EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52019XC0911(03)

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

OJ C 307, 11.9.2019, p. 12–18 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

11.9.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

C 307/12


Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2019/C 307/09)

To obvestilo je objavljeno v skladu s petim odstavkom člena 17 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Cava“

Referenčna številka: PDO-ES-A0735-AM07

Datum obvestila: 22.2.2019

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1.   Znižanje meje vsebnosti skupnih kislin za osnovno vino in vino „Cava“

Opis in razlogi

Sprememba točke 2.c, točke 3.b.1 ter točk 7.a in 7.b specifikacije proizvoda ter točke 3 enotnega dokumenta.

Opis: znižanje vsebnosti skupnih kislin za vino „Cava“ in osnovno vino za 0,5 grama na liter (s 5,5 na 5), izraženih kot vinska kislina.

Razlogi: ob upoštevanju trenda stalnega zniževanja vsebnosti skupnih kislin, ugotovljenega pri prejšnjih trgatvah, je bila pri trgatvi leta 2012 izvedena študija za spremljanje vsebnosti skupnih kislin v osnovnih vinih za vino „Cava“, v okviru katere je bilo glede na različne sorte vinske trte na območju vzorčenih več kot 50 % vin.

V študiji je bilo ugotovljeno, da se naravna vsebnost kislin – ko je grozdje dovolj zrelo – uravnoteži, zato vin ni treba dokisati, razen če morajo izpolniti z zakonom predpisano zahtevo glede vsebnosti skupnih kislin, kar pa ni zaželeno, saj okus vin s tem postane neuravnotežen. To dokisanje se izvede v fazi pred vrenjem pri osnovnih vinih in pri vinih „Cava“. Zato predlagamo znižanje vsebnosti skupnih kislin v osnovnih vinih in končnem proizvodu.

2.   Odprava omejitve uporabe blagovnih znamk

Opis in razlogi

Sprememba točke 8.b.vi specifikacije proizvoda. To ne vpliva na enotni dokument.

Opis: odprava omejitve uporabe blagovnih znamk.

Razlogi: uskladitev specifikacije proizvoda z zakonodajo EU o blagovnih znamkah v odziv na dopis, ki ga je 19. decembra 2013 poslal generalni direktor Evropske komisije za kmetijstvo in razvoj podeželja, v katerem je navedel, da določene specifikacije vsebujejo „prepoved uporabe komercialnih blagovnih znamk, zajetih s poimenovanjem drugih vin, ki niso vključena v to zaščito. Ta prepoved pravic iz blagovne znamke ni utemeljena z razlogi, ki se nanašajo na ohranitev kakovosti vinskih proizvodov s poimenovanjem, in je v nasprotju z zakonodajo EU o blagovnih znamkah.“ Zato smo na podlagi razlogov, ki jih je navedla Komisija, črtali naslednjo točko 8.b specifikacije proizvoda za ZOP „Cava“: „Blagovnih znamk ne bo mogoče uporabiti hkrati na oznakah drugih vin in pijač, pridelanih iz vina, ki se polnijo v steklenice, značilne za peneča vina“.

3.   Dovoljenje za uporabo sorte trepat

Opis in razlogi

Sprememba točke 6 in točke 7.a specifikacije proizvoda. To ne vpliva na enotni dokument.

Opis: dovoljenje za uporabo rdeče sorte trepat za belo vino „Cava“.

Razlogi: leta 1998 se je začel tržni razvoj vina rosé „Cava“ in za njegovo pridelavo je bila odobrena uporaba sorte trepat. Ker je zdaj povpraševanju po vinih rosé več kot zadoščeno in ker se upošteva dobra ocena kakovosti vin, pridelanih iz sorte trepat, menimo, da pomeni pridelava belega vina „Cava“ (blanc de noirs) iz sorte trepat priložnost za diverzifikacijo proizvoda, ki ne ogroža kakovosti vina „Cava“. Zato smo se odločili odobriti ta predlog, da bi se lahko iz te sorte pridelovalo tudi belo vino „Cava“.

4.   „Cava ‚Paraje Calificado‘“

Opis in razlogi

Sprememba točk 2.d in 3.a, točk 3.b.1, 3.b.2 in 3.b.3, točk 4 in 5, točk 8.b.iii, 8.b.iv, 8.b.v, 8.b.vi in 8.b.vii in točke 9.b.ii.3 specifikacije proizvoda ter točk 3, 4, 5 in 8 enotnega dokumenta.

Opis: vključeni so dodatni izraz za oznako („Paraje Calificado“ (kvalificirano enotno območje Cava)) in pogoji za njegovo uporabo.

Razlogi: v skladu z veljavno zakonodajo EU je na oznakah vin z ZOP dovoljena uporaba imena manjše opredeljene geografske enote. Prav tako je mogoče v specifikaciji proizvoda določiti dodatne predpise o označevanju, ki so urejeni v skladu z določenimi pogoji uporabe.

Da bi se ugodilo zahtevi sektorja vina „Cava“ in opozorilo na kakovost nekaterih njegovih vin, zlasti v povezavi z razmerami na posebnem območju, je bila uvedena ureditev uporabe izraza „Paraje Calificado“, ob katerem mora biti navedeno ime območja. Vse navedeno je v skladu s četrto dodatno določbo zakona št. 6/2015 z dne 12. maja 2015 o zaščitenih označbah porekla in zaščitenih geografskih označbah na ravni, ki je nad ravnjo avtonomne skupnosti.

5.   Revizije besedila specifikacije proizvoda

Opis in razlogi

Revizija točk 2.d in 7.b ter točke 8.b.iii specifikacije proizvoda. Izraz „ogljikov plin“ je bil nadomeščen z izrazom „ogljikov dioksid“.

Revizija točke 8.b.v specifikacije proizvoda. Regulativni organ ni pristojen za razvrščanje vina. To pristojnost ima subjekt, pristojen za to vino.

Revizija točke 8.b.vi specifikacije proizvoda. Regulativni odbor ni pristojen za odobritev oznak.

Revizija točke 8.b.vii specifikacije proizvoda. Garancijske znamke se razlikujejo tudi glede na kategorije vina „Cava“.

Revizija točke 9.a specifikacije proizvoda. Posodobljene so bile informacije o pristojnem organu. Poleg tega v skladu z zakonom št. 6/2015 z dne 12. maja 2015 o zaščitenih označbah porekla in zaščitenih geografskih označbah na ravni, ki je nad ravnjo avtonomne skupnosti, regulativni odbor ni več decentralizirani vladni organ, ampak je zdaj postal subjekt javnega prava.

6.   Povečanje najvišje vrednosti pH osnovnega vina in vina „Cava“

Opis in razlogi

Opis:

sprememba točke 2.c in točke 3.b.1 specifikacije proizvoda ter točke 8.b enotnega dokumenta.

Najvišja vrednost pH osnovnega vina in vina „Cava“ se je povečala za 0,1 (s 3,3 na 3,4).

Razlogi:

v obsežni raziskavi o vplivu podnebnih sprememb na zrelost grozdja je bilo ugotovljeno, da so glavne posledice te, da ima vino vse večjo vsebnost alkohola, nižjo vsebnost skupnih kislin in višjo vrednost pH.

Dobro znano je, da znižanje vsebnosti skupnih kislin, kot je znižanje, ki je bilo odobreno za osnovno vino in vino „Cava“ v okviru spremembe točke 2.c, točke 3.b.1 in točk 7.a in 7.b specifikacije proizvoda ter točke 3 enotnega dokumenta, pomeni povečanje vrednosti pH.

Upoštevati je treba tudi dejstvo, da se zaradi suše vrednost pH vina poveča. Čeprav prihodnosti ni mogoče napovedati, se ravni padavin v regiji Cava v zadnjih letih jasno znižujejo, ta trend pa spremlja splošno zviševanje temperature.

Zato se predlaga povečanje najvišje vrednosti pH osnovnega vina in vina „Cava“ s 3,3 na 3,4.

7.   Vključitev vidikov, povezanih s prevozom steklenic v vodoravni („rima“) ali obrnjeni („punta“) legi

Opis in razlogi

Opis:

sprememba točke 8.b.viii specifikacije proizvoda. To ne vpliva na enotni dokument.

Opis: ta sprememba se nanaša na prevoz steklenic v vodoravni („rima“) ali obrnjeni („punta“) legi.

Razlogi: v sektorju vina „Cava“ je prevoz steklenic v vodoravni („rima“) ali obrnjeni („punta“) legi splošna praksa kot dopolnilna faza v proizvodnem procesu ali pri prevozu steklenic med obrati iste skupine podjetij iz logističnih razlogov. Vendar je treba za take premike uvesti zgornjo mejo, da se obrati ne bi usmerjali le v končno prodajo steklenic brez dejanske pridelave proizvoda.

Zato je bila sprejeta odločitev, da se v specifikacijo proizvoda vključi sklop pogojev za omejitev takih premikov ter zagotovitev ustreznega nadzora, spremljanja in sledljivosti steklenic, ki se prevažajo med pridelovalci vina „Cava“.

Nakup steklenic v vodoravni („rima“) ali obrnjeni („punta“) legi med pridelovalci je omejen na 25 % njihove lastne pridelave. Ta delež se šteje kot ustrezen za zadostitev povečanemu povpraševanju po proizvodnji, ki ga ni mogoče pokriti z zalogami steklenic, ki jih ima podjetje. Posebna povečanja povpraševanja so posledica nepredvidljivih tržnih razmer na trgu, ki jim je zaradi vrenja v steklenici in časovnih načrtov najkrajšega donegovanja, ki veljajo za zalogo steklenic podjetja, težko zadostiti, zato obstaja potreba po nakupu proizvodov, ki že izpolnjujejo zahteve glede najkrajšega donegovanja.

Regulativni organ ni določil le te meje, pač pa tudi pogoje za ZOP za nadzor takih prevozov steklenic v vodoravni („rima“) ali obrnjeni („punta“) legi. Vse prevoze je treba spremljati, da se preveri, ali je upoštevana meja 25 %, ali je bila za steklenice, ki se prevažajo, izpolnjena zahteva glede najkrajšega obdobja donegovanja in ali se število steklenic ujema z informacijami iz podatkovne zbirke regulativnega organa.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime proizvoda

Cava

2.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

5.

Kakovostno peneče vino

4.   Opis vina

Kakovostno peneče vino

„Cava“ – belo vino ali vino rosé: čista in svetla vina, v katerih se stalno sprošča ogljikov dioksid v obliki majhnih bisernih mehurčkov. Barva belega vina „Cava“ sega od bledo rumene do slamnato rumene. Vina rosé „Cava“ se razlikujejo po intenzivnosti barve, razen pri vijolično obarvanih vinih rosé. Za vino „Cava“ je značilna sadna, nekoliko kiselkasta, sveža in uravnotežena aroma z vonjem po kvasu.

„Cava ‚Gran Reserva‘“ – belo vino ali vino rosé: uravnotežena vina z odtenki zrelega sadja in praženih oreščkov ter kompleksnimi in čistimi aromami, v katerih je razločiti dolg stik s kvasom.

„Cava ‚Paraje Calificado‘“ – belo vino ali vino rosé: kompleksne arome s popolno mešanico not mineralov, značilnih za območje, in praženih oreščkov. ima popolno strukturno uravnotežen, kremast in kiselkast okus.

Ustrezna zakonodaja EU se bo uporabljala za analitske parametre, katerih meje v tem enotnem dokumentu niso določene.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

 

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)

10,8

Najnižja vsebnost skupnih kislin

5 gramov na liter, izraženih kot vinska kislina

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)

10,83

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

160

5.   Enološki postopki

(a)   Osnovni enološki postopki

Posebni enološki postopki

Osnovo vino za vino „Cava“ se lahko pridela samo iz soka iz prvega stiskanja z največjim donosom 1 hektoliter mošta/vina na vsakih 150 kg grozdja. Glede na območje se uporablja le zdravo grozdje z najmanjšo vsebnostjo naravnega alkohola 8,5 ali 9 vol. %. Osnovna vina se pridelujejo samo iz iztisnjenega soka in ne drugih delov grozdja; pri pridelavi vin rosé pa mora biti vsaj 25 % uporabljenega grozdja iz rdečih sort vinske trte.

Pri pridelavi vina „Cava ‚Paraje Calificado‘“:

največji donos je 0,6 hektolitra na vsakih 100 kg grozdja;

prepovedano je naslednje: umetno povečanje deleža naravnega alkohola v moštu in/ali osnovnem vinu, dokisanje in razbarvanje;

najnižja vsebnost skupnih kislin v osnovnem vinu je 5,5 g/l (5 g/l za druga vina „Cava“).

Postopki gojenja

Vinogradniške parcele, na katerih se prideluje grozdje, se štejejo kot primerne za pridelavo vina „Cava“ od tretje rastne sezone odobrene sorte naprej. Gostota nasada je od 1 500 do 3 500 sadik na hektar, pri čemer se uporablja tradicionalni sistem vzgoje vinske trte v kotlasti ali špalirni obliki.

(b)   Največji donosi

Peneče vino

12 000 kilogramov grozdja na hektar

Peneče vino

80 hektolitrov na hektar

„Cava ‚Paraje Calificado‘“

8 000 kilogramov grozdja na hektar

„Cava ‚Paraje Calificado‘“

48 hektolitrov na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Geografsko območje, na katerem se lahko goji grozdje ter pridelujeta osnovno vino in vino „Cava“, je v mejah naslednjih občin, ki so v besedilu ločene glede na provinco, v katero spadajo:

Álava:

Laguardia, Moreda de Álava in Oyón.

Badajoz:

Almendralejo.

Barcelona:

Abrera, Alella, Artés, Avinyonet del Penedès, Begues, Cabrera d’Igualada, Cabrils, Canyelles, Castellet i la Gornal, Castellvi de la Marca, Castellvi de Rosanes, Cervelló, Corbera de Llobregat, Cubelles, El Masnou, Font-Rubí, Gelida, La Granada, La Llacuna, La Pobla de Claramunt, Les Cabanyes, Martorell, Martorelles, Masquefa, Mediona, Mongat, Odena, Olérdola, Olesa de Bonesvalls, Olivella, Pacs del Penedès, Piera, Els Hostelets de Pierola, El Pla del Penedès, Pontons, Premià de Mar, Puigdalber, Rubí, Sant Cugat Sesgarrigues, Sant Esteve Sesrovires, Sant fost de Campsentelles, Vilassar de Dalt, Sant Llorenç d’Hortons, Sant Martí Sarroca, Sant Pere de Ribes, Sant Pere de Riudevitlles, Sant Quintí de Mediona, Sant Sadurní d’Anoia, Santa Fe del Penedès, Santa Margarida i els Monjos, Santa Maria de Martorelles, Santa Maria de Miralles, Sitges, Subirats, Teià, Tiana, Torrelavit, Torrelles de Foix, Vallbona d’Anoia, Vallirana, Vilafranca del Penedès, Vilanova i la Geltrú in Vilobí del Penedès.

Girona:

Blanes, Capmany, Masarac, Mollet de Perelada in Perelada.

La Rioja:

Alesanco, Azofra, Briones, Casalarreina, Cihuri, Cordovín, Cuzcurrita de Rio Tirón, Fonzaleche, Grávalos, Haro, Hormilla, Hormilleja, Nájera, Sajazarra, San Asensio, Tirgo, Uruñuela in Villalba de Rioja.

Lleida:

Lleida, Fulleda, Guimerà, L’Albi, L’Espluga Calva, Maldà, Sant Martí de Riucorb, Tarrés, Verdú, El Vilosell in Vinaixa.

Navarre:

Mendavia in Viana.

Tarragona:

Aiguamurcia, Albinyana, Alió, Banyeres del Penedès, Barberà de la Conca, Bellvei, Blancafort, Bonastre, Bràfim, Cabra del Camp, Calafell, Creixell, Cunit, El Catllar, El Pla de Santa Maria, El Vendrell, Els Garidells, Figuerola del Camp, Els Pallaresos, La Bisbal del Penedès, La Nou de Gaià, L’Arboç, La Riera de Gaià, La Secuita, L’Espluga de Francolí, Llorenç del Penedès, Masllorenç, Montblanc, Montferri, El Montmell, Nulles, Perafort, Pira, Puigpelat, Renau, Rocafort de Queralt, Roda de Berà, Rodonyà, Salomó, Sant Jaume dels Domenys, Santa Oliva, Sarral, Solivella, Vallmoll, Valls, Vespella, Vilabella, Vila-rodona, Vilaseca de Solcina, Vilaberd in Vimbodí.

Valencia:

Requena.

Zaragoza:

Ainzón in Cariñena.

7.   Glavne sorte vinske trte

 

MACABEO – VIURA

 

XARELLO

 

CHARDONNAY

 

PARELLADA

 

RDEČI GRENACHE

 

TREPAT

 

PINOT NOIR

8.   Opis povezave

(a)   Naravni in človeški dejavniki

NARAVNI DEJAVNIKI: tla so večinoma apnenčasta, ne zelo peščena in imajo precej glineno podlago. Pogosto imajo nizko vsebnost organskih snovi in niso zelo rodovitna.

Območje ima splošne značilnosti sredozemskega okolja, in sicer zelo dolgo poletno obdobje z veliko sončnih ur ter visoke temperature spomladi in poleti, kar ustvarja tudi velike temperaturne razlike, ki omogočajo, da grozdje, tudi sorte vinske trte z daljšimi cikli zorenja, dobro dozori. Poleg tega je padavin malo in so slabo razporejene po letnih časih, kar pomeni, da je količina padavin v obdobju rasti rastlin majhna, relativna vlažnost pa je zelo nizka. Zato je izrazito pomanjkanje vode, zlasti v fazi zorenja. Sredozemsko podnebje na tem območju prehaja od blažjega podnebja ob obali, ki je posledica bližine morja, k ostremu celinskemu podnebju s hladnimi zimami in bolj vročimi poletji, kar je značilno za notranjost celine. Povprečna letna količina padavin je 500 mm, padavine pa so pogostejše jeseni in spomladi. Območje je zelo svetlo s povprečno približno 2 500 urami sončne svetlobe, kar je dovolj za ustrezno zorenje grozdja.

ČLOVEŠKI DEJAVNIKI: V drugi polovici 19. stoletja so številne vinogradniške družine na podeželju Barcelone začele pridelovati peneča vina po metodi, ki se je takrat imenovala šampanjska metoda, pri kateri sekundarno alkoholno vrenje, pri katerem nastanejo mehurčki, poteka v steklenici. Prve steklenice vina „Cava“ so bile v občini Sant Sadurní d’Anoia pridelane leta 1872. Steklenice penečega vina so se po vrenju v steklenici shranile v podzemnih jamah, v katerih sta bili zadostna stopnja relativne vlažnosti in temperatura prostora, ki je bila vse leto od 13 do 15 °C, kar je pripomoglo k preprečevanju vibracij, ki se jim je treba pri pridelavi kakovostnih penečih vin izogibati. To so idealne razmere za pravilen potek sekundarnega alkoholnega vrenja in postopka donegovanja penečih vin. Ime „Cava“, ki je označevalo mesta, kjer so bile shranjene steklenice zaradi donegovanja, je sčasoma postalo ime za vino. Najpogosteje se gojijo sorte vinske trte macabeo, xarello in parellada, ki predstavljajo 85 % sort, ki se uporabljajo pri pridelavi vina „Cava“. Te tri sorte so vedno prisotne v različnih deležih v osnovnih vinih z razmejenega geografskega območja. Majhna gostota vinskih trt, ki je med 1 500 in 3 500 sadik na hektar, prispeva k boljši kakovosti osnovnega vina. Omejene padavine na tem območju in sistem vzgoje vinske trte v kotlasti ali špalirni obliki prav tako omogočajo zmerno količino produktivnih očes, zato je največji donos na hektar omejen na 12 000 kg. Poleg tega se lahko osnovno vino prideluje le iz soka iz prvega stiskanja z največ 100 litri mošta na vsakih 150 kg grozdja; ker grozdje dozoreva postopoma, se trgatev posameznih sort opravi ločeno, pri čemer je potencialna stopnja alkohola za osnovno vino med 9,5 in 11,5 vol. %, vsebnost skupnih kislin > 5 g/l, analitski kazalniki pa zagotavljajo fitosanitarno kakovost pridelka. Razmerje med jabolčno in vinsko kislino mora biti približno ena proti ena, pogoji pridelave morajo omogočati počasen razvoj sekundarnega alkoholnega vrenja ter omogočiti je treba vzajemno delovanje med vinom in kvasovkami (avtoliza), kar tem vinom zagotavlja prefinjene arome in edinstvene organoleptične lastnosti.

(b)   Podrobne informacije o kakovosti ali značilnostih proizvoda

Vsebnost alkohola pri vinih z ZOP „Cava“, pravilno pridelanih s sekundarnim alkoholnim vrenjem in donegovanjem v steklenici z drožmi, je med 10,8 in 12,8 vol. %. Za vina „Cava“ so značilne nizke vrednosti pH, tj. med 2,8 in 3,4, zato se vino stara pravilno, s čimer se zmanjša tveganje škodljive oksidacije. Ta vina imajo nizko vsebnost glukonske kisline, kar pomeni, da je bilo zanje uporabljeno zdravo grozdje.

(c)   Vzročna povezava med geografskim območjem in značilnostmi proizvoda

Tla skupaj s podnebjem, ki je pozno poleti in jeseni razmeroma milo in suho, omogočajo, da se grozdje pravilno razvija, zlasti v fazah pred trgatvijo, zaradi česar lahko različne odobrene sorte različno hitro dozorijo, kar omogoča proizvodnjo dobrih osnovnih vin za pridelavo zdravega vina „Cava“ z zmerno vsebnostjo alkohola, visoko kislostjo in nizkimi vrednostmi pH. Bogate terciarne arome proizvoda in močno sproščanje mehurčkov so povsem odvisni od postopka pridelave od vrenja v steklenici do degoržiranja v posebej opremljenih obratih, kar omogoča počasno sekundarno alkoholno vrenje in donegovanje vina.

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Pravni okvir:

v nacionalni zakonodaji.

Vrsta dodatnega pogoja:

odstopanje glede pridelave na razmejenem geografskem območju.

Opis pogoja:

vino „Cava“ se lahko prideluje v petih vinskih kleteh zunaj razmejenega geografskega območja, saj se je osnovno vino in/ali vino „Cava“ v teh kleteh pridelovalo pred začetkom veljavnosti zakona z dne 27. februarja 1986 in so tako z ministrskima odlokoma z dne 14. novembra 1991 in 9. januarja 1992 pridobile dovoljenje.

Pravni okvir:

v nacionalni zakonodaji.

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe v zvezi z označevanjem.

Opis pogoja:

na zamašku sta izpisana ime „CAVA“ in številka polnilca. Obvezna je uporaba blagovne znamke, registrirane pri španskem registru intelektualne lastnine (RPI) ali Uradu za usklajevanje na notranjem trgu. Izrazi „Brut Nature“, „Extra Brut“ in „Brut“ ter leto trgatve se lahko navedejo samo za vini „Cava ‚Gran Reserva‘“ in „Cava ‚Paraje Calificado‘“. Obvezno je uporabiti posebne kontrolne oznake.

Oznaka „Paraje Calificado“ ne sme biti višja od 4 mm ali večja od velikosti blagovne znamke in mora biti navedena ob imenu zadevnega območja.

Povezava na specifikacijo proizvoda

http://www.mapama.gob.es/es/alimentacion/temas/calidad-agroalimentaria/calidad-diferenciada/dop/htm/documentos_dop_cava.aspx


(1)  UL L 9, 11.1.2019, str. 2.


Top