bi moral imeti Svet v okviru evropskega semestra možnost razpravljati o stanju zmogljivosti za okrevanje, odpornost in prilagajanje v Uniji. Za pridobivanje ustreznih dokazov bi morala ta razprava temeljiti na strateških in analitičnih informacijah Komisije, ki so na voljo v okviru evropskega semestra, in informacijah o izvajanju načrtov v predhodnih letih , če so te na voljo .

Za informirano pripravo in izvajanje načrtov za okrevanje s strani držav članic bi morala imeti Svet in Evropski parlament v okviru evropskega semestra možnost enakopravno odločati o stanju okrevanja in zmogljivosti za odpornost v Uniji. Njuna odločitev bi morala temeljiti na strateških in analitičnih informacijah , ki jih poda Komisija v okviru evropskega semestra, in informacijah o izvajanju načrtov v predhodnih letih , zlasti na podlagi sklopa kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov o izvajanju ciljev trajnostnega razvoja . To odločitev bi bilo dobro pripraviti tako, da se Evropski odbor regij vključi v opredelitev evropskega okvira za načrte za okrevanje in v organe za spremljanje skladnosti z evropskim semestrom, ter se ga pooblasti, da dvakrat letno oceni izvajanje načrtov za okrevanje na lokalni ravni.

Predlog spremembe 12

COM(2020) 408 final, uvodna izjava 21

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Da se zagotovi nacionalna odgovornost in osredotočenost na zadevne reforme in naložbe, bi morale države članice, ki želijo prejeti podporo, Komisiji predložiti ustrezno obrazložen in utemeljen načrt za okrevanje in odpornost . Načrt za okrevanje in odpornost bi moral določati podroben sklop ukrepov za njegovo izvajanje, vključno s cilji in mejniki, ter opredeljevati pričakovani učinek načrta za okrevanje in odpornost na potencial rasti, ustvarjanje delovnih mest ter gospodarsko in socialno odpornost; vključevati bi moral tudi ukrepe, povezane z zelenim in digitalnim prehodom; vsebovati bi moral obrazložitev skladnosti predlaganega načrta za okrevanje in odpornost z zadevnimi izzivi in prednostnimi nalogami posameznih držav članic, opredeljenimi v okviru evropskega semestra. V celotnem postopku bi si bilo treba prizadevati za tesno sodelovanje med Komisijo in državami članicami ter ga doseči.

Da se zagotovi nacionalna odgovornost in osredotočenost na zadevne reforme in naložbe, bi morale države članice, ki želijo prejeti podporo, Komisiji predložiti ustrezno obrazložen in utemeljen načrt za okrevanje. V skladu z načeli subsidiarnosti in partnerstva bi bilo treba načrt za okrevanje oblikovati v tesnem in strukturiranem sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi oblastmi, saj določene reforme in naložbe, ki jih je treba podpreti, spadajo v njihove pristojnosti, kot so te opredeljene v nacionalni zakonodaji. Načrt za okrevanje bi moral določati podroben sklop ukrepov za njegovo izvajanje, vključno s cilji in mejniki, ter opredeljevati njegov pričakovani učinek na ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, potencial rasti, ustvarjanje delovnih mest ter gospodarsko in socialno odpornost; vključevati bi moral tudi ukrepe, povezane z zelenim in digitalnim prehodom; vsebovati bi moral obrazložitev skladnosti predlaganega načrta za okrevanje z zadevnimi izzivi in prednostnimi nalogami posameznih držav članic, opredeljenimi v okviru evropskega semestra. V celotnem postopku bi si bilo treba prizadevati za tesno sodelovanje med Komisijo, državami članicami , Evropskim odborom regij ter lokalnimi in regionalnimi organi ter ga doseči.

Obrazložitev

Lokalne in regionalne oblasti imajo ključne politične pristojnosti in finančno odgovornost za doseganje ciljev sklada (kohezija, trajnostni razvoj itd.), zato je bistvenega pomena, da se načrti za okrevanje opredelijo v tesnem in strukturiranem sodelovanju z njimi. Pri tem ne gre le za legitimnost in pravičnost instrumenta, temveč tudi za njegovo učinkovitost. Pravna podlaga instrumenta zahteva, da načrti vključujejo tudi poročanje o učinku financiranih ukrepov na kohezijo.

Predlog spremembe 13

COM(2020) 408 final, uvodna izjava 33

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Za učinkovito spremljanje izvajanja bi morale države članice vsako četrtletje v okviru procesa evropskega semestra poročati o napredku pri uresničevanju načrta za okrevanje in odpornost. Taka poročila, ki jih pripravijo zadevne države članice, bi se morala ustrezno odražati v nacionalnih reformnih programih, ki bi se morali uporabljati kot orodje za poročanje o napredku k uresničitvi načrta za okrevanje in odpornost .

Za učinkovito spremljanje izvajanja bi morale države članice vsako polletje poročati o napredku pri uresničevanju načrta za okrevanje. Taka poročila, ki jih pripravijo zadevne države članice, bi se morala odražati v nacionalnih reformnih programih, ki bi se morali uporabljati kot orodje za poročanje o napredku k uresničitvi načrta za okrevanje.

Obrazložitev

Četrtletna poročila so lahko pretirano birokratsko breme.

Predlog spremembe 14

COM(2020) 408 final, uvodna izjava 37

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Primerno je, da Komisija o izvajanju mehanizma iz te uredbe letno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu. To poročilo bi moralo vsebovati informacije o napredku držav članic pri odobrenih načrtih za okrevanje in odpornost ; vsebovati bi moralo tudi informacije o obsegu prihodkov, dodeljenih mehanizmu v okviru Instrumenta Evropske unije za okrevanje v preteklem letu, razčlenjen po proračunskih vrsticah, ter prispevkih zneskov, pridobljenih iz Instrumenta Evropske unije za okrevanje, k doseganju ciljev mehanizma.

Primerno je, da Komisija o izvajanju mehanizma iz te uredbe letno poroča Evropskemu parlamentu, Svetu , Odboru regij in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru . To poročilo bi moralo vsebovati informacije o napredku držav članic pri načrtih za okrevanje in oceno njihovega izvajanja na lokalni ravni ; vsebovati bi moralo tudi informacije o obsegu prihodkov, dodeljenih skladu v okviru Instrumenta Evropske unije za okrevanje v preteklem letu, razčlenjen po proračunskih vrsticah, ter prispevkih zneskov, pridobljenih iz Instrumenta Evropske unije za okrevanje, k doseganju ciljev sklada.

Predlog spremembe 15

COM(2020) 408 final, člen 1

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
S to uredbo se vzpostavlja mehanizem za okrevanje in odpornost (v nadaljnjem besedilu: mehanizem ). […]	S to uredbo se vzpostavlja sklad za okrevanje (v nadaljnjem besedilu: sklad ). […]

Obrazložitev

Tako kot že pri predlogu spremembe uvodne izjave 8 se zdi izraz „mehanizem“ preveč tehnokratski in je lahko zavajajoč ob dejstvu, da sklad temelji na nepovratnih sredstvih in posojilih.

Predlog spremembe 16

COM(2020) 408 final, člen 2

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.	„skladi Unije“ pomeni sklade, ki jih zajema Uredba (EU) št. YYY/XX Evropskega parlamenta in Sveta [naslednica uredbe o skupnih določbah];

1.	„skladi Unije“ pomeni sklade, ki jih zajema Uredba (EU) št. YYY/XX Evropskega parlamenta in Sveta [naslednica uredbe o skupnih določbah];

2.	„finančni prispevek“ pomeni nepovratno finančno podporo, ki je na razpolago za dodelitev ali je dodeljena državam članicam v okviru mehanizma , ter

2.	„finančni prispevek“ pomeni nepovratno finančno podporo, ki je na razpolago za dodelitev ali je dodeljena državam članicam v okviru mehanizma;

3.	„evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik“ (v nadaljnjem besedilu: evropski semester) je postopek iz člena 2-a Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997.

3.	„evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik“ (v nadaljnjem besedilu: evropski semester) je postopek iz člena 2-a Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997;

„reforme“, upravičene do podpore iz sklada, so tiste, ki:

i)	izvajajo cilje Pogodbe o EU,

ii)	prispevajo h konvergenci in zmanjševanju regionalnih razlik, vključno z blažitvijo strukturnih ozemeljskih omejitev, v duhu pravne podlage uredbe, ki je člen 175 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

iii)	so sposobne spodbujati javne naložbe in s tem dolgoročno trajnostno in solidarno rast v skladu s cilji trajnostnega razvoja;

5.	skladnost z načelom, da „se ne povzroča znatne škode“, pomeni, da se v skladu z določbami člena 17 Uredbe (EU) 2020/852 (uredba o taksonomiji) ne podpirajo ali izvajajo gospodarske dejavnosti, ki znatno škodujejo okoljskim ciljem;

6.	„minimalni zaščitni ukrepi“ so postopki, opredeljeni v členu 18 Uredbe (EU) 2020/852 (uredba o taksonomiji) .

Obrazložitev

Ponovitev opredelitve, ki jo je OR že predlagal v mnenju Program za podporo reformam in Evropska stabilizacijska funkcija za naložbe (ECON-VI/037), ki je bilo sprejeto 5. decembra 2018.

Predlog spremembe 17

COM(2020) 408 final, člen 4(2)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Za doseganje tega splošnega cilja je specifični cilj mehanizma za okrevanje in odpornost zagotavljanje finančne podpore državam članicam za doseganje mejnikov in ciljev reform in naložb, kakor so določeni v njihovih načrtih za okrevanje in odpornost . Ta specifični cilj se dosega v tesnem sodelovanju z zadevnimi državami članicami.	Za doseganje tega splošnega cilja je specifični cilj sklada za okrevanje zagotavljanje finančne podpore državam članicam ter lokalnim in regionalnim oblastem za doseganje mejnikov in ciljev reform in naložb, kakor so določeni v njihovih načrtih za okrevanje. Ta specifični cilj se dosega v tesnem sodelovanju z zadevnimi državami članicami.

Predlog spremembe 18

COM(2020) 408 final, člen 5(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Ukrepi iz člena 2 Uredbe [uredba o Instrumentu Evropske unije za okrevanje] se v okviru tega mehanizma izvajajo:

Ukrepi iz člena 2 Uredbe [uredba o Instrumentu Evropske unije za okrevanje] se v okviru tega sklada izvajajo:

(a)

z zneskom v višini 334 950 000 000 EUR iz točke (ii) člena 3(2)(a) Uredbe [uredba o Instrumentu Evropske unije za okrevanje] v tekočih cenah, ki je na voljo za nepovratno podporo pod pogoji iz člena 4(4) in (8) Uredbe [uredba o Instrumentu Evropske unije za okrevanje]. Ti zneski so zunanji namenski prejemki v skladu s členom 21(5) finančne uredbe;

(a)

z zneskom v višin 360 000 000 000 EUR iz točke (ii) člena 3(2)(a) Uredbe [uredba o Instrumentu Evropske unije za okrevanje] po cenah iz leta 2018 , ki je na voljo za nepovratno podporo pod pogoji iz člena 4(4) in (8) Uredbe [uredba o Instrumentu Evropske unije za okrevanje]. Ti zneski so zunanji namenski prejemki v skladu s členom 21(5) finančne uredbe;

(b)

z zneskom v višini 267 955 000 000 EUR iz člena 3(2)(b) Uredbe [uredba o Instrumentu Evropske unije za okrevanje] v tekočih cenah, ki je na voljo za podporo v obliki posojil državam članicam v skladu s členoma 12 in 13 pod pogoji iz člena 4(5) Uredbe [uredba o Instrumentu Evropske unije za okrevanje].

(b)

z zneskom v višini 312 500 000 000 EUR iz člena 3(2)(b) Uredbe [uredba o Instrumentu Evropske unije za okrevanje] po cenah iz leta 2018 , ki je na voljo za podporo v obliki posojil državam članicam v skladu s členoma 12 in 13 pod pogoji iz člena 4(5) Uredbe [uredba o Instrumentu Evropske unije za okrevanje].

Obrazložitev

Posodobitev na podlagi sklepov Evropskega sveta z zasedanja od 17. do 21. julija 2020.

Predlog spremembe 19

COM(2020) 408 final, člen 6

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Viri iz programov deljenega upravljanja

Viri, dodeljeni državam članicam v okviru deljenega upravljanja, se lahko na njihovo zahtevo prerazporedijo na mehanizem. Komisija te vire izvršuje neposredno v skladu s točko (a) člena 62(1) finančne uredbe. Ti viri se uporabijo v korist zadevne države članice.

Obrazložitev

Možnost prenosa sredstev iz strukturnih in investicijskih skladov v sklad za okrevanje prinaša tveganje ponovne centralizacije in spodbijanja upravljanja strukturnih in investicijskih skladov po načelu partnerstva.

Predlog spremembe 20

COM(2020) 408 final, člen 9

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Ukrepi za povezovanje mehanizma z zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države

1. V primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, ki škodujejo načelom dobrega finančnega poslovodenja ali zaščite finančnih interesov Unije, kot so opredeljeni v členu 3 Uredbe […/…] o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, Komisija z izvedbenim aktom sprejme sklep o začasni odložitvi roka za sprejetje sklepov iz členov 17(1) in (2) ali začasni prekinitvi plačil v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost.

Sklep o začasni prekinitvi plačil iz odstavka 1 se uporablja za zahtevke za plačila, predložene po datumu sklepa o začasni prekinitvi.

Odložitev roka iz člena 17 se uporablja od dneva po sprejetju sklepa iz odstavka 1. V primeru začasne prekinitve plačil se uporablja člen 4(3) uredbe […/…] o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah.

2. V primeru, da Komisija poda pozitivno oceno v skladu s členom 6 uredbe […/…] o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, z izvedbenim aktom sprejme sklep, ki odpravi odlog roka ali začasno prekinitev plačil iz prejšnjega odstavka.

Zadevni postopki ali plačila se nadaljujejo dan po odpravi odloga ali začasne prekinitve.

3. Če zadevna država članica nepravilno uporablja dodeljena sredstva ali ne upošteva načela pravne države, so ukrepi na regionalni in lokalni ravni, ki prispevajo k obravnavi teh izzivov, še naprej upravičeni do podpore iz mehanizma.

Predlog spremembe 21

COM(2020) 408 final, člen 10

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Najvišji finančni prispevek	Najvišji finančni prispevek
Za dodelitev zneska iz člena 5(1)(a) se za vsako državo članico izračuna najvišji finančni prispevek na podlagi metodologije, določene v Prilogi I, in sicer na podlagi števila prebivalstva, inverzne vrednosti bruto domačega proizvoda (BDP) na prebivalca in relativne stopnje brezposelnosti v vsaki državi članici.	Za dodelitev zneska iz člena 5(1)(a) se za vsako državo članico izračuna najvišji finančni prispevek za obdobje do 31. decembra 2022 na podlagi metodologije, določene v Prilogi I, in sicer na podlagi števila prebivalstva, negativnega učinka zdravstvene krize na vrednost bruto domačega proizvoda (BDP) na prebivalca in stopnje brezposelnosti v vsaki državi članici.

Predlog spremembe 22

COM(2020) 408 final, člen 11

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Dodelitev finančnega prispevka	Dodelitev finančnega prispevka
1. Komisija za obdobje do 31. decembra 2022 za dodelitev da na razpolago 334 950 000 000 EUR iz točke (a) člena 5(1). Vsaka država članica lahko predloži zahteve do njenega najvišjega finančnega prispevka iz člena 10 za izvajanje svojih načrtov za okrevanje in odpornost .	1. Komisija za obdobje do 31. decembra 2022 za dodelitev da na razpolago 252 000 000 000 EUR iz točke (a) člena 5(1). Vsaka država članica lahko predloži zahteve do njenega najvišjega finančnega prispevka iz člena 10 za izvajanje svojih načrtov za okrevanje.
2. Komisija lahko v obdobju, ki se začne po 31. decembru 2022 in traja do 31. decembra 2024 , če so sredstva na razpolago, organizira razpise v skladu s koledarjem evropskega semestra . V ta namen objavi okvirni koledar razpisov, ki bodo organizirani v tem obdobju, in pri vsakem razpisu navede preostali znesek, ki je na voljo za dodelitev. Vsaka država članica lahko za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost predlaga prejem zneska do višine najvišjega zneska, ki ustreza njenemu deležu pri dodeljevanju razpoložljivih sredstev za dodelitev, kakor je naveden v Prilogi I.	2. Komisija v obdobju, ki se začne po 31. decembru 2022 in traja do 31. decembra 2024 , predlaga revizijo metodologije, določene v Prilogi I, do 15. junija 2022, da se sklene dogovor o porazdelitvi še vedno razpoložljivih 108 000 000 000 EUR in da se na podlagi konsolidiranih statističnih podatkov upoštevajo teritorialni, ekonomski in socialni učinki pandemije v obdobju 2020–2021 .

Obrazložitev

Poraba morebitnih še razpoložljivih sredstev ne bi smela temeljiti na „javnem razpisu“, temveč na dejanskih statističnih podatkih za obdobje 2020–2021.

Predlog spremembe 23

COM(2020) 408 final, člen 14(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Države članice za doseganje ciljev iz člena 4 pripravijo nacionalne načrte za okrevanje in odpornost. Ti načrti določajo program reform in naložb zadevne države članice za naslednja štiri leta. Načrti za okrevanje in odpornost, upravičeni do financiranja iz tega mehanizma, zajemajo ukrepe za izvajanje reform in javnih naložbenih projektov v okviru doslednega svežnja. Države članice lahko pri pripravi načrtov za okrevanje in odpornost uporabijo instrument za tehnično podporo v skladu z Uredbo XX/YYYY [o vzpostavitvi instrumenta za tehnično podporo]. Upravičeni so ukrepi od 1. februarja 2020 dalje, ki se nanašajo na gospodarske in socialne posledice pandemije COVID-19. Ob upoštevanju evropskega zelenega dogovora kot strategije Evrope za trajnostno rast in za uresničitev zavez Unije za izvajanje Pariškega sporazuma ter ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj najmanj 40 % zneska načrta za okrevanje in odpornost prispeva k vključevanju ukrepov za varstvo podnebja in biotske raznovrstnosti ter ciljev glede okoljske trajnosti. Komisija z izvedbenim aktom sprejme ustrezno metodologijo, ki državam članicam pomaga izpolniti to zahtevo.

Glede na v prihodnost usmerjeno naravo instrumenta za okrevanje Next Generation EU in ob priznavanju pomena programa digitalnih znanj in spretnosti, jamstva za otroke in jamstva za mlade pri preprečevanju, da bi današnja generacija mladih postala „korona generacija“, vsak načrt za okrevanje in odpornost z obsežnimi rešitvami glede zaposlovanja, izobraževanja ter znanj in spretnosti in z odzivi, usmerjenimi v mlade, prispeva k odpravljanju tveganja, da bodo njihove možnosti na trgu dela in njihova splošna blaginja dolgoročno okrnjene.

Predlog spremembe 24

COM(2020) 408 final, člen 15(2)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Načrt za okrevanje in odpornost , ki ga predloži zadevna država članica, je priloga k nacionalnemu reformnemu programu in ga je treba uradno predložiti najpozneje do 30. aprila. Države članice lahko od 15. oktobra predhodnega leta predložijo osnutek načrta skupaj s predlogom proračuna za prihodnje leto.	Načrt za okrevanje, ki ga predloži zadevna država članica, je treba uradno predložiti najpozneje do 30. aprila.

Obrazložitev

Roki v okviru evropskega semestra otežujejo takšno „predložitev“ nacionalnih načrtov za okrevanje, še bolj pa njihovo predhodno priglasitev več kot šest mesecev vnaprej. Pristojnim organom je treba zagotoviti večjo prožnost in prilagodljivost pri predložitvi njihovih načrtov.

Predlog spremembe 25

COM(2020) 408 final, člen 15(3)(c)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Načrt za okrevanje in odpornost mora biti ustrezno obrazložen in utemeljen. Vsebuje zlasti naslednje elemente:

[…]

Načrt za okrevanje mora biti ustrezno obrazložen in utemeljen. Vsebuje zlasti naslednje elemente:

[…]

c)	obrazložitev, kako naj bi ukrepi iz načrta prispevali k zelenemu in digitalnemu prehodu ali obravnavanju izzivov, ki iz njiju izvirajo;

c)	obrazložitev, kako predvideni ukrepi iz načrta prispevajo k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja in kako naj bi prispevali k zelenemu in digitalnemu prehodu ali obravnavanju izzivov, ki iz njiju izvirajo;

Predlog spremembe 26

COM(2020) 408 final, člen 15(3) (novo)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(d)

podrobno obrazložitev, kako naj bi ukrepi zagotovili, da najmanj 40 % zneska, ki je bil zaprošen za načrt za okrevanje in odpornost, prispeva k vključevanju ukrepov za varstvo podnebja in biotske raznovrstnosti ter ciljev okoljske trajnosti, na podlagi metodologije, ki jo je posredovala Komisija v skladu s členom 14(1);

Predlog spremembe 27

COM(2020) 408 final, člen 15(4) (novo)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Države članice pri pripravi predlogov načrtov za okrevanje in glede na to, da reforme in naložbe, ki jih je treba podpreti, spadajo med pristojnosti lokalnih in regionalnih organov, kot so opredeljene v nacionalnem pravnem okviru, vzpostavijo mehanizem za strukturirano sodelovanje z lokalnimi in regionalnimi oblastmi, katerega cilj je njihova polna udeležba pri tej pripravi in spoštovanje načela subsidiarnosti. Države članice o tem poročajo v načrtu za okrevanje gospodarstva.

Obrazložitev

Glej predlog spremembe uvodne izjave 21.

Predlog spremembe 28

COM(2020) 408 final, člen 16(3)(b)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Komisija oceni pomen in doslednost načrta za okrevanje in odpornost ter njegov prispevek k zelenemu in digitalnemu prehodu, v ta namen pa upošteva naslednja merila:

[…]

Komisija oceni pomen in doslednost načrta za okrevanje ter njegov prispevek k zelenemu in digitalnemu prehodu, v ta namen pa upošteva naslednja merila:

[…]

(b)	ali načrt vsebuje ukrepe, ki učinkovito prispevajo k zelenemu in digitalnemu prehodu ali obravnavanju izzivov, ki ju prinašata;

(b)	ali načrt vsebuje ukrepe, ki učinkovito prispevajo k zelenemu in digitalnemu prehodu , doseganju ciljev trajnostnega razvoja, ali obravnavanju izzivov, ki jih prinašajo;

Predlog spremembe 29

COM(2020) 408 final, člen 20

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

člen 20

Poročanje države članice v okviru evropskega semestra

člen 20

Poročanje države članice v okviru evropskega semestra

Zadevna država članica vsako četrtletje v okviru procesa evropskega semestra poroča o napredku pri uresničevanju načrta za okrevanje in odpornost , vključno z operativno ureditvijo iz člena 17(6). Zato se četrtletna poročila držav članic ustrezno odražajo v nacionalnih reformnih programih, ki se uporabljajo kot orodje za poročanje o napredku pri uresničevanju načrtov za okrevanje in odpornost .

Zadevna država članica vsako polletje poroča o napredku pri uresničevanju načrta za okrevanje, vključno z operativno ureditvijo iz člena 17(6). Zato se poročila držav članic ustrezno odražajo v nacionalnih reformnih programih, ki se uporabljajo kot orodje za poročanje o napredku pri uresničevanju načrtov za okrevanje.

Obrazložitev

Glej amandma k uvodni izjavi 33.

Predlog spremembe 30

COM(2020) 408 final, člen 22 (novo)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Preglednica stanja na področju okrevanja in odpornosti

1. Komisija pripravi preglednico stanja na področju okrevanja in odpornosti (v nadaljnjem besedilu: preglednica), ki prikazuje stanje izvajanja dogovorjenih reform in naložb v okviru načrtov za okrevanje in odpornost posameznih držav članic.

2. Preglednica vsebuje ključne kazalnike, kot so socialni, ekonomski in okoljski, s katerimi se oceni napredek v načrtih za okrevanje in odpornost na vsakem od prednostnih političnih področjih, ki opredeljujejo področje uporabe te uredbe. Vsebuje tudi povzetek procesa spremljanja skladnosti z najnižjim odstotkom izdatkov za podnebne in druge okoljske cilje.

3. Preglednica prikazuje stopnjo doseganja pomembnih mejnikov v načrtih za okrevanje in odpornost ter ugotovljene pomanjkljivosti pri njihovem izvajanju, vključno s priporočili Komisije za odpravo teh pomanjkljivosti.

4. Preglednica vsebuje tudi povzetek glavnih priporočil, naslovljenih na države članice, glede njihovih načrtov za okrevanje in odpornost.

5. Preglednica se uporablja kot podlaga za stalno izmenjavo primerov najboljše prakse med državami članicami, ki v praksi poteka v obliki rednega strukturiranega dialoga.

6. Preglednica se redno posodablja in objavi na spletni strani Komisije. V njej je prikazano stanje zahtevkov za plačilo, plačil, začasnih prekinitev in preklicev finančnih prispevkov.

7. Komisija predstavi preglednico na posvetovanju, ki ga organizirajo pristojni odbori Evropskega parlamenta.

Obrazložitev

Poskrbeti je treba za to, da bo učinkovitost ukrepov merljiva in pregledna.

Predlog uredbe o vzpostavitvi instrumenta za tehnično podporo

Predlog spremembe 31

COM(2020) 409 final, uvodna izjava 4

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Na ravni Unije je evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik tisti okvir, v katerem se opredelijo nacionalne prednostne reforme in spremlja njihovo izvajanje. Države članice v podporo navedenim prednostnim reformam oblikujejo lastne nacionalne večletne naložbene strategije. Navedene strategije so predložene skupaj z letnim nacionalnim programom reform, da bi določili in uskladili prednostne naloge, ki bi prejele nacionalno financiranje in/ali financiranje Unije. Služile bi tudi za dosledno uporabo financiranja Unije in za doseganje največje možne dodane vrednosti finančne podpore, zlasti tiste, prejete iz programov, ki jih Unija podpira v okviru strukturnih skladov in Kohezijskega sklada ter drugih programov.

Na ravni Unije je evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik (v nadaljnjem besedilu: evropski semester), ki vključuje načela evropskega stebra socialnih pravic in cilje trajnostnega razvoja, tisti okvir, v katerem se opredelijo nacionalne prednostne reforme in spremlja njihovo izvajanje. Države članice , v sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi oblastmi v skladu z njihovimi pristojnostmi, v podporo navedenim prednostnim reformam oblikujejo lastne nacionalne večletne naložbene strategije. Navedene strategije so predložene skupaj z letnim nacionalnim programom reform, da bi določili in uskladili prednostne naloge, ki bi prejele nacionalno financiranje in/ali financiranje Unije. Služile bi tudi za dosledno uporabo financiranja Unije in za doseganje največje možne dodane vrednosti finančne podpore, zlasti tiste, prejete iz programov, ki jih Unija podpira v okviru strukturnih skladov in Kohezijskega sklada , sklada za okrevanje in programa InvestEU ter drugih programov.

Obrazložitev

Vsebino tega odstavka bi bilo treba uskladiti z vsebino predloga uredbe in medinstitucionalnega sporazuma o programu InvestEU ter s predlogom za „mehanizem za okrevanje in odpornost“, ki priznavajo vlogo lokalnih in regionalnih oblasti v evropskem semestru. Opozoriti je tudi treba, da mora semester vključevati cilje trajnostnega razvoja.

Predlog spremembe 32

COM(2020) 409 final, uvodna izjava 8

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Splošni cilj instrumenta za tehnično podporo bi moral biti spodbujanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije Unije s podpiranjem prizadevanj držav članic za izvajanje reform, potrebnih za doseganje gospodarskega in socialnega okrevanja, odpornosti in konvergence. V ta namen bi moral prispevati h krepitvi upravne zmogljivosti držav članic za izvajanje prava Unije v zvezi z izzivi, s katerimi se soočajo institucije, upravljanje, javna uprava ter ekonomski in socialni sektorji.

Splošni cilj instrumenta za tehnično podporo bi moral biti spodbujanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije Unije s podpiranjem prizadevanj držav članic ter lokalnih in regionalnih oblasti za izvajanje reform, potrebnih za doseganje gospodarskega in socialnega okrevanja, odpornosti in konvergence. V ta namen bi moral prispevati h krepitvi upravne zmogljivosti držav članic ter lokalnih in regionalnih oblasti za izvajanje prava Unije v zvezi z izzivi, s katerimi se soočajo institucije, upravljanje, javna uprava ter ekonomski in socialni sektorji.

Obrazložitev

Zagotoviti je treba skladnost s členoma 2 in 4 predloga uredbe, ki določata, da je namen instrumenta podpora vsem javnim organom držav članic, vključno z lokalnimi in regionalnimi organi, ki so odgovorni za izvajanje pomembnega dela prava Unije ter za več kot polovico javnih naložb in tretjino vse javne porabe.

Predlog spremembe 33

COM(2020) 409 final, uvodna izjava 10

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Da bi državam članicam pomagali pri obravnavanju reformnih potreb na vseh ključnih gospodarskih in socialnih področjih, bi morala Komisija na zahtevo države članice še naprej zagotavljati tehnično podporo , in sicer na široki paleti področij politike, ki vključujejo področja, povezana z upravljanjem javnih financ in premoženja, institucionalnimi in upravnimi reformami, poslovnim okoljem, finančnim sektorjem, proizvodnimi in storitvenimi trgi ter trgom dela, izobraževanjem in usposabljanjem, trajnostnim razvojem, javnim zdravjem in socialno varnostjo. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti ukrepom, ki spodbujajo zeleni in digitalni prehod.

Komisija bi morala na zahtevo nacionalnega organa še naprej zagotavljati tehnično podporo na področjih, ki so potrebna za uresničevanje ciljev iz Pogodbe o Evropski uniji in so povezana z upravljanjem javnih financ in premoženja, institucionalnimi in upravnimi reformami, poslovnim okoljem, finančnim sektorjem, trgi lokalnih proizvodov in storitvenimi trgi ter trgom dela, izobraževanjem in usposabljanjem, trajnostnim razvojem, javnim zdravjem, socialno varnostjo in enakostjo spolov . Posebno pozornost bi bilo treba nameniti ukrepom, ki spodbujajo zeleni in digitalni prehod , pri čemer bi bilo treba še posebej poskrbeti za zmanjšanje digitalnega razkoraka, ki pesti ženske .

Obrazložitev

Uskladitev z zakonodajnimi predlogi sprememb k členoma 2 in 4. Glej predlog spremembe uvodne izjave 8.

Predlog spremembe 34

COM(2020) 409 final, člen 2(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1) „tehnična podpora“ pomeni ukrepe, ki državam članicam pomagajo pri izvedbi institucionalnih in upravnih reform ter reform za ohranjanje rasti in povečanje odpornosti;

(1) „tehnična podpora“ pomeni ukrepe, ki nacionalnim, regionalnim in lokalnim organom pomagajo pri izvedbi institucionalnih in upravnih reform ter reform za ohranjanje trajnostne rasti , spodbujanje kohezije in povečanje odpornosti . Da bi bile te reforme upravičene do uporabe instrumenta za tehnično podporo, morajo izpolnjevati naslednja merila:

i)	biti morajo potrebne za uresničevanje ciljev Pogodbe o Evropski uniji;

ii)	prispevati morajo h konvergenci in zmanjševanju regionalnih razlik v duhu pravne podlage uredbe, ki je člen 175 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU); in

iii)	sposobne morajo biti sprožati javne naložbe in s tem dolgoročno trajnostno in solidarno rast v skladu s cilji trajnostnega razvoja ;

Obrazložitev

Skladnost s členom 2(2) in členom 4 glede naslovnikov instrumenta ter s členi 3, 4 in 5 glede cilja reform.

Predlog spremembe 35

COM(2020) 409 final, člen 3

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Splošni cilj instrumenta je spodbujati ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo Unije s podpiranjem prizadevanj držav članic za izvajanje reform, potrebnih za doseganje gospodarskega in socialnega okrevanja, odpornosti ter navzgor usmerjene ekonomske in socialne konvergence, ter podpirati prizadevanja držav članic za krepitev njihovih upravnih zmogljivosti za izvajanje prava Unije v zvezi z izzivi, s katerimi se soočajo institucije, upravljanje, javna uprava ter ekonomski in socialni sektorji.

Splošni cilj instrumenta je spodbujati ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo Unije s podpiranjem prizadevanj držav članic ter lokalnih in regionalnih oblasti za izvajanje reform, potrebnih za doseganje gospodarskega in socialnega okrevanja, odpornosti ter navzgor usmerjene ekonomske in socialne konvergence, ter podpirati prizadevanja držav članic ter lokalnih in regionalnih oblasti za krepitev njihovih upravnih zmogljivosti za izvajanje prava Unije v zvezi z izzivi, s katerimi se soočajo institucije, upravljanje, javna uprava ter ekonomski in socialni sektorji.

Predlog spremembe 36

COM(2020) 409 final, člen 5(e)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

politike za izvajanje digitalnih in zelenih prehodov, rešitve e-uprave, e-javna naročila, povezljivost, dostop do podatkov in njihovo upravljanje, e-učenje, uporabo rešitev na podlagi umetne inteligence, okoljski steber trajnostnega razvoja in varstva okolja, podnebne ukrepe, mobilnost, spodbujanje krožnega gospodarstva, učinkovito rabo energije in virov, obnovljive vire energije, zagotavljanje diverzifikacije oskrbe z energijo in energetske varnosti, ter, za kmetijski sektor, varstvo tal in biotske raznovrstnosti, ribištvo in trajnostni razvoj podeželskih območij; ter

politike za izvajanje digitalnih in zelenih prehodov, rešitve e-uprave, e-javna naročila, povezljivost, dostop do podatkov in njihovo upravljanje, e-učenje, uporabo rešitev na podlagi umetne inteligence, okoljski steber trajnostnega razvoja in varstva okolja, podnebne ukrepe, mobilnost, spodbujanje krožnega gospodarstva, celotni vodni cikel, učinkovito rabo energije in virov, obnovljive vire energije, zagotavljanje diverzifikacije oskrbe z energijo in energetske varnosti, ter, za kmetijski sektor, varstvo tal in biotske raznovrstnosti, ribištvo in trajnostni razvoj podeželskih območij; ter

Obrazložitev

Vodni sektor je osnovni strateški sektor za blaginjo evropskih državljanov in evropskega gospodarstva, saj je temeljni vir, ter gospodarski sektor, ki ustvarja trajnostna in kakovostna delovna mesta. Uporaba energije iz obnovljivih virov je eden bistvenih ciljev boja proti podnebnim spremembam.

Predlog spremembe 37

COM(2020) 409 final, člen 8

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Zahtevek za tehnično podporo

1. Država članica , ki želi prejeti tehnično podporo v okviru instrumenta, predloži Komisiji zahtevek za tehnično podporo, v katerem opredeli področja politike in prioritete za podporo, kot je določeno v členu 5. Ti zahtevki se predložijo do 31. oktobra koledarskega leta. Komisija lahko pripravi smernice v zvezi z glavnimi elementi, ki jih mora vsebovati zahtevek za podporo.

1. Nacionalni, regionalni ali lokalni organ , ki želi prejeti tehnično podporo v okviru instrumenta, predloži Komisiji zahtevek za tehnično podporo, v katerem opredeli področja politike in prioritete za podporo, kot je določeno v členu 5. Ti zahtevki se predložijo do 31. oktobra koledarskega leta. Komisija lahko pripravi smernice v zvezi z glavnimi elementi, ki jih mora vsebovati zahtevek za podporo.

2. Države članice lahko vložijo zahtevek za tehnično podporo v naslednjih okoliščinah, povezanih z:

2. Nacionalni, regionalni ali lokalni organi lahko vložijo zahtevek za tehnično podporo v naslednjih okoliščinah, povezanih z:

(a)	izvajanjem reform, ki jih države članice začnejo na lastno pobudo, zlasti v podporo okrevanju [v skladu z Uredbo (EU) št. YYY/XX] ter za doseganje trajnostne gospodarske rasti, ustvarjanje delovnih mest in povečanje odpornosti;

[…]

(a)	izvajanjem reform, ki jih nacionalni, regionalni ali lokalni organi začnejo na lastno pobudo, zlasti v podporo okrevanju [v skladu z Uredbo (EU) št. YYY/XX] ter za doseganje trajnostne gospodarske rasti, ustvarjanje delovnih mest in povečanje odpornosti;

[…]

II. POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ (OR)

Glede „mehanizma za okrevanje in odpornost“

pozdravlja dejstvo, da je proračun tega novega instrumenta v višini 360 milijard EUR v obliki nepovratnih sredstev in 312,5 milijarde EUR v obliki posojil, za katera bodo prevzete obveznosti do konca leta 2024, makroekonomski odziv na največjo recesijo v zgodovini Evropske unije leta 2020, ko se je njen BDP zmanjšal za 8,3 % (1). Podpira tudi uravnoteženost med nepovratnimi sredstvi in posojili v tem predlogu. Tveganje nadaljnjega povečanja socialno-ekonomskih razlik upravičuje hitro sprejetje in izvajanje „načrta okrevanja za Evropo“ in proračuna EU za obdobje po letu 2020, in sicer že jeseni 2020;

poudarja, da se pravna podlaga tega predloga (člen 175 PDEU) nanaša na cilj kohezije, zato je zaskrbljen zaradi šibke teritorialne razsežnosti v predlogu Komisije, glede na to, da so socialne in ekonomske posledice krize zaradi koronavirusa neenakomerno razporejene med državami članicami in med njihovimi območji: najprej zato, ker je bil vpliv na zdravje in ljudi močno teritorialno omejen in ker so zmogljivosti oskrbe in zdravstva neenakomerno porazdeljene; drugič zato, ker sta se tudi trajanje in strogost ukrepov preprečevanja širjenja koronavirusa razlikovala glede na regionalno zdravstveno stanje; in tretjič, ker so nekateri gospodarski sektorji nesorazmerno prizadeti in je socialno-ekonomski vpliv na lokalni in regionalni ravni odvisen od najpomembnejših sektorjev, sestave zaposlitev in izpostavljenosti globalnim vrednostnim verigam na posameznem ozemlju. Brez posebnih blažilnih ukrepov lahko kriza zaradi koronavirusa povzroči ali okrepi regionalne razlike v državah članicah in med njimi. Kohezija in solidarnost morata biti vodili naših prednostnih naložb;

opozarja, da evropski semester kot orodje za upravljanje sklada, imenovanega „mehanizem“, še naprej deluje centralizirano in od zgoraj navzdol, kar ni primerno za orodje, ki naj bi krepilo ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo; zato ponovno predlaga kodeks ravnanja, s katerim bi lokalne in regionalne oblasti vključili v evropski semester (2). Ta kodeks je bolj kot kadar koli prej nujen in potreben, da bi postal semester bolj pregleden, vključujoč in demokratičen, z vključitvijo lokalnih in regionalnih oblasti pa tudi učinkovitejši;

priznava, da so posebni ukrepi za okrevanje v okviru evropskega instrumenta za okrevanje priložnost za vsa območja, zlasti tista, ki jih je gospodarska kriza zaradi pandemije COVID-19 najbolj prizadela, da spodbujajo posodobitev svojega gospodarskega modela ter ga naredijo produktivnejšega in odpornejšega. Vendar obžaluje, da predlagani razdelitveni ključ za prvo 70-odstotno tranšo obveznosti v obliki prenosov iz sklada za okrevanje temelji na socialno ekonomskih kazalnikih, ki se nanašajo na razmere pred zdravstveno krizo, in ne upošteva vpliva pandemije nanje, saj so njeni gospodarski učinki ozemeljsko neenakomerni;

opozarja, da gospodarska recesija prihaja v času, ko se mnoge ključne industrijske panoge zaradi digitalne in okoljske preobrazbe že tako soočajo z velikimi izzivi. Če želi EU uspeti pri tej preobrazbi, pri inovacijah ne sme zaostajati za svetovno konkurenco. Zato so potrebne obsežne naložbe v raziskave in razvoj ter v usposabljanje in izpopolnjevanje. Da bi omogočili te naložbe, bi bilo treba uporabiti tudi mehanizem za okrevanje in odpornost;

zato vztraja, da lokalne in regionalne oblasti strukturirano sodelujejo z državami članicami pri pripravi načrtov za okrevanje, kadar reforme in naložbe, ki jih je treba podpreti, spadajo med lokalne in regionalne pristojnosti v skladu z nacionalnim pravnim okvirom o delitvi pristojnosti med ravnmi upravljanja. Spodbuja Komisijo, naj ob posvetovanju z OR že jeseni 2020 predstavi smernice o tem. Zavezuje se, da bo dvakrat letno izvedel ocenjevanje izvajanja načrtov za okrevanje in odpornost na lokalni ravni;

poleg tega meni, da roki v okviru evropskega semestra otežujejo „predložitev“ nacionalnih načrtov za okrevanje k nacionalnim programom reform, še bolj pa njihovo predhodno priglasitev več kot šest mesecev vnaprej. Pristojnim organom je treba zagotoviti večjo prožnost in prilagodljivost pri predstavitvi njihovih načrtov;

je seznanjen s tem, da je Komisija 17. septembra sočasno predstavila smernice za načrte za okrevanje in odpornost (3) ter letno strategijo za trajnostno rast. V zvezi s tem ugotavlja, da:

—	Komisija zdaj očitno predlaga združitev nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost ter nacionalnih programov reform in ne namerava več predlagati priporočil za posamezne države,

—

Komisija seveda poziva države članice, naj opišejo institucionalno naravo svojih načrtov za okrevanje in odpornost ter vlogo svojih nacionalnih/regionalnih parlamentov, drugih regionalnih/lokalnih organov in nacionalnih svetovalnih organov, kot so nacionalni fiskalni sveti in nacionalni odbori za produktivnost, v postopku odločanja, ki bo privedel do sprejetja/predložitve načrtov za okrevanje in odpornost, ne podaja pa nobenih zahtev glede vključevanja lokalnih in regionalnih oblasti v njihovo pripravo,

—	zdi se, da teritorialna razsežnost v teh dokumentih ni programska prednostna naloga,

—

Komisija predstavlja sedem vodilnih pobud (4), s katerimi naj bi bili načrti za okrevanje in odpornost usklajeni. Te vodilne pobude se lahko dojemajo kot dodatne omejitve za strateško načrtovanje načrtov za okrevanje in odpornost. Poleg tega se nobena od teh sedmih vodilnih pobud ne nanaša na socialno kohezijo, čeprav jo pandemija COVID-19 ogroža.

Predlaga, da bi skupaj z Evropsko komisijo organiziral „forum za okrevanje in odpornost“, da se okrepi vključenost lokalnih skupnosti v načrt za okrevanje in oceni njegov prispevek h koheziji ter ekološkemu in digitalnemu prehodu;

nazadnje poudarja, da so lokalne in regionalne oblasti odgovorne za več kot polovico javnih naložb v EU, velik delež teh pa poteka v ključnih sektorjih, kot so zdravstvo, izobraževanje, socialne storitve, stanovanja, promet ali turizem, zato bi bilo nesmiselno, da ne bi mogle prejemati te podpore za javne naložbe. Takšna podpora je še posebej potrebna v času krize. V zadnjem desetletju je namreč zaradi prilagajanja proračunskim omejitvam prepogosto prihajalo do zmanjševanja sredstev za javne naložbe ter škodljivih procikličnih posledic;

10.

poudarja vlogo, ki jo mora imeti predlagani instrument v korist podnebja, vendar meni, da bi bilo treba v načrtih za okrevanje vsaj 40 % sredstev nameniti za podnebne ukrepe, da bi Evropska unija lahko izpolnila svoje obveznosti glede podnebja. Prav tako meni, da bi moral predlog Komisije kot strateški okvir načrtovanja vključevati vse cilje trajnostnega razvoja;

11.

nasprotuje možnosti, da se sredstva iz strukturnih in investicijskih skladov prenesejo v mehanizem za okrevanje in odpornost (člen 6), saj to pomeni tveganje ponovne centralizacije in spodbijanja upravljanja strukturnih in investicijskih skladov po načelu partnerstva;

12.

meni, da je makroekonomsko pogojevanje koristen ukrep, ki prispeva k usmerjeni uporabi sredstev EU v državah članicah;

13.

ponovno poziva k jasni opredelitvi reform, ki bi lahko bile deležne podpore iz „sklada za okrevanje“ in/ali instrumenta za tehnično podporo, v skladu z načelom subsidiarnosti, tako da se določi, da morajo izpolnjevati naslednja merila:

(i)	biti morajo pomembne za izvajanje ciljev iz Pogodbe o EU;

(ii)	biti morajo pomembne za konvergenco in zmanjšanje regionalnih razlik v duhu pravne podlage, ki je člen 175 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU);

(iii)

sposobne morajo biti spodbujati javne naložbe in s tem dolgoročno trajnostno rast v skladu s cilji trajnostnega razvoja;

14.

poudarja, da za uporabo „sklada“ za okrevanje in odpornost lokalne in regionalne oblasti, ki izvajajo projekte, potrebujejo stabilen pravni okvir za državno pomoč na evropski in nacionalni ravni. Zlasti morajo vedeti, ali bo evropski okvir za državno pomoč vzpostavljen ad hoc, da se upošteva povečanje obsega pomoči ter pridobijo jamstva glede odgovornosti in rokov za priglasitev pomoči;

15.

poudarja, da je izraz „mehanizem“ preveč tehnokratski, širši javnosti nerazumljiv in dvoumen v številnih uradnih jezikih Evropske unije, kar ovira decentralizirano komuniciranje o odzivih Evropske unije na področju okrevanja in odpornosti; zato predlaga, da se izraz „mehanizem“ nadomesti z izrazom „sklad“;

Glede instrumenta za tehnično podporo

16.

pozdravlja dejstvo, da je Komisija predstavila predlog uredbe o vzpostavitvi instrumenta za tehnično podporo, ki naj bi prispeval h krepitvi upravnih zmogljivosti javnih organov in s tem k boljšemu izvajanju reform in učinkovitejšemu javnemu upravljanju;

17.

odločno podpira dejstvo, da instrument ni namenjen le nacionalnim upravam, temveč tudi lokalnim in regionalnim oblastem, kot je navedeno v členu 2 predloga;

18.

vendar meni, da je treba predlog uredbe razjasniti in okrepiti njegovo skladnost, zlasti glede člena 8, ki se nanaša na zahtevek za tehnično podporo, ki ga ne predloži izključno država članica, temveč ga mora predložiti nacionalni organ v smislu člena 2.

V Bruslju, 14. oktobra 2020

Predsednik Evropskega odbora regij

Apostolos TZITZIKOSTAS

(1) Glej poročilo Evropskega računskega sodišča o tem (2. julij 2020). https://www.eca.europa.eu/Lists/ ECADocuments/RW20_01/RW_Tracking_climate_spending_EN.pdf .

(1) Poletna gospodarska napoved Komisije (julij 2020): https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/economy-finance/ip132_en.pdf.

(2) Mnenje OR: Izboljšanje upravljanja evropskega semestra: kodeks ravnanja za vključevanje lokalnih in regionalnih oblasti – poročevalec Rob Jonkman (NL/ECR), sprejeto 11. 5. 2017. Ref.: COR-2016-05386 (UL C 306, 15.9.2017, str. 24).

(3) Trenutno so na voljo samo v angleščini.

(4) Čiste tehnologije in obnovljivi viri energije; energijska učinkovitost nepremičninskega parka; inovativna mobilnost; povezljivost (5G, optična vlakna); modernizacija javne uprave; razvoj evropskega oblaka za industrijske podatke in močnih mikroprocesorjev; digitalizacija izobraževalnih sistemov in razvoj digitalnih kompetenc.

Top