EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52019XE4851

Resolucija – Začetek pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo: ohraniti je treba verodostojnost in geostrateške interese EU

OJ C 47, 11.2.2020, p. 15–16 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

11.2.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

C 47/15


Resolucija – Začetek pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo: ohraniti je treba verodostojnost in geostrateške interese EU

(2020/C 47/02)

Evropski ekonomsko-socialni odbor je na plenarnem zasedanju 30. in 31. oktobra 2019 (na seji 31. oktobra) s 174 glasovi za, 12 glasovi proti in 15 vzdržanimi glasovi sprejel naslednjo resolucijo:

1.

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je globoko razočaran nad odločitvijo voditeljev EU, sprejeto na zasedanju Evropskega sveta 17. in 18. oktobra, da se zaradi pomanjkanja soglasja med državami članicami nadalje odloži začetek pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo.

2.

EESO globoko obžaluje nespoštovanje obveznosti do teh dveh držav. Evropski svet je v sklepih 28. junija 2018 podprl sklepe o širitvi in stabilizacijsko-pridružitvenem procesu, ki jih je Svet sprejel 26. junija 2018, in tako jasno utrl pot začetku pristopnih pogajanj junija 2019. Evropski svet je že 18. junija 2019 sklenil, da bo najpozneje oktobra 2019 znova obravnaval priporočila Komisije za začetek pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo.

3.

EESO poudarja, da je že drugi odlog sprejetja odločitve o začetku pristopnih pogajanj s tema državama, ki sta izpolnili vse potrebne pogoje (1), geostrateška in zgodovinska napaka ter postavlja pod vprašaj verodostojnost in zanesljivost EU. EU bi lahko začela pogajanja in določila stroge pogoje glede dobrega upravljanja. Med pogajalskim procesom bi lahko vztrajala pri strogi uporabi meril za članstvo in pripravila boljše instrumente za spremljanje pravne države po pridružitvi.

4.

EESO je prepričan, da „evropeizacija“ te regije zahteva stroge strukturne reforme v državah Zahodnega Balkana.

5.

EESO ne dvomi, da je med evropskimi državljani v nekaterih državah članicah močno razširjena naveličanost nad širitvijo. Ne dvomi, da je delitev znotraj EU glede vprašanj, kot sta priseljevanje in novi proračun, preusmerila potrebno politično pozornost stran od širitvene politike. Vendar pa ne smemo ignorirati političnega soglasja in široke javne podpore za pridružitev EU tako v Severni Makedoniji kot tudi Albaniji.

6.

Mladi na Zahodnem Balkanu imajo visoka pričakovanja od EU in ne smemo jih razočarati. EESO je prepričan, da bi jim morali ponuditi pozitivno perspektivo za prihodnost in jim omogočiti, da živijo v stabilni in uspešni regiji.

7.

Organizacije civilne družbe so trdno prepričane, da je Zahodni Balkan ključna geostrateška regija Evrope v naši neposredni bližini, ki jo z zanimanjem opazujejo tudi drugi svetovni akterji.

8.

Na sedmem forumu civilne družbe Zahodnega Balkana, ki je v organizaciji EESO potekal 16. in 17. aprila 2019 v Tirani, so organizacije civilne družbe v sklepni izjavi ponovile, da je širitev Evropske unije, zlasti pa širjenje njenih demokratičnih vrednot in pravnih norm na Zahodni Balkan, v interesu držav v regiji in EU, kljub številnim izzivom, s katerimi se trenutno sooča (2).

9.

EESO je že večkrat izrazil zaskrbljenost zaradi vse bolj omejenih možnosti za delovanje civilne družbe v številnih državah Zahodnega Balkana in pozval k spodbujanju oblasti v regiji, naj močno povečajo prizadevanja za spoštovanje pravne države in temeljnih človekovih pravic, reforme sodstva, boj proti korupciji in diskriminaciji, neodvisnost novinarjev in svobodo tiska, ki so med temeljnimi evropskimi vrednotami, ki jih mora spoštovati vsaka država članica EU. Močno je treba spodbujati in podpirati socialni dialog ter vlogo socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe v gospodarskem in družbenem razvoju.

10.

EESO bo še naprej tesno in intenzivno sodeloval s civilno družbo Zahodnega Balkana, jo podpiral in ji zagotavljal mesto v Evropski uniji. Storili bomo vse, kar je v naših močeh, za spodbujanje sprave in evropskih vrednot v regiji. Naše stališče o širitvi EU bo ostalo neomajno. Prepričani smo, da je jasna perspektiva o pristopu EU nujna za stabilnost regije, in upamo, da bo širitev ostala ena od prednostnih nalog EU, kljub številnim izzivom, s katerimi se trenutno sooča (3).

11.

Prek rednih dejavnosti z našimi partnerji v regiji – v okviru skupnih posvetovalnih odborov s Črno goro in Srbijo, forumov civilne družbe Zahodnega Balkana ter konferenc civilne družbe na visoki ravni, organiziranih pred vrhi EU-Zahodni Balkan – bomo še naprej glas civilne družbe Zahodnega Balkana in njena povezava do institucij EU in posameznih vlad.

12.

EESO izjemno ceni resolucijo Evropskega parlamenta, sprejeto 24. oktobra 2019, ter ponavlja trdno zavezanost podpori Evropskemu parlamentu in prihodnji Evropski komisiji za krepitev širitvene politike EU in izboljšanje nabora instrumentov EU za sodelovanje z Zahodnim Balkanom.

13.

EESO poziva vse deležnike, naj storijo vse potrebno, da bo Evropski svet soglasno sprejel pozitivno odločitev pred vrhom EU-Zahodni Balkan, ki bo maja 2020 v Zagrebu. Prihodnje hrvaško predsedstvo Sveta EU pozivamo, naj na vrhu poskrbi za nov zagon širitvenemu procesu.

V Bruslju, 31. oktobra 2019

Predsednik

Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Luca JAHIER


(1)  Sklepi Sveta iz junija 2018.

(2)  Sedmi forum civilne družbe Zahodnega Balkana: sklepna izjava https://www.eesc.europa.eu/sl/agenda/our-events/events/7th-western-balkans-civil-society-forum/final-declarations.

(3)  https://www.eesc.europa.eu/sites/default/files/files/7th_eesc_western_balkans_civil_society_forum_-_final_declaration.pdf.


Top