Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Načela javnih služb za stabilnost demokratičnega reda

(raziskovalno mnenje na zaprosilo nemškega predsedstva)

(2021/C 56/03)

Poročevalec:	Christian MOOS (DE-III)
Soporočevalec:	Philip VON BROCKDORFF (MT-II)

Zaprosilo nemškega predsedstva Sveta	dopis, 18. 2. 2020
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Sklep predsedstva	17. 3. 2020
Pristojnost	strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	11. 11. 2020
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	2. 12. 2020
Št. plenarnega zasedanja	556
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	220/0/15

1.   Povzetek

1.1

Nemško predsedstvo Sveta EU je pozvalo EESO, naj pripravi mnenje o načelih javnih služb držav članic, ki jih je treba uporabljati za zagotovitev ključnih temeljnih vrednot demokracije in pravne države, ter o pogojih, pod katerimi ta načela v času krize delujejo kot avtomatski stabilizatorji demokracije in pravne države.

1.2

EU se že več kot desetletje sooča s hudimi krizami, med drugimi z bojem proti terorizmu, svetovnim finančnim dolgom in gospodarsko krizo, krizo skupnega evropskega azilnega sistema, okoljsko in podnebno krizo ter pandemijo COVID-19. Učinkovite javne službe imajo ključno vlogo pri obvladovanju kriz, saj zagotavljajo javno varnost in zanesljivo oskrbo z omogočanjem dostopa do svojih storitev na podlagi načela enakega dostopa in zajamčene univerzalnosti.

1.3

Zaradi izrednih razmer je bilo treba v nekaterih kriznih primerih začasno omejiti temeljne pravice. Da bi lahko jamčili upravičenost in sorazmernost takih ukrepov, se javne službe soočajo z izzivom, kako uravnotežiti poseganje v temeljne pravice in uveljavljanje pravne države ter zagotoviti zakonitost vseh upravnih ukrepov.

1.4

Ob grožnjah demokraciji in pravni državi po vsem svetu in tudi v EU imajo javne službe varovalno vlogo, saj lahko zavrnejo izvrševanje nezakonitih navodil ter podpirajo evropske vrednote in pravno državo. Javne službe ob spoštovanju temeljnih načel objektivnosti, integritete, preglednosti, spoštovanja drugih ter zavezanosti Evropski uniji in njenim državljanom predstavljajo steber demokracije in branik pred populizmom.

1.5

Da bodo javne službe v Evropi v vseh kriznih razmerah delovale kot avtomatski stabilizator, se morajo uprave na evropski ravni in v vseh državah članicah EU v skladu s svojimi ustavami opirati na evropske vrednote, zapisane v Pogodbah EU, Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic, poroštva držav članic za spoštovanje temeljnih in človekovih pravic, ki so zapisane v nacionalnih ustavah, ter na skupne vrednote Unije glede storitev splošnega gospodarskega pomena v smislu člena 14 Pogodbe o delovanju Evropske unije, kot izhaja iz protokola št. 26 o storitvah splošnega pomena, priloženega k Pogodbi o Evropski uniji.

1.6

EESO poleg tega poudarja, da so za delovanje javnih služb na vseh ravneh po vsej EU potrebna znanja in spretnosti ter človeški, tehnični, materialni in finančni viri, pa tudi ustrezni delovni pogoji, zadostni prejemki in socialni dialog, da bodo lahko javni uslužbenci opravljali naloge, ki so jim dodeljene, in delovali kot avtomatski stabilizator.

1.7

Države članice nosijo izključno odgovornost za svoje javne storitve, ki jih organizirajo v skladu s svojimi tradicionalnimi načeli in ustavnim pravom. EESO se brez poseganja v omenjeno zavzema za učinkovit evropski pravni okvir (vključno s sankcijami), ki bo zagotavljal, da vse države članice v celoti spoštujejo demokracijo in pravno državo v skladu s københavnskimi merili kot nujno podlago za dobro ravnanje uprav v EU in njenih državah članicah.

2.   Tema, opredelitve in cilj mnenja

2.1

V Evropski uniji ni enotne opredelitve „javne službe“. EESO v tem mnenju kot javne službe obravnava različne državne in upravne javne službe, vključno z gospodarskimi javnimi službami, ki služijo splošnemu interesu na nacionalni, teritorialni in občinski ravni.

2.2

Javne službe zagotavljajo temeljne demokratične vrednote, med njimi spoštovanje temeljnih in človekovih pravic, ustavodajno moč ljudstva, delitev oblasti, neodvisnost sodstva, odgovornost vlade, večstrankarski sistem ter pravico do izražanja in nasprotovanja, svobodo medijev, prepoved diskriminacije, pravice manjšin in zakonitost pri upravnem delovanju. Te vrednote EU opredeljuje kot evropske vrednote, zlasti v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji in Listini o temeljnih pravicah.

2.3

Pojem „avtomatski stabilizatorji“ je vzet iz teorije ekonomije. V skladu z opredelitvijo tega pojma so načela javnih služb avtomatski stabilizatorji, ki ščitijo temeljne vrednote demokracije, zlasti v kriznih časih.

2.4

Cilj tega mnenja je opredeliti merila in oblikovati evropska priporočila za javne službe, ki jih urejajo nacionalne zakonodaje, da bi lahko delovale kot stabilizatorji demokracije in pravne države. Priznati je treba bistveno vlogo učinkovitih javnih služb pri varovanju temeljnih vrednot demokracije in pravne države v Evropi.

2.5

Tako fizične kot pravne osebe potrebujejo učinkovite javne službe, ki znatno prispevajo k dinamični družbi, produktivnemu gospodarstvu in sodelovanju med socialnimi partnerji, ki temelji na zaupanju. Javne storitve, kot so kakovostno izobraževanje, socialne storitve, zdravstveno varstvo, stanovanja, oskrba z vodo in energijo ter poštne storitve, bi morale biti prosto dostopne vsem državljanom v skladu z načelom enake obravnave, tj. brez diskriminacije na podlagi spola, etničnega porekla, vere, prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.

2.6

Javne službe imajo bistveno vlogo pri ohranjanju demokratičnega reda, vendar te naloge ne morejo opravljati brez političnega pluralizma, svobode izražanja, demokracije, pravic civilne družbe in posredniških organov, kot so sindikati. Ti so namreč sestavni del demokracije in skupaj z drugimi demokratičnimi akterji zagotavljajo socialni napredek.

3.   Krizna obdobja: izziv za demokracijo in pravno državo

3.1   Demokracija in politika v kriznih razmerah

3.1.1

Prav v kriznih obdobjih je nujno, da se fizičnim in pravnim osebam, ki so se znašle v ranljivem položaju, zagotovi pomoč v skladu z jasnimi merili, ki zagotavljajo enakost pred zakonom, ter zapostavljenim osebam in skupinam omogoči dostop do pomoči.

3.1.2

Vsako morebitno omejevanje temeljnih pravic, ki se uvede zaradi izrednih kriznih razmer, mora biti upravičeno, začasno in sorazmerno ter ga mora v posebnem okviru odobriti demokratično izvoljeni parlament. Čeprav neodvisno sodstvo zagotavlja varstvo pred nezakonitimi dejanji upravnih organov, demokracija dolgoročno ne more delovati, če državljani ne morejo uveljavljati vseh svojih pravic. Pri tem ni dovolj, da zakonodajni in vladni organi ter javne službe delujejo v skladu s temeljnimi pravicami, temveč jih morajo tudi zagotavljati.

3.1.3

Obvezna nepristranskost javnih uslužbencev je eden od pogojev za enako obravnavanje vseh uporabnikov in preprečevanje diskriminacije. Zagotoviti jo je treba v vseh državah članicah EU, da bi javne uslužbence zaščitili pred populizmom.

3.2   Terorizem in vladni ukrepi za boj proti terorizmu

3.2.1

Že vsaj od 11. septembra 2001 se soočamo z izzivom zagotavljanja zapletenega ravnovesja med varstvom svoboščin in učinkovitim preprečevanjem tveganj. To je poseben izziv tudi za javne službe, saj je težko usklajevati varstvo temeljnih svoboščin in pravne države z novimi izvršilnimi pooblastili.

3.2.2

Prav pri učinkovitem izvajanju monopola države nad uporabo sile se pokaže ravnovesje med poseganjem v temeljne pravice in preprečevanjem tveganj – ne le v teoriji, temveč pri neposrednem izvajanju v praksi. Zato morajo imeti javne službe ustrezno usposobljeno osebje in vire, ki so potrebni za izvajanje ukrepov ob spoštovanju svoboščin. Vzpostavljeni morajo biti zaščitni ukrepi, ki bodo preprečevali vsakršne zlorabe javnih organov in zagotavljali pravico do pritožbe zoper dejanja, ki presegajo pristojnosti javne službe, bodisi z zakonodajnim aktom bodisi s strani posameznikov.

3.2.3

Javne službe ohranjajo javni red, pri čemer morajo vzpostaviti ravnovesje med preprečevanjem tveganj in varstvom temeljnih pravic v okviru pooblastil, ki so jim dodeljena po načelu ustreznega uveljavljanja diskrecijske pravice.

3.2.4

Javne službe poleg organizacij civilne družbe in različnih neodvisnih socialnih služb bistveno prispevajo k preprečevanju skrajne radikalizacije, nasilja in nestrpnosti, podpiranju demokracije in socialne kohezije ter varovanju evropskih vrednot. Pri tem ima pomembno vlogo zlasti javni izobraževalni sistem.

3.3   Svetovna finančna kriza in dolžniška kriza

3.3.1

Varčevalni ukrepi, ki so se izvajali več let po svetovni finančni krizi in dolžniški krizi, so vplivali na javne službe in zmanjšali njihovo učinkovitost.

3.3.2

Izkušnje iz tega obdobja so pokazale, da za kratkoročno zmanjšanje dolga ni nujna privatizacija storitev splošnega pomena.

3.3.3

Na ravni EU je treba zagotoviti neprekinjeno in dosledno zagotavljanje prostega dostopa do kakovostnih storitev splošnega pomena, saj imajo te storitve prav v času krize zaradi svoje kontinuitete vlogo pomembnih blažilcev socialnih šokov.

3.3.4

Učinkovite in uspešne javne službe znatno prispevajo k ohranjanju ustrezne ravni javnofinančnih odhodkov. Uspešnost ne pomeni zmanjšanja vloge države, saj se v primeru slabega delovanja povečajo splošni socialni in ekonomski stroški.

3.3.5

Javne službe, ki imajo na voljo usposobljeno osebje in potrebna sredstva, z učinkovitim izvajanjem pravil prispevajo k preprečevanju prihodnjih kriz. Primer so upravni organi, ki se uspešno borijo proti izogibanju davkom in davčnim utajam in s tem skrbijo za javne prihodke, ali organi, ki zagotavljajo učinkovit nadzor nad finančnim sektorjem.

3.4   Kriza skupnega evropskega azilnega sistema

3.4.1

Od leta 2015 se je število beguncev v Evropi močno povečalo. Pri obravnavi tega izziva so učinkovite javne službe in sodelovanje civilne družbe bistvenega pomena. EESO vztraja, da je treba v vseh državah članicah EU zagotavljati spoštovanje pravice do azila in z njo povezanega mednarodnega prava ter dokončati skupni evropski azilni sistem.

3.4.2

Kadar zmogljivosti javnih služb ene ali več držav članic ne zadostujejo za zagotavljanje ustrezne zaščite temeljnih in človekovih pravic beguncev, zlasti na vstopnih točkah v EU, je potrebna vseevropska rešitev. Javnim službam po vsej Uniji je treba omogočiti, da pri opravljanju svojih nalog spoštujejo evropske vrednote.

3.4.3

Kadar javne službe ene države članice delujejo v imenu vseh držav članic, je treba s tem povezane stroške pravično razdeliti. Hkrati je treba pri tem zagotoviti čim višjo raven zaščite temeljnih in človekovih pravic ter spoštovanje evropskih vrednot.

3.4.4

V okviru digitalne interoperabilnosti sistemov mejnega nadzora je treba spoštovati pravila o varstvu osebnih podatkov. EU mora zagotoviti, da vse uprave v vseh državah članicah spoštujejo varstvo osebnih podatkov.

3.5   Okoljska in podnebna kriza

3.5.1

Javne službe so pomembne za doseganje ciljev trajnostnega razvoja in izvajanje evropskega zelenega dogovora. Prek okolju prijaznih pobud in politik na področju javnih naročil in delovnih praks so lahko katalizator sprememb.

3.5.2

Zelena preobrazba postaja tudi vprašanje socialne pravičnosti. Za sprejemljivo razdelitev bremena sta bistvena njegova enakomerna porazdelitev in nediskriminatorno izvajanje obveznosti.

3.5.3

Javne službe lahko vzpostavijo sisteme spodbud in ponujajo nove storitve, zlasti na področju mobilnosti, oskrbe z energijo in energetske varnosti. Unija mora zagotoviti, da bodo vse javne službe v EU spoštovale tudi temeljni načeli trajnostnosti in ogljične nevtralnosti.

3.6   Pandemija COVID-19

3.6.1

Med krizo zaradi COVID-19 se je ponovno pokazalo navzkrižje med svobodo in varnostjo ter med pravicami in izrednimi razmerami, saj tveganja in omejitve svoboščin vplivajo na vse enako.

3.6.2

Javne službe in njihovi zaposleni so v boju proti virusu zelo izpostavljeni, saj morajo v vseh razmerah zagotavljati javno zdravje, preprečevati tveganja in skrbeti za zanesljivost oskrbe.

3.6.3

V krizi zaradi COVID-19 se je pokazal izjemno velik pomen odzivnih, učinkovitih, ustrezno financiranih in sodobnih javnih služb za države članice in njihove državljane. V hudi krizi je včasih potrebno hitro odločanje. Te odločitve pa morajo biti ustrezno utemeljene in pod demokratičnim nadzorom, sicer lahko škodijo demokraciji. Ob pomanjkanju legitimnosti se zmanjša pripravljenost za spoštovanje pravil. Da bi se lahko vlade hitro odzvale v času krize, potrebujejo zaupanje javnosti in morajo imeti oporo v učinkovitih javnih službah. Kot upravna veja izvršne oblasti morajo tudi javne službe imeti zaupanje javnosti, da lahko učinkovito izvršujejo odločitve.

3.6.4

V pandemiji se je pokazalo, da javne službe nujno potrebujejo ustrezno kvalificirano in sposobno osebje ter dovolj virov in rezerv. Priznanje temeljnega značaja nalog javnih služb upravičuje ustrezno plačevanje javnih uslužbencev in uporabo minimalnih socialnih standardov zanje po vsej Evropi. Veliko držav članic ima demografske težave, ki jih je treba upoštevati, saj morajo javne službe za konkurenčnost in privabljanje najsposobnejših delavcev ostati ali postati tudi finančno privlačne.

3.6.5

Kakovost načel javne uprave in primerni delovni pogoji za javne uslužbence, med njimi ustrezen socialni dialog in demokratično ozračje, povečujejo zaupanje državljanov v njihove vlade.

3.6.6

Nedavno so vse države članice na podlagi svoje pristojnosti za zagotavljanje pravice do življenja in telesne celovitosti omejile druge temeljne pravice v obsegu, v kakršnem se to v demokracijah še ni zgodilo. Ti ukrepi brez primere morajo biti le začasni in pod rednim nadzorom izvoljenih parlamentov.

3.6.7

Javne službe potrebujejo jasne odločitve vlad ter pravno jasnost in gotovost. EU na podlagi načel preglednosti in dobrega upravljanja, ki jima sama sledi, zagotavlja, da ti načeli spoštujejo vse javne službe v Evropi.

3.6.8

Za boj proti gospodarskim in socialnim posledicam krize so odgovorne številne javne službe, ki s konkretnimi rezultati skupaj dokazujejo, da ima učinkovito upravljanje v kriznih razmerah bistveno vlogo.

4.   Javne službe kot avtomatski stabilizatorji

4.1

Da bi lahko upravni organi opravljali vlogo avtomatskega stabilizatorja, morajo biti učinkoviti, vzpostavljeni na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni po vsej Uniji in imeti ustrezna znanja in spretnosti ter človeške, tehnične, materialne in finančne vire za izpolnjevanje nalog, ki so jim zaupane.

4.2

Razen na evropski ravni razdelitve nalog med različnimi ravnmi uprave ni treba enotno urediti za celotno Unijo, temveč je treba za učinkovito upravljanje upoštevati posebne okoliščine posameznih držav članic.

4.3

Države članice se same odločijo, katere storitve bodo javne in katere zasebne, pri tem pa morajo zagotoviti, da v primeru nezadostnega števila ponudnikov zasebnih ali javnih storitev v času krize ne bi bila ogrožena javna varnost ali zanesljivost oskrbe.

4.4

Če vse javne službe dosledno spoštujejo načela zakonitosti upravnega delovanja, sorazmernosti in enake obravnave ter izvršujejo pravico do dobrega upravljanja, spodbujajo zaupanje v pravno državo in demokracijo ter zmanjšujejo dovzetnost za populistične obljube.

4.5

Pregledne javne službe so bistvene za boj proti korupciji, s tem pa za zanesljivost in cenovno dostopnost storitev. Zaupanje se krepi s spoštovanjem temeljnih načel v javnih službah v Evropi, njihovo razpoložljivostjo in usposobljenostjo ter z enostavnim dostopom do neodvisnih nadzornih organov.

4.6

Če javne službe načela pravilno izvajajo, opravljajo prerazporeditveno in zaščitno funkcijo, zlasti na področju spoštovanja temeljnih in človekovih pravic s strani vlad in zakonodajnih organov na vseh ravneh, saj lahko zavrnejo nezakonita navodila ter tako zaščitijo demokracijo in pravno državo.

4.7

Pomembna je tudi vloga javnega izobraževalnega sistema, ki lahko veliko prispeva z vzgojo na področju evropskih vrednot in gojenjem demokratične državljanske kulture. Formalno izobraževanje je samo po sebi ključna javna storitev, zlasti pri vzgajanju „državljanov prihodnosti“.

4.8

V sedanji pandemiji se je pokazalo, kako lahko preobremenjenost zdravstvenega sistema vodi do posegov v človekovo dostojanstvo in kako pomembno je imeti dovolj zdravstvenega osebja in virov.

4.9

Učinkoviti sistemi socialnega varstva, ki zagotavljajo brezplačen in nediskriminatoren dostop do storitev socialne varnosti, krepijo zaupanje v pravno državo. Javne storitve so v tem smislu izraz družbene solidarnosti.

5.   Načela javnih služb v Evropski uniji

5.1

Države članice nosijo in bodo nosile izključno odgovornost za svoje javne storitve, ki jih organizirajo v skladu s svojimi tradicionalnimi načeli in ustavnim pravom. Brez poseganja v to so glede na grožnje demokraciji in pravni državi po vsem svetu, žal pa tudi v Evropi, potrebna skupna evropska načela in jamstva, da bi javne uprave in javne službe ostale poroki demokracije in pravne države.

5.2

EESO se zavzema za učinkovit evropski pravni okvir, ki bi zagotavljal popolno skladnost s københavnskimi merili, ki so od leta 1993 merila za pristop k EU za vse države članice. Okvir bi moral predvideti možnost sankcij.

5.3

Vse javne službe v Uniji in državah članicah se pri svojem delu opirajo na evropske vrednote iz Pogodb EU, Listino o temeljnih pravicah, Evropsko konvencijo o človekovih pravicah ter poroštva držav članic za spoštovanje temeljnih in človekovih pravic, ki so zapisane v nacionalnih ustavah.

5.4

Skupne vrednote Unije v zvezi s storitvami splošnega gospodarskega pomena v smislu člena 14 PDEU, kot izhaja iz protokola št. 26 o storitvah splošnega pomena, priloženega Pogodbi o Evropski uniji, določajo smernice za aktiviranje načel javnih storitev v vseh državah članicah.

5.5

Javne storitve v državah članicah EU morajo kljub svoji raznolikosti upoštevati tri načela: nevtralnost, varovanje javnega reda in miru ter preglednost. Pomanjkljivosti v neodvisnosti sodstva in ustavne spremembe, ki spodkopavajo prej omenjena načela javnih služb in posledično tradicionalna načela javnih storitev, je treba na učinkovit način sankcionirati.

5.6

V skladu z načelom nevtralnosti morajo javne službe zagotoviti dostop do svojih storitev na podlagi načela enakega dostopa in zajamčene univerzalnosti. Dostop do teh storitev je treba v celoti zagotoviti tudi družbenim skupinam, ki se pri tem srečujejo z ovirami, na primer invalidom in osebam, ki živijo na podeželju.

5.7

Zakonitost celotnega upravnega delovanja je bistvenega pomena: zakoni in navodila ne smejo biti v nasprotju z ustavnim redom ali evropskimi vrednotami. Poleg tega morajo upoštevati načela sorazmernosti, enake obravnave in pravilnega izvrševanja diskrecijske pravice.

5.8

Javne službe zagotavljajo uveljavljanje pravice do dobrega upravljanja in svoje delo opravljajo pregledno, da omogočajo javni nadzor nad izvršilno oblastjo. Zagotavljajo tudi prost dostop do upravnih informacij in brez omejitev odgovarjajo na zahteve po informacijah. Izjeme je treba razlagati restriktivno.

5.9

Javne službe zavezuje Konvencija Združenih narodov proti korupciji. Sprejeti morajo vse potrebne ukrepe za boj proti korupciji in izvajati priporočila Unije za boj proti korupciji.

5.10

Javne službe sledijo izključno demokratičnemu državljanskemu načelu. Za njegovo spoštovanje sta bistvenega pomena učinkovita in strukturirana civilna družba in politična opozicija.

5.11

Uslužbenci v javnih službah morajo biti deležni zakonske zaščite in varnosti v zvezi z zaposlitvijo, da lahko zavrnejo izvrševanje nezakonitih navodil za opravljanje storitev in na ustrezen način vložijo pritožbe. To je del pravilnega delovanja javnih storitev in predstavlja jamstvo za demokracijo in zaščito splošnega interesa pred primeri korupcije, goljufij in zlorab.

5.12

Direktiva EU o boljši zaščiti žvižgačev se uporablja za zaposlene v javnih službah. Kot je navedeno v mnenju EESO SOC/593 o krepitvi zaščite žvižgačev na ravni EU (1), imajo uslužbenci možnost obveščanja ustreznih notranjih ali zunanjih organov (ki niso mediji ali javnost).

5.13

Prav tako je treba zagotoviti, da se v prihodnosti kljub digitalizaciji storitev ohrani možnost neposrednega stika: to zadeva vse lokalne, regionalne in državne javne službe, da se bo ranljivim osebam (starejšim, revnim, migrantom itd.) zagotavljala osebna podpora in da ne bo digitalizacija predstavljala dodatnega dejavnika za izključenost teh skupin prebivalstva.

5.14

Bistveno je, da se javne službe prilagajajo napredku na področju digitalizacije, pri čemer pa ne smejo ogrožati temeljnih pravic, med njimi pravic delavcev. V zvezi s tem morajo zlasti zagotavljati pravico do varstva podatkov in pravico do nadzora nad lastnimi podatki v okviru digitalne uprave.

5.15

Javne službe morajo imeti ustrezna znanja in spretnosti ter človeške, tehnične, materialne in finančne vire, potrebne za izpolnjevanje nalog, ki so jim zaupane. Za pravilno delovanje tudi v primeru izrednih razmer, povezanih s krizo, je nujno, da imajo na vsakem od teh področij zadostne rezerve.

5.16

Organizacija nacionalnih javnih služb je v izključni pristojnosti držav članic, saj so bistvene za njihovo nacionalno identiteto, vendar morajo biti interoperabilne v okviru evropskega sistema na več ravneh.

5.17

Evropsko sodelovanje in praktična uporaba načel v javnih službah morata biti del usposabljanja vseh zaposlenih, ki izvajajo javne naloge.

5.18

Povečati bi bilo treba število izmenjav zaposlenih med EU in državami članicami ter med državami članicami, da bi se utrdila povezava med ravnmi uprave znotraj sistema EU na več ravneh. Javnim uslužbencem je treba omogočiti menjavo delovnega mesta znotraj držav članic, brez morebitnih negativnih posledic.

5.19

Evropske institucije, ki ponujajo stalno poklicno izpopolnjevanje in usposabljanje, bi morale zaposlenim v javnih službah na vseh ravneh ponujati tečaje o izvajanju načel javnih služb in o tem, kako zagotavljati, da te opravljajo vlogo samodejnih stabilizatorjev.

5.20

Bistveno je, da vse javne službe, ki sodelujejo pri dodeljevanju evropskih sredstev, spoštujejo in izvajajo načela javnih storitev.

---

(1)  UL C 62, 15.2.2019, str. 155.