OBVESTILO KOMISIJE

Smernice za izvajanje nekaterih določb Uredbe (ES) št. 183/2005 o zahtevah glede higiene krme

(2019/C 225/01)

Namen tega dokumenta Ta dokument je namenjen predvsem nosilcem dejavnosti poslovanja s krmo in pristojnim organom, njegov cilj pa je zagotoviti smernice za izvajanje zahtev glede higiene krme, zlasti glede registracije obratov za krmo.

Opomba Ta dokument ni dokončen ter bo dopolnjen glede na izkušnje in informacije držav članic, pristojnih organov, nosilcev dejavnosti poslovanja s krmo ter Direktorata Komisije za presoje in analize na področju zdravja in hrane.

Kazalo

1.

UVOD

2

2.

OPREDELITVE POJMOV

3

3.

OBVEZNOSTI NOSILCEV DEJAVNOSTI POSLOVANJA S KRMO

5

4.

PRIMARNA PROIZVODNJA

5

4.1

Splošni premisleki

5

4.2

„Majhne količine“ iz primarne proizvodnje iz člena 2(2)(d) uredbe o higieni krme

6

4.3

Dejavnosti na ravni kmetije, ki se ne štejejo za primarno proizvodnjo

6

5.

DEJAVNOSTI, IZVZETE S PODROČJA UPORABE UREDBE O HIGIENI KRME

7

6.

REGISTRACIJA IN ODOBRITEV OBRATOV

7

6.1

Registracija obratov

7

6.1.1

Registracija trgovcev

8

6.1.2

Dejavnosti poslovanja s krmo in spletna prodaja

8

6.2

Odobritev obratov

8

6.2.2

Odobritev obratov v skladu z nacionalno zakonodajo

10

7.

ZAČETEK KRMNE VERIGE

10

7.1

Stranski proizvodi in živila iz živilske industrije in industrije pijač, ki niso več namenjeni prehrani ljudi in se bodo uporabljali kot posamično krmilo

11

7.1.1

Stranski proizvodi v skladu z Direktivo 2008/98/ES o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (znana tudi kot okvirna direktiva o odpadkih)

11

7.1.2

Glavne zakonske obveznosti

12

7.1.3

Živila, ki niso več namenjena prehrani ljudi

12

7.2

Primeri gospodarskih subjektov, ki se morajo ali ne registrirati na podlagi uredbe o higieni krme

13

7.2.1

Nosilci neživilskih dejavnosti, ki krmno verigo neposredno ali posredno oskrbujejo z delom svoje proizvodnje, vendar njihova glavna dejavnost ni na področju krme

13

7.2.2

Živilski obrati, ki krmno verigo oskrbujejo z delom svoje proizvodnje, vendar njihova glavna dejavnost ni na področju krme

14

7.2.3

Obrati za predelavo živalskih stranskih proizvodov in drugi predelovalni obrati, ki nosilcem dejavnosti poslovanja s krmo dobavljajo krmo

16

8.

POGOSTO ZASTAVLJENA VPRAŠANJA – NOSILCI DEJAVNOSTI POSLOVANJA S KRMO

16

9.

POGOSTO ZASTAVLJENA VPRAŠANJA – PRISTOJNI ORGANI

20

10.

SMERNICE ZA DOBRO PRAKSO

22

10.1

Smernice EU

22

10.2

Nacionalne smernice

23

PRILOGA I

24

Neizčrpni seznam pravil in meril na podlagi nacionalnega prava, ki so jih nekatere države članice določile v zvezi z „majhnimi količinami“ iz člena 2(2)(d) uredbe o higieni krme

24

DRŽAVE ČLANICE EU

24

DRUGE DRŽAVE EGP

25

PRILOGA II

26

Seznami obratov, registriranih v skladu s členom 9 uredbe o higieni krme

26

DRŽAVE ČLANICE EU

26

DRUGE DRŽAVE EGP

27

PRILOGA III

28

Na podlagi Priloge IV k uredbi o higieni krme o odobritvi obratov, ki poslujejo s krmo (glej člen 10 uredbe o higieni živil)

28

1.   UVOD

Uredba (ES) št. 183/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. januarja 2005 o zahtevah glede higiene krme (1) (v nadaljnjem besedilu: uredba o higieni krme) se uporablja od 1. januarja 2006. Določa splošne zahteve glede higiene, ki jih morajo upoštevati nosilci dejavnosti poslovanja s krmo na vseh stopnjah živilske verige, od vključno primarne proizvodnje krme do vključno dajanja krme na trg. Komisija je od sprejetja uredbe o higieni krme prejela zahteve pristojnih organov držav članic in zainteresiranih strani za pojasnitev več vidikov Uredbe. Te smernice so pripravljene kot odgovor na te zahteve.

Namen teh smernic je obravnavati te zahteve v okviru obstoječega pravnega okvira. Cilj smernic zato ni oblikovati nove pravne določbe ali izčrpno zajeti vse določbe o teh zadevah. Poleg tega je v nekaterih primerih namen besedila smernic v zvezi z uporabo zahtev za registracijo nosilcev dejavnosti poslovanja s krmo pojasniti obstoječi manevrski prostor, da lahko države članice premisleke glede obvladovanja tveganja uporabijo v skladu z lastno presojo stanja ali razmer na svojem ozemlju.

Namen teh smernic je nosilcem dejavnosti poslovanja s krmo in nacionalnim pristojnim organom v prehranski in krmni verigi pomagati, da bodo uredbo o higieni krme bolje razumeli ter jo pravilno in enotno uporabljali. Vendar je treba opozoriti, da ima le Sodišče Evropske unije pravico, da poda pravnomočno zavezujočo razlago prava Unije.

Za celovito razumevanje različnih vidikov uredbe o higieni krme je treba poznati tudi druge dele zakonodaje Unije, zlasti načela in opredelitve iz:

—	Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (2) (v nadaljnjem besedilu: uredba o transmisivnih spongiformnih encelopatijah),

—	Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (3) (znana tudi kot splošna živilska zakonodaja) (4),

—	Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (5),

—	Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (6) (7),

—	Uredbe (ES) št. 767/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o dajanju krme v promet in njeni uporabi (8),

—

Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (9) (v nadaljnjem besedilu: uredba o živalskih stranskih proizvodih),

—

Uredbe Komisije (EU) št. 142/2011 z dne 25. februarja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter o izvajanju Direktive Sveta 97/78/ES glede nekaterih vzorcev in predmetov, ki so izvzeti iz veterinarskih pregledov na meji v skladu z navedeno direktivo (10).

2.   OPREDELITVE POJMOV

„Higiena krme“ je v členu 3(a) Uredbe (ES) št. 183/2005 opredeljena kot „ukrepi in pogoji, ki so potrebni za nadzor tveganj in zagotavljanje ustreznosti krme za prehrano živali ob upoštevanju predvidene uporabe“;

„krma“ (ali „krmilo“) je v členu 3(4) Uredbe (ES) št. 178/2002 opredeljena kot „vse snovi ali izdelki, vključno z aditivi, predelani, delno predelani ali nepredelani, ki se uporabljajo za krmljenje živali“;

„primarna pridelava krme oz. primarna proizvodnja krme“ je v členu 3(f) Uredbe (ES) št. 183/2005 opredeljena kot „proizvodnja kmetijskih proizvodov, vključno s pridelavo, žetjem, molžo, gojenjem živali (pred zakolom) ali ribarjenjem za pridobitev izključno proizvodov, ki po žetvi, pobiranju ali ujetju niso podvrženi nobenemu drugemu postopku, razen enostavni fizični obdelavi“;

„dejavnost poslovanja s krmo“ je v členu 3(5) Uredbe (ES) št. 178/2002 opredeljena kot „vsa podjetja, pridobitna ali nepridobitna, javna ali zasebna, ki opravljajo katere koli postopke pridelave, izdelave, predelave, shranjevanja, prevoza ali distribucije krme, vključno z vsemi proizvajalci, ki pridelujejo, predelujejo ali shranjujejo krmo za krmljenje živali na lastnem gospodarstvu“;

„nosilec dejavnosti poslovanja s krmo“ (11) je v členu 3(b) Uredbe (ES) št. 183/2005 opredeljen kot „fizična ali pravna oseba, odgovorna za zagotavljanje izpolnjevanja zahtev te uredbe pri njeni dejavnosti poslovanja s krmo“;

„dajanje v promet oz. dajanje na trg“ je v členu 3(8) Uredbe (ES) št. 178/2002 opredeljeno kot „imeti živila ali krmo za prodajo, vključno s ponujanjem za prodajo ali vsemi drugimi oblikami prenosa, brezplačno ali proti plačilu, prodajo, distribucijo in druge oblike njihovih prenosov“;

„obrat“ je v členu 3(d) Uredbe (ES) št. 183/2005 opredeljen kot „katera koli enota z dejavnostjo poslovanja s krmo“;

„pristojni organ“ je v členu 3(e) Uredbe (ES) št. 183/2005 opredeljen kot „organ države članice ali tretje države, določen za izvajanje uradnega nadzora“;

„živalski stranski proizvodi“ so v členu 3(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009 opredeljeni kot „cela telesa ali deli živali, proizvodi živalskega izvora ali drugi proizvodi, pridobljeni iz živali, ki niso namenjeni prehrani ljudi, vključno z jajčnimi celicami, zarodki in živalskim semenom“;

„pridobljeni proizvodi“ so v členu 3(2) Uredbe (ES) št. 1069/2009 opredeljeni kot „proizvodi, pridobljeni pri eni ali več obdelavah, pretvorbah ali fazah predelave živalskih stranskih proizvodov“;

„hišni ljubljenček“ ali „hišna žival“ je v členu 3(2)(f) Uredbe (ES) št. 767/2009 opredeljen kot „vsaka žival, ki ni namenjena proizvodnji živil in sodi v vrste, ki se krmijo, redijo ali gojijo, vendar v Skupnosti običajno ni namenjena prehrani ljudi“;

„kožuharji“ so v členu 3(2)(e) Uredbe (ES) št. 767/2009 opredeljeni kot „vsaka žival, ki ni namenjena proizvodnji živil, ki se krmi, redi ali goji za proizvodnjo krzna in ni namenjena prehrani ljudi“;

„nekdanja živila“ so v točki 3 dela A Priloge k Uredbi Komisije (EU) št. 68/2013 z dne 16. januarja 2013 o katalogu posamičnih krmil (12) opredeljena kot „živila, razen odpadkov iz gostinskih dejavnosti, ki so bila v popolni skladnosti z živilsko zakonodajo EU proizvedena za prehrano ljudi, vendar niso več namenjena prehrani ljudi iz praktičnih ali logističnih razlogov ali zaradi težav pri proizvodnji ali napak pri pakiranju ali drugih napak ter ne predstavljajo tveganja za zdravje, kadar se uporabljajo kot krma“.

Za namen teh smernic so naslednji izrazi opredeljeni, kot sledi:

„živila, ki niso več namenjena prehrani ljudi,“ pomenijo živila, ki so bila proizvedena za prehrano ljudi v popolni skladnosti z živilsko zakonodajo Unije, vendar niso več namenjena prehrani ljudi, kakor je določeno v poglavju 1.2 Smernic za uporabo živil, ki niso več namenjena prehrani ljudi, v krmi (13).

Trgovci z živili na drobno lahko dajo na trg živila kot taka v skladu z določbami živilske zakonodaje za nosilce dejavnosti poslovanja s krmo za pretvorbo v krmo, kakor je določeno v poglavju 3.2.2(b) Smernic za uporabo živil, ki niso več namenjena prehrani ljudi, v krmi.

Živila, ki niso več namenjena prehrani ljudi, ne vključujejo:

—	aditivov za živila, encimov za živila in arom za živila iz Uredbe (ES) št. 1331/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o vzpostavitvi skupnega postopka odobritve za aditive za živila, encime za živila in arome za živila (14),

—	prehranskih dopolnil iz Direktive 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. junija 2002 o približevanju zakonodaj držav članic o prehranskih dopolnilih (15),

—	odpadkov iz gostinskih dejavnosti iz člena 8(f) Uredbe (ES) št. 1069/2009 in točke 22 Priloge I k Uredbi Komisije (EU) št. 142/2011;

„obrat za predelavo“ pomeni obrat v smislu člena 3(d) Uredbe (ES) št. 183/2005, ki proizvaja krmo s postopki obdelave iz dela B Priloge k Uredbi (EU) št. 68/2013.

3.   OBVEZNOSTI NOSILCEV DEJAVNOSTI POSLOVANJA S KRMO

Vsi nosilci živilske dejavnosti in dejavnosti poslovanja s krmo morajo izpolnjevati splošna načela in zahteve živilske zakonodaje iz Uredbe (ES) št. 178/2002.

Poleg tega morajo nosilci dejavnosti poslovanja s krmo delovati v skladu z vso zakonodajo EU o krmi, vključno zlasti z:

—	uredbo o higieni krme: zagotoviti morajo, da so v okviru dejavnosti poslovanja s krmo pod njihovim nadzorom izpolnjene vse zahteve iz Uredbe, da se zagotovita varnost in sledljivost krme;

—	uredbo o živalskih stranskih proizvodih: pri ravnanju s krmo živalskega izvora morajo poleg uredbe o higieni krme izvajati tudi ustrezne zahteve iz te specifične uredbe;

—	uredbo o transmisivnih spongiformnih encelopatijah: upoštevati morajo vse omejitve in zahteve, ki so posebej določene v navedeni uredbi, in povezano izvedbeno zakonodajo v zvezi z možnimi načini uporabe nekaterih proizvodov živalskega izvora kot krme.

4.   PRIMARNA PROIZVODNJA

4.1   Splošni premisleki

Uredba o higieni krme zajema tudi primarno proizvodnjo krme. Primarna proizvodnja krme je v členu 3(f) uredbe o higieni živil opredeljena kot „proizvodnja kmetijskih proizvodov, vključno s pridelavo, žetjem, molžo, gojenjem živali (pred zakolom) ali ribarjenjem za pridobitev izključno proizvodov, ki po žetvi, pobiranju ali ujetju niso podvrženi nobenemu drugemu postopku, razen enostavni fizični obdelavi“.

Pravila, ki se uporabljajo za primarno proizvodnjo krme, so določena v delu A Priloge I k uredbi o higieni krme. Kot je navedeno zgoraj, se zahteve iz uredbe o živalskih stranskih proizvodih in uredbe o transmisivnih spongiformnih encelopatijah uporabljajo tudi za nosilce dejavnosti poslovanja s krmo, ki ravnajo s krmo živalskega izvora in/ali z njo krmijo živali.

Zahteve iz Priloge I k uredbi o higieni krme se uporabljajo za posle, ki jih izvajajo nosilci dejavnosti poslovanja s krmo, kakor je navedeno v členu 5(1) navedene uredbe. Ta določba zajema posle na ravni primarne proizvodnje krme in naslednje povezane posle:

—	transport, shranjevanje in ravnanje s primarnimi proizvodi na mestu proizvodnje;

—	transportne posle za dobavo primarnih proizvodov z mesta proizvodnje v obrat in

—	mešanje krme za izključne potrebe lastnega gospodarstva brez uporabe dodatkov ali predmešanic dodatkov, razen dodatkov za siliranje.

Primarna proizvodnja (in povezani posli) se nanaša na dejavnosti na kmetiji ali podobni stopnji in med drugim vključuje:

—	proizvodnjo ali gojenje rastlinskih proizvodov, kot so žita, sadje, zelenjava in zelišča, njihov prevoz na kmetiji ter skladiščenje proizvodov in ravnanje z njimi (brez bistvene spremembe njihovih lastnosti) na kmetiji ter njihov nadaljnji prevoz v obrat;

—	vzrejo živali za zakol ali proizvodnjo proizvodov živalskega izvora na ravni kmetije;

—	proizvodnjo, vzrejo, gojenje in zbiranje insektov;

—

nekatere tehnike sušenja primarnih proizvodov, kot so alge in voluminozna krma in/ali žita, ki se pridelajo in požanjejo na isti kmetiji. Taki postopki sušenja se štejejo za običajne rutinske posle na ravni primarne proizvodnje krme v skladu s členom 5(1) uredbe o higieni krme. Vendar bi lahko nekateri postopki sušenja, ki se izvajajo na kmetiji, proizvode spremenili in/ali povzročili nova tveganja za krmo, na primer neposredno sušenje primarnih proizvodov z virom goriva, ki lahko povzroči nevarno kontaminacijo (npr. z dioksini). Tega postopka ni mogoče šteti za običajni rutinski posel na ravni primarne proizvodnje ali za posel, povezan s primarno proizvodnjo, zato ga je treba šteti za posel iz člena 5(2) uredbe o higieni krme.

Opombe o primarni proizvodnji: — Splošna pravila o primarni proizvodnji so določena v Prilogi I k uredbi o higieni krme. — Dobre prakse pri krmljenju živali so določene v Prilogi III k uredbi o higieni krme. — Posebne zahteve glede krmljenja rejnih živali s krmo živalskega izvora, registracij in dovoljene uporabe izvzetih živalskih stranskih proizvodov so določene v Prilogi IV (prepoved krmljenja) k uredbi o transmisivnih spongiformnih encelopatijah ter členu 11(1) in členu 14(d)(i) uredbe o živalskih stranskih proizvodih.

4.2   „Majhne količine“ iz primarne proizvodnje iz člena 2(2)(d) uredbe o higieni krme

Uredba o higieni krme se ne uporablja za neposredno oskrbo lokalnih kmetij z majhnimi količinami krme iz primarne proizvodnje, ki jo na lokalni ravni izvaja proizvajalec, za uporabo na teh kmetijah.

V skladu s členom 2(3) uredbe o higieni krme se države članice same odločijo, ali bodo dodatno opredelile pojem „majhne količine“ ter na podlagi nacionalnega prava določile pravila in navodila, potrebna za zagotovitev varnosti krme (pristop na podlagi tveganja).

Države članice so to vprašanje uredile različno v skladu z načeloma sorazmernosti in subsidiarnosti ob upoštevanju lokalnih razmer in potreb.

Neizčrpen seznam pravil in meril na podlagi nacionalnega prava, ki so jih nekatere države članice določile v zvezi z „majhnimi količinami“ iz člena 2(2)(d) uredbe o higieni krme, je v Prilogi I k temu dokumentu.

Poleg tega lahko pristojni organi v skladu s členom 20(4)(d) Uredbe (EU) št. 142/2011 gospodarskim subjektom, ki na lokalnem trgu ali v lokalnih maloprodajnih trgovinah prodajajo majhne količine lokalno proizvedene hrane za hišne živali, odobrijo izvzetje iz obveznosti priglasitve na podlagi uredbe o živalskih stranskih proizvodih.

4.3   Dejavnosti na ravni kmetije, ki se ne štejejo za primarno proizvodnjo

Nekateri nosilci dejavnosti poslovanja s krmo, ki se ukvarjajo s primarno proizvodnjo krme, tudi mešajo krmo za izključne potrebe lastnega gospodarstva, pri čemer se uporabljajo dodatki ali predmešanice dodatkov, razen dodatkov za siliranje. Ta dejavnost je zajeta v členu 5(2) uredbe o higieni krme, pravila, ki se uporabljajo za tak posel, pa so določena v Prilogi II k navedeni uredbi. Za te kmete se uporablja tudi zahteva glede izvajanja ustreznih postopkov na podlagi načel HACCP v skladu s členom 6 uredbe o higieni krme. V nekaterih državah članicah se ti nosilci dejavnosti poslovanja s krmo imenujejo „kmetje, skladni s HACCP“.

5.   DEJAVNOSTI, IZVZETE S PODROČJA UPORABE UREDBE O HIGIENI KRME

V skladu s členom 2(2) uredbe o higieni krme se navedena uredba ne uporablja za:

(a)

zasebno domačo proizvodnjo krme: (i) za živali za proizvodnjo živil, ki se gojijo za zasebno domačo porabo (npr. jajca kokoši nesnic, gojenih v zasebnih prostorih, ki se bodo uporabljala za zasebno porabo); (ii) za živali, ki se ne gojijo za proizvodnjo živil (npr. pridelava krme za zasebne hišne živali ali kožuharje) (16);

(b)	krmljenje živali za proizvodnjo živil, ki se gojijo za zasebno domačo porabo ali za majhne količine primarnih proizvodov (npr. jajca, mleko, meso), ki jih proizvajalec neposredno dobavlja končnim potrošnikom ali lokalnim maloprodajnim trgovinam, ki neposredno dobavljajo končnim potrošnikom;

(c)	krmljenje živali, ki se ne gojijo za proizvodnjo živil;

(d)	neposredno oskrbo lokalnih kmetij z majhnimi količinami krme iz primarne proizvodnje, ki jo na lokalni ravni izvaja proizvajalec, za uporabo na teh kmetijah (17);

(e)	trgovino na drobno s hrano za hišne živali.

V členu 2(3) uredbe o higieni krme je navedeno, da lahko države članice določijo nacionalna pravila in navodila za dejavnosti, izključene s področja uporabe uredbe o higieni krme, s katerimi se zagotovi, da se dosežejo cilji zadevne uredbe.

Opombe o dejavnostih, izključenih s področja uporabe uredbe o higieni krme: V členu 15 Uredbe (ES) št. 178/2002 je navedeno, da se krma, ki ni varna, ne sme dajati na trg ali se z njo krmiti živali za proizvodnjo živil ali živali, ki niso namenjene proizvodnji živil (18).

6.   REGISTRACIJA IN ODOBRITEV OBRATOV

6.1   Registracija obratov

V skladu s členom 9(2) uredbe o higieni krme mora biti vsak obrat pod nadzorom nosilca dejavnosti poslovanja s krmo, ki deluje v kateri koli fazi proizvodnje, predelave, shranjevanja, prevoza ali distribucije krme, registriran pri pristojnem organu.

Kot je navedeno v uvodni izjavi 17 uredbe o higieni živil, je namen te zahteve zagotoviti sledljivost od proizvajalca do končnega uporabnika in olajšati izvajanje učinkovitega uradnega nadzora.

„Registracija“ omogoča zlasti, da:

—	so nacionalni pristojni organi obveščeni o tem, kje so obrati in katere dejavnosti se izvajajo, kar omogoča izvajanje uradnega nadzora, kadar koli se oceni, da je to potrebno, v skladu s členom 31 (19) Uredbe (ES) št. 882/2004, ki določa splošna pravila o uradnem nadzoru, in

—	so nosilci dejavnosti poslovanja s krmo obveščeni o zahtevah ustrezne zakonodaje EU in nacionalne zakonodaje.

Registracija je postopek, s katerim je pristojni organ obveščen (vsaj) o imenu in naslovu obratov ter ustreznih dejavnostih, ki se izvajajo. Vsekakor bo vsaka država članica opredelila svoje postopke za registracijo obratov v skladu s členom 9 uredbe o higieni krme. Praktične vidike lahko uredijo države članice (npr. en sam seznam za vsako dejavnost ali dva ali več ločenih seznamov).

Registracija na podlagi uredbe o higieni živil in registracija na podlagi druge zakonodaje EU v zvezi s sektorjem krme se lahko kombinirata, če se upoštevajo ustrezna pravila za vsak sistem registracije in se pristojni organ odloči za upravljanje tega kombiniranega sistema registracije.

V skladu s členom 19(7) uredbe o higieni krme dajo države članice sezname obratov, registriranih v skladu s členom 9, na voljo javnosti. Informacije, ki so na voljo v državah članicah, so objavljene v Prilogi II k temu dokumentu.

6.1.1   Registracija trgovcev

Nekateri nosilci dejavnosti so specializirani za trgovanje s krmo (posredniki). Čeprav lahko urejajo pretok krme med dobavitelji ali do obratov, ni nujno, da ravnajo s krmo ali jo sploh skladiščijo v svojih prostorih (ki so dejansko lahko pisarna).

Če ustrezajo opredelitvi „nosilca dejavnosti poslovanja s krmo“, se zanje prav tako uporablja zahteva za registracijo. Za obrate nekaterih trgovcev se bo morda po potrebi zahtevala tudi „odobritev“ (20).

6.1.2   Dejavnosti poslovanja s krmo in spletna prodaja

Nekateri nosilci dejavnosti ponujajo krmo za prodajo na spletu. Čeprav taka trgovina v uredbi o higieni krme ni posebej navedena, so taki nosilci zajeti v opredelitvi dejavnosti poslovanja s krmo in se zanje uporabljajo ustrezne zahteve iz zakonodaje o krmi, vključno z zahtevo glede registracije.

Kar zadeva trgovino na drobno s hrano za hišne živali na spletu neposredno lastnikom hišnih živali, bi bilo treba za to prodajo šteti, da spada v obseg „trgovine na drobno s hrano za hišne živali“, kakor je določena v členu 2(2)(e) uredbe o higieni krme. Povedano drugače, za hrano za hišne živali, ki se na drobno prodaja na spletu, se uredba o higieni krme ne uporablja.

6.2   Odobritev obratov

V skladu s členom 10(1) uredbe o higieni krme mora nekatere obrate odobriti pristojni organ, če se v njih izvajajo posebne dejavnosti, ki lahko pomenijo večje tveganje. V navedenem primeru se take dejavnosti ne smejo izvajati brez predhodne odobritve.

Navedene dejavnosti so določene v členu 10(1) Uredbe, ki se nanaša na posle v zvezi z nekaterimi vrstami krme.

Države članice lahko v skladu s členom 10(2) Uredbe določijo dodatne zahteve glede odobritve, te zahteve pa se lahko v skladu s členom 10(3) iste uredbe določijo tudi z uredbo Komisije.

Za odobritev je potrebno preverjanje strukturnih/operativnih pogojev, določenih z zakonom, z obiskom na kraju samem, preden lahko da nosilec dejavnosti poslovanja s krmo svoje proizvode na trg.

6.2.1   Obrati, ki jih je treba odobriti

Zahteva glede odobritve iz člena 10(1) uredbe o higieni krme se nanaša na obrate, ki izvajajo naslednje dejavnosti:

—	proizvajanje in/ali dajanje na trg krmnih dodatkov, ki so zajeti v Uredbi (ES) št. 1831/2003 in omenjeni v poglavju 1 Priloge IV k uredbi o higieni krme;

—	proizvajanje in/ali dajanje na trg predmešanic, pripravljenih z uporabo krmnih dodatkov iz poglavja 2 Priloge IV k uredbi o higieni krme;

—	proizvajanje krmnih mešanic za dajanje na trg ali proizvajanje za izključne potrebe svojega gospodarstva z uporabo krmnih dodatkov ali predmešanic, ki vsebujejo krmne dodatke iz poglavja 3 Priloge IV k uredbi o higieni krme.

Opomba Zaradi jedrnatosti in jasnosti je v Prilogi III k tem smernicam, v kateri so izpuščena sklicevanja na proizvode, ki so bili prej zajeti v Direktivi 82/471/EGS (ki je bila razveljavljena), in sklicevanja na antibiotike kot spodbujevalce rasti, saj ta sklicevanja na te proizvode v Prilogi IV niso več pomembna za veljavno zakonodajo, na voljo prečiščena različica Priloge IV k uredbi o higieni krme.

Poleg tega morajo nosilci dejavnosti poslovanja s krmo v skladu z uredbo o higieni krme zagotoviti, da obrate, ki jih nadzorujejo in ki so zajeti v navedeni uredbi, odobri pristojni organ v določenih drugih okoliščinah:

v skladu s Prilogo II k uredbi o higieni krme je treba odobriti tudi obrate, ki izvajajo eno ali več naslednjih dejavnosti za dajanje na trg proizvodov za uporabo v krmi (21):

—	predelavo surovega rastlinskega olja, razen tistega s področja uporabe Uredbe (ES) št. 852/2004 (22);

—	oleokemijsko proizvodnjo maščobnih kislin;

—	proizvodnjo biodizla;

—	mešanje maščob;

in

—	kakor je navedeno v členu 1 Uredbe (ES) št. 141/2007 (23), obrate, ki proizvajajo in/ali dajejo na trg krmne dodatke vrste „kokcidiostatiki in histomonostatiki“;

—	kakor je navedeno v členu 6 Uredbe (EU) 2015/786 (24), obrate, v katerih se izvaja postopek razstrupljanja;

—	kakor je navedeno v členu 8 Uredbe (ES) št. 767/2009, obrate, ki pridelujejo krmo za posebne prehranske namene, v kateri je vsebnost določenih krmnih dodatkov 100-krat višja od ustrezne določene najvišje vsebnosti.

V členu 19(6) uredbe o higieni krme je navedeno, da bi morala Komisija združiti sezname obratov, odobrenih v državah članicah v skladu s členom 13 Uredbe, in jih dati na voljo javnosti. Informacije so na voljo na spletni strani Komisije o živalski krmi (25).

6.2.2   Odobritev obratov v skladu z nacionalno zakonodajo

Države članice lahko v skladu s členom 10(2) uredbe o higieni krme zahtevajo odobritev obratov za krmo, za katere odobritev na podlagi prava Unije ni potrebna.

To lahko velja za proizvajalce medicirane krme iz člena 4(1)(a) Direktive Sveta 90/167/EGS, ki so v nekaterih državah članicah odobreni v skladu s členom 10(2) uredbe o higieni živil.

7.   ZAČETEK KRMNE VERIGE

Krmna veriga je zelo zapletena, zlasti ob upoštevanju številnih virov posamičnih krmil. Okužbe krme, tj. pretekli primeri kontaminacije krme, ki so negativno vplivali na varnost krmne in prehranske verige, so pokazale tudi, kako pomembna je opredelitev začetka krmne verige za zagotovitev varnosti proizvodov in popolne sledljivosti.

Poleg tega se v zadnjih letih uporaba nekdanjih živil kot krme vse bolj povečuje, da bi se omejili izguba hrane in količina odpadkov ter učinkovito uporabila hrana, ki je varna, vendar je prek bank hrane ni mogoče prerazdeliti za prehrano ljudi. V zvezi s tem je Komisija kot sestavni del sporočila o krožnem gospodarstvu (26) pripravila akcijski načrt za zmanjšanje živilskih odpadkov, katerega cilj je med drugim olajšati vrednotenje hrane, ki ni več namenjena prehrani ljudi, za njeno uporabo v prehrani živali.

Da bi se uporabil člen 9(2) uredbe o higieni krme, so bili odvisno od konkretne situacije v posamezni državi članici sprejeti različni pristopi k registraciji obratov, ki krmno verigo oskrbujejo le z delom svoje proizvodnje, njihova glavna dejavnost pa ni na področju krme (sem na primer spadajo obrati iz rudarske, kemične ali živilske industrije), zaradi česar so bili sprejeti različni sklepi glede vključitve navedenih obratov na področje uporabe uredbe o higieni krme.

Zato so gospodarski subjekti poročali o precejšnjem bremenu, ki bi jih lahko oviralo pri odpremljanju živil, ki niso več namenjena prehrani ljudi, sektorju krme ali bi jim to celo preprečilo, kot je dvojna registracija kot nosilec živilske dejavnosti in dejavnosti poslovanja s krmo ali neusklajenost zahtev za registracijo nosilcev živilske dejavnosti kot nosilcev dejavnosti poslovanja s krmo.

Zato je potrebno pojasnilo, da bi se izboljšalo in uskladilo izvajanje uredbe o higieni krme ob upoštevanju različnih izkušenj v državah članicah in pomena popolnega poznavanja vseh členov krmne verige za pristojne organe, obenem pa je treba spodbujati praktični pristop. Tako pojasnilo je potrebno zaradi določitve področja uporabe člena 5(6) (27) uredbe o higieni krme. Jasno je, da morajo kmetje pridobivati in uporabljati krmo iz obratov, ki so registrirani in/ali odobreni v skladu z uredbo o higieni krme, za opredelitev drugih gospodarskih subjektov kot „nosilcev dejavnosti poslovanja s krmo“ pa so potrebne nekatere smernice.

Bistveni cilj uredbe o higieni krme je zagotoviti varnost proizvodov in njihovo sledljivost. S tega vidika se lahko za opredelitev, ali bi bilo obrat treba registrirati v skladu z uredbo o higieni krme in ali lahko proizvod vstopi v krmno verigo ali ne, ob upoštevanju ustreznega regulativnega okvira preučijo naslednja glavna merila:

—

opredelitev pojma „krma“ iz člena 3(4) Uredbe (ES) št. 178/2002, ki se nanaša na vse snovi ali izdelke, vključno z aditivi, predelanimi, delno predelanimi ali nepredelanimi, ki se uporabljajo za krmljenje živali. Merilo nameravane uporabe snovi ali proizvoda za krmljenje živali je torej odločilno za njegovo opredelitev kot „krma“. Zato je osnovno merilo, ki ga je treba upoštevati, da se ugotovi, ali bi se morale uporabljati zahteve iz uredbe o higieni krme, namera gospodarskega subjekta pri dobavi proizvoda;

—	pravni status proizvoda v skladu z razvrstitvijo iz ustrezne zakonodaje EU. Tak pravni status je lahko na primer: živilo, stranski proizvod živalskega ali neživalskega izvora, krma ali odpadki, kakor je razvito v Smernicah za uporabo živil, ki niso več namenjena prehrani ljudi, v krmi;

—	informacije, ki spremljajo proizvode in jih gospodarski subjekt zagotovi, ko so proizvodi dani na trg (npr. na etiketi ali v trgovinskem dokumentu);

—	vrsta obrata, v katerem je bil proizvod proizveden in iz katerega izvira, ter obrat, ki se mu proizvod dobavi: na primer obrati za predelavo živalskih stranskih proizvodov ali nekdanjih živil ter obrati za krmo in kmetije.

Da bi preprečili nepotrebne upravne obremenitve nosilcev dejavnosti in pristojnih organov v državah članicah, bi se v nekaterih posebnih primerih lahko sprejelo, da nekateri nosilci dejavnosti poslovanja s krmo nabavljajo proizvode (28) iz obratov, ki so registrirani (in/ali odobreni, če se to zahteva) v skladu z Uredbo (ES) št. 852/2004 in/ali Uredbo (ES) št. 853/2004 in/ali uredbo o živalskih stranskih proizvodih.

Nosilec dejavnosti poslovanja s krmo, ki je odgovoren za vse zahteve glede varnosti krme, mora zagotoviti, da se prerazvrstitev proizvoda (29) v posamično krmilo izvede v skladu z vsemi ustreznimi določbami zakonodaje o krmi, kakor je navedeno v členu 4(1) uredbe o higieni krme, med katerimi so ne le predpisi o higieni krme, ampak tudi zahteve, ki se zlasti nanašajo na mejne vrednostih ostankov onesnaževal in označevanje.

Prav tako morajo nosilci dejavnosti poslovanja s krmo, ki opravljajo posle, ki niso zajeti v členu 5(1) uredbe o higieni živil, vzpostaviti, izvajati in vzdrževati stalen pisni postopek ali postopke na podlagi načel HACCP, kakor je določeno v členu 6 uredbe o higieni krme.

Poleg tega mora biti nosilec dejavnosti poslovanja s krmo med prerazvrstitvijo proizvoda (30) v posamično krmilo posebej seznanjen z vsemi obstoječimi zahtevami in omejitvami, predvidenimi v uredbi o živalskih stranskih proizvodih in uredbi o transmisivnih spongiformnih encelopatijah (vključno s prepovedjo krmljenja).

Vsekakor se lahko pristojni organi v državah članicah po oceni zadevnih konkretnih dejavnosti odločijo, ali je potrebna registracija gospodarskih subjektov v skladu z uredbo o higieni krme. Z registracijo se krepijo nacionalni sistemi držav članic za uradni nadzor.

7.1   Stranski proizvodi in živila iz živilske industrije in industrije pijač, ki niso več namenjeni prehrani ljudi in se bodo uporabljali kot posamično krmilo

7.1.1   Stranski proizvodi v skladu z Direktivo 2008/98/ES o odpadkih (31) in razveljavitvi nekaterih direktiv (znana tudi kot okvirna direktiva o odpadkih)

Glavna uporaba stranskih proizvodov iz sektorja prehrane in pijač je živalska krma. Pri proizvodnih postopkih v številnih sektorjih (npr. drobljenje oljnih semen, proizvodnja sladkorja, škroba in sladu) se proizvajajo materiali, ki se nato uporabijo kot krma. Uporaba teh materialov neživalskega izvora kot krme je v skladu s ciljem krožnega gospodarstva in zlasti hierarhijo ravnanja z odpadki, kakor je določena v Direktivi 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv. Z okvirno direktivo o odpadkih so bile uvedene določbe, namenjene varstvu okolja in zdravja ljudi s preprečevanjem ali zmanjševanjem škodljivih vplivov nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi z zmanjševanjem celotnega vpliva uporabe virov in izboljšanjem učinkovitosti takšne uporabe.

Materiali, ki v proizvodnem postopku niso proizvedeni namerno, so ostanki pri proizvodnji in so lahko odpadki ali ne. Ostanek pri proizvodnji se lahko šteje kot stranski proizvod in ne kot odpadek le, če izpolnjuje kumulativne pogoje iz člena 5(1) okvirne direktive o odpadkih, tj. če se proizvaja kot sestavni del proizvodnega procesa, njegova nadaljnja uporaba v krmi za živali pa je zakonita in zagotovljena, brez nadaljnje obdelave, ki ni del proizvodnega postopka navedenega materiala. Ti stranski proizvodi, ki se bodo uporabili v živalski krmi, so zato posamična krmila.

Poleg tega se v okvirni direktivi o odpadkih izrecno razlikuje med predelavo in odstranjevanjem, pri čemer ima predelava (vključno z recikliranjem) v hierarhiji ravnanja z odpadki prednost pred odstranjevanjem (člen 4 okvirne direktive o odpadkih), predelani proizvod pa preneha biti odpadek (če so izpolnjeni pogoji iz člena 6 okvirne direktive o odpadkih).

Živalski stranski proizvodi, vključno s predelanimi proizvodi, zajetimi v Uredbi (ES) št. 1069/2009, razen tistih, ki so namenjeni za sežig, odlaganje ali uporabo v obratu za pridobivanje bioplinov ali obratu za kompostiranje, so izvzeti s področja uporabe okvirne direktive o odpadkih v obsegu, ki ga ureja druga zakonodaja Unije (člen 2 okvirne direktive o odpadkih).

Glede razlage okvirne direktive o odpadkih so podrobne smernice na voljo v naslednjih publikacijah Evropske komisije:

—	Smernice o razlagi ključnih določb Direktive 2008/98/ES o odpadkih (32) in

—	Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o Razlagi o odpadkih in stranskih proizvodih (33).

Pomembno je, da bi morali gospodarski subjekti, ki dajejo na trg proizvode, ki bodo vstopili v krmno verigo, navedene proizvode jasno opredeliti kot proizvode, ki se bodo uporabljali kot krma, saj proizvodi, ki se štejejo za „odpadke“, pozneje ne morejo znova vstopiti v krmno verigo.

7.1.2   Glavne zakonske obveznosti

Kar zadeva glavne zakonske obveznosti nosilcev dejavnosti poslovanja s krmo, člen 4(1) uredbe o higieni krme določa: „Nosilci dejavnosti poslovanja s krmo zagotovijo, da se vse stopnje pridelave, predelave in distribucije pod njihovim nadzorom izvedejo v skladu z zakonodajo Skupnosti, z njo združljivo nacionalno zakonodajo in dobro prakso. Zlasti zagotavljajo, da so izpolnjene ustrezne higienske zahteve, določene v tej uredbi.“

Kot je bilo že navedeno, lahko nosilci dejavnosti poslovanja s krmo, kadar je to primerno, vzdolž krmne verige uporabljajo številne vrste stranskih proizvodov in živil, ki niso več namenjena prehrani ljudi. Zagotoviti morajo, da so njihove dejavnosti ter na trg dani stranski proizvodi in živila, ki niso več namenjena prehrani ljudi, v skladu ne le z uredbo o higieni krme, ampak tudi z drugo ustrezno zakonodajo, kot so:

—	Uredba (ES) št. 178/2002 (splošna živilska zakonodaja);

—	Uredba (ES) št. 767/2009 o dajanju krme v promet in njeni uporabi;

—	Direktiva 2002/32/ES o nezaželenih snoveh v živalski krmi (34);

—	uredba o živalskih stranskih proizvodih in Uredba (EU) št. 142/2011 (o izvajanju uredbe o živalskih stranskih proizvodih) ter

—	uredba o transmisivnih spongiformnih encelopatijah.

Zato morajo biti zahteve glede označevanja in trgovinski dokumenti med prevozom v skladu z zgoraj navedeno zakonodajo, kadar je to ustrezno.

7.1.3   Živila, ki niso več namenjena prehrani ljudi

Okvirna direktiva o odpadkih je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2018/851 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2008/98/ES o odpadkih. V njej je predvideno, da so snovi, ki ne sestojijo iz živalskih stranskih proizvodov ali jih ne vsebujejo ter naj bi se uporabljali kot krma, izvzeti s področja uporabe okvirne direktive o odpadkih v obsegu, ki ga ureja druga zakonodaja Unije, kot je Uredba (ES) št. 767/2009.

Kar zadeva živila, ki niso več namenjena prehrani ljudi, so dodatne in podrobne smernice na voljo v Smernicah za uporabo živil, ki niso več namenjena prehrani ljudi, v krmi, katerih cilj je olajšati uporabo nekaterih živil, ki niso več namenjena prehrani ljudi, v krmi, s proizvodi živalskega izvora ali brez njih. Navedene smernice naj bi nacionalnim in lokalnim pristojnim organom ter gospodarskim subjektom v živilski verigi pomagale pri uporabi ustrezne zakonodaje Unije.

Zlasti so v poglavju 3.2.2 Smernic za uporabo živil, ki niso več namenjena prehrani ljudi, v krmi opisani ukrepi za povečanje uporabe živil neživalskega izvora, ki niso več namenjena prehrani ljudi, kot krme, pri čemer je med drugim predlagano, da se nosilcem živilske dejavnosti v nekaterih okoliščinah ne bi bilo treba registrirati na podlagi uredbe o higieni krme.

Posebno pozornost bi bilo treba nameniti tudi sliki 1 Diagram poteka od živila do krme (35) v poglavju 1.3 navedenih smernic, kjer je podrobno prikazano, kdaj se lahko proizvod neposredno dobavi nosilcu dejavnosti poslovanja s krmo ali v primeru proizvodov živalskega izvora, da zanj najprej veljajo pogoji uredbe o živalskih stranskih proizvodih.

Splošni pogoji, s katerimi se urejajo posamična krmila, so navedeni v delu A Priloge k Uredbi Komisije (EU) št. 68/2013 o katalogu posamičnih krmil. Številni primeri stranskih proizvodov in ostankov iz industrije so navedeni v delu C navedene priloge, zlasti v njenem poglavju 13.

Upoštevati je treba tudi seznam snovi, katerih dajanje na trg ali uporaba za prehrano živali sta omejena ali prepovedana v skladu s Prilogo III k Uredbi (ES) št. 767/2009.

7.2   Primeri gospodarskih subjektov, ki se morajo ali ne registrirati na podlagi uredbe o higieni krme

Nekateri gospodarski subjekti glede na svoje dejavnosti in vključene obrate morda morajo biti registrirani v skladu z uredbo o higieni krme ali pa jim ni treba biti, kot sledi.

7.2.1   Nosilci neživilskih dejavnosti, ki krmno verigo neposredno ali posredno oskrbujejo z delom svoje proizvodnje, vendar njihova glavna dejavnost ni na področju krme

Primeri:

—	kemijska industrija: proizvodnja železovega sulfata, organskih kislin, natrija ali kalcijevega hidroksida za proizvodnjo soli maščobnih kislin,

—	proizvodnja bioetanola: droži v trdnem stanju, beljakovinska zrna,

—	farmacevtska industrija,

—	kamnolom/rudarstvo: minerali.

(a)

Nekateri proizvajalci ali dobavitelji se morda vedno ne zavedajo, da bi lahko njihovi proizvodi ali surovine po prodaji posredno vstopili v krmno verigo. Zato morda nameravajo dati krmo na trg ali ne. To je pomembno zlasti za dejavnosti in/ali obrate, ki običajno niso močno povezani s sektorjem krme in lahko tržijo minimalni del svojih proizvodov (36), običajno prek vmesnih gospodarskih subjektov, ki bi lahko navedene proizvode med drugim preusmerili v krmno verigo za proizvodnjo dodatkov in/ali posamičnih krmil. Na primer: — prvega dobavitelja nekaterih proizvodov (37) (npr. kamnolom) ni treba šteti za nosilca dejavnosti poslovanja s krmo in zato pristojnim organom ni treba zahtevati registracije. Krmna veriga se začne, ko je proizvod namenjen uporabi za proizvodnjo krme. Na primer z vmesnim gospodarskim subjektom, ki daje proizvode na trg, da jih lahko kupijo proizvajalci krmnih dodatkov, pri čemer morajo biti oboji registrirani v skladu z uredbo o higieni krme; — dobavitelja nekaterih kemičnih izdelkov (38) (npr. kalcijevega hidroksida in maslene kisline), ki bi se lahko pozneje uporabili za proizvodnjo krmnih dodatkov/posamičnih krmil (npr. kalcijevega butirata), pridobljenih s kemično reakcijo, ni treba šteti za nosilca dejavnosti poslovanja s krmo in zato pristojnim organom ni treba zahtevati registracije. Krmna veriga se začne, ko je proizvod namenjen uporabi za proizvodnjo krmnih dodatkov/posamičnih krmil, tj. s proizvajalcem krmnega dodatka/posamičnega krmila, ki mora biti registriran v skladu z uredbo o higieni krme.

(b)	Če pa da prvi dobavitelj na trg proizvode z namenom, da bi se uporabili kot krma, vključno s: — krmnimi dodatki (v skladu z Uredbo (ES) št. 1831/2003) — in/ali posamičnimi krmili (v skladu z Uredbo (ES) št. 767/2009),

mora biti ta dobavitelj registriran kot nosilec dejavnosti poslovanja s krmo v skladu z uredbo o higieni krme.

7.2.2   Živilski obrati, ki krmno verigo oskrbujejo z delom svoje proizvodnje, vendar njihova glavna dejavnost ni na področju krme

V teh primerih je lahko namen nosilcev živilske dejavnosti proizvodnja krme ali ne, vendar se v okviru njihove dejavnosti (večinoma v majhnem obsegu z nekaj izjemami, kot so živilski obrati, ki pridobivajo rastlinsko olje) proizvajajo stranski proizvodi živalskega in neživalskega izvora, ki se pogosto uporabljajo v industriji krme. V krmno verigo se lahko dobavljajo tudi nekatera živila, ki niso namenjena prehrani ljudi (39).

Nato je ob upoštevanju teh meril mogoče opaziti bolj ali manj naslednje vrste situacij:

(a)

živilski obrati (vključno s trgovci na drobno), ki živalske stranske proizvode (vključno z živili živalskega izvora, ki niso več namenjena prehrani ljudi) dobavljajo obratom za predelavo živalskih stranskih proizvodov/nekdanjih živil (40), da jih predelajo v posamična krmila (41) Primeri vključujejo proizvode: — iz klavnic/razsekovalnic/obratov za predelavo mesa, — iz obratov za razrez rib, — iz živilskopredelovalne industrije (slaščičarske industrije ter proizvodnje testenin ali pic): proizvodi, ki vsebujejo živalske stranske proizvode, kot so jajca, mleko, meso ali ribe, in/ali živila, ki niso več namenjena prehrani ljudi in vsebujejo navedene živalske stranske proizvode, — trgovcev na drobno, kot so mesarji in trgovci z ribami, — iz supermarketov. V tem primeru, kadar živilski obrati dobavljajo proizvode (42) za nadaljnjo obdelavo obratom za predelavo živalskih stranskih proizvodov, živilskega obrata ni treba šteti za nosilca dejavnosti poslovanja s krmo, zato pristojnim organom ni treba zahtevati registracije v skladu z uredbo o higieni krme. Krmna veriga bi se nato začela z obratom za predelavo živalskih stranskih proizvodov in/ali nekdanjih živil, v katerem se proizvajajo posamična krmila in ki bi moral biti registriran v skladu z uredbo o higieni krme;

(b)

živilski obrati (vključno s trgovci na drobno), ki živila neživalskega izvora, ki niso več namenjena prehrani ljudi, dobavljajo predelovalnim obratom, da jih predelajo v posamična krmila (43) Primeri: — živilskopredelovalna industrija (npr. industrija zamrznjene zelenjave, industrija konzerviranja, industrija pijač): živila, ki niso več namenjena prehrani ljudi, — pekarne: kruh (ki ne vsebuje proizvodov živalskega izvora), — supermarketi in druge trgovine na drobno: zelenjava, sadje itd. V tem primeru živilskega obrata (vključno s trgovci na drobno), ki dobavlja proizvode (44) za nadaljnjo obdelavo predelovalnim obratom, ni treba šteti za nosilca dejavnosti poslovanja s krmo, zato pristojnim organom ni treba zahtevati registracije v skladu z uredbo o higieni krme. Krmna veriga bi se lahko začela s predelovalnim obratom, v katerem se proizvajajo posamična krmila in ki bi moral biti registriran v skladu z uredbo o higieni krme;

(c)

živilski obrati (razen trgovcev na drobno), ki živalske stranske proizvode in/ali pridobljene proizvode, vključno z nekdanjimi živili živalskega izvora, dobavljajo nosilcem dejavnosti poslovanja s krmo (razen obratom za predelavo živalskih stranskih proizvodov) (45) Primeri: — odstopanje, ki se uporablja za mlečno industrijo: mleko, izdelki na osnovi mleka in nekateri proizvodi, pridobljeni iz mleka, določeni v delu II oddelka 4 poglavja II Priloge X k Uredbi (EU) št. 142/2011. V tem primeru: kadar živilski obrati nosilcem dejavnosti poslovanja s krmo dobavljajo živalske stranske proizvode, da bi se neposredno uporabljali kot posamična krmila, bi morali biti nosilci živilske dejavnosti registrirani ne le v skladu z uredbo o živalskih stranskih proizvodih (46), ampak bi morali biti registrirani tudi kot nosilci dejavnosti poslovanja s krmo. Če je nosilec dejavnosti poslovanja s krmo, ki so mu dobavljeni stranski proizvodi, proizvajalec hrane za hišne živali, mora biti odobren tudi v skladu z uredbo o živalskih stranskih proizvodih;

(d)

živilski obrati (razen trgovcev na drobno), ki stranske proizvode in živila neživalskega izvora, ki niso več namenjena prehrani ljudi (47), dobavljajo nosilcem dejavnosti poslovanja s krmo, ki niso predelovalni obrati Primeri: — mlinarska industrija: otrobi, pšenični otrobi, — industrija sladkorja: pulpa sladkorne pese, — industrija ocvrtega krompirja: olupki krompirja, — pivovarstvo: pivske tropine, — žganjarne: mokre in posušene žitne droži s topnimi ostanki, — tovarne soka: pomarančna pulpa. V tem primeru bi bilo treba živilski obrat šteti za nosilca dejavnosti poslovanja s krmo, obrat pa bi moral biti registriran v skladu z uredbo o higieni krme, kadar so proizvodi namenjeni uporabi za krmljenje živali;

(e)

nosilci dejavnosti poslovanja s krmo razen predelovalnih obratov, ki pri trgovcih z živili na drobno nabavljajo majhne količine živil neživalskega izvora (vključno z živili, ki niso več namenjena prehrani ljudi) Primeri: — obrtni proizvajalci krme, ki živila neživilskega izvora nabavljajo pri lokalnih trgovcih na drobno. Trgovca z živili na drobno, registriranega ali odobrenega v skladu z Uredbo (ES) št. 852/2004, ki da živila kot taka v skladu z določbami živilske zakonodaje na trg, da jih lahko kupi nosilec dejavnosti poslovanja s krmo, ki zbira živila za pretvorbo v krmo ali jih neposredno pretvarja v krmo, ni treba šteti za nosilca dejavnosti poslovanja s krmo, zato pristojnim organom ni treba zahtevati registracije v skladu z uredbo o higieni živil. Krmna veriga bi se nato začela z nosilcem dejavnosti poslovanja s krmo, ki bo uporabil surovine kot take in ki proizvaja končno krmno mešanico ter bi moral biti registriran v skladu z uredbo o higieni krme. Tako bi lahko na primer nosilci dejavnosti poslovanja s krmo, kot so mali obrtniški lokalni proizvajalci hrane za hišne živali (ki proizvajajo piškote za pse), pri trgovcih z živili na drobno kupovali tudi nekatera živila, da bi jih uporabili kot posamična krmila. Ti trgovci z živili na drobno dajejo na trg blago za prehrano, katerega namen je nato v tem primeru, da ga nosilec dejavnosti poslovanja s krmo uporabi kot posamična krmila, pri čemer vedno upošteva obstoječe določbe in omejitve, predvidene v zakonodaji, saj je tako mogoče zagotoviti varnost in sledljivost, pristojni organi pa so zlahka popolnoma seznanjeni z vsemi ponudniki; — kmetje, ki pri lokalnih trgovcih z živili na drobno nabavljajo živila neživalskega izvora, ki niso več namenjena prehrani ljudi. Člen 5(6) uredbe o higieni krme določa, da kmetje pridobivajo in uporabljajo krmo samo iz obratov, ki so registrirani in/ali odobreni v skladu z uredbo o higieni krme. Zato bi bilo treba trgovce z živili na drobno, ki proizvod prodajo kot krmo, šteti za nosilce dejavnosti poslovanja s krmo, trgovci pa bi morali biti registrirani v skladu z uredbo o higieni krme, saj je treba šteti, da dobavljajo posamično krmilo (nekdanje živilo) za neposredno krmljenje živali na kmetiji.

7.2.3   Obrati za predelavo živalskih stranskih proizvodov in drugi predelovalni obrati, ki nosilcem dejavnosti poslovanja s krmo dobavljajo krmo

Primeri:

—	proizvodnja predelanih živalskih beljakovin, živalskih maščob itd.,

—	proizvodnja posamičnih krmil iz živil, ki niso več namenjena prehrani ljudi (kruh, piškoti, pekovska industrija, testenine itd.),

—	predelava posamičnega krmila iz drugega posamičnega krmila: proizvodnja silaže iz pomarančne pulpe.

V tem primeru bi morali biti obrati za predelavo živalskih stranskih proizvodov in obrati za predelavo nekdanjih živil, ki dobavljajo posamična krmila nosilcem dejavnosti poslovanja s krmo, registrirani v skladu z uredbo o higieni krme.

8.   POGOSTO ZASTAVLJENA VPRAŠANJA – NOSILCI DEJAVNOSTI POSLOVANJA S KRMO

Vprašanje 1

Imam kmetijo z govedom. Proizvajam svojo krmo iz žit, ki jih požanjem na svojem zemljišču. Za proizvodnjo navedene krme uporabljam tudi proizvode, ki vsebujejo dodatke. Ali moram izpolnjevati zahteve iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 183/2005?

ODGOVOR

Številni krmni proizvodi vsebujejo dodatke, pri čemer se je treba osredotočiti na to, kako se proizvod trži. Vsa krma se mora tržiti v skladu z Uredbo (ES) št. 767/2009 ali Uredbo (ES) št. 1831/2003.

Pri uporabi proizvodov, ki se tržijo kot „dodatek“ ali „predmešanice“, morajo kmetje upoštevati Prilogo II k uredbi o higieni krme, razen pri uporabi „dodatkov za siliranje“ ali „predmešanic dodatkov za siliranje“.

Pri uporabi „dopolnilnih krmnih mešanic“ ni treba upoštevati Priloge II k uredbi o higieni krme.

Razlikovanje med predmešanicami in dopolnilnimi krmilnimi mešanicami je opredeljeno v členu 8(1) – vsebnost krmnih dodatkov – Uredbe (ES) št. 767/2009 z dne 13. julija 2009 o dajanju krme v promet in njeni uporabi.

Vprašanje 2

Imam kmetijo z govedom. Proizvajam svojo krmo iz žit, ki jih požanjem na svojem zemljišču. Za proizvodnjo navedene krme uporabljam tudi dodatke/predmešanice. Ali bi moral svojo kmetijo registrirati? Katere priloge bi moral upoštevati? Ali bi moral zaprositi za odobritev v skladu z Uredbo (ES) št. 183/2005?

ODGOVOR

Kmetije, ki proizvajajo krmo za krmljenje svojih živali, morajo biti registrirane v skladu z uredbo o higieni krme in v tem primeru upoštevati Prilogo I, Prilogo II in Prilogo III k navedeni uredbi.

Pri proizvodnji posamičnih krmil in krmnih mešanic (dopolnilnih krmnih mešanic ali popolnih krmnih mešanic) na primarni ravni se uporabljata Priloga I in dobra kmetijska praksa. Če kmetija pri proizvodnji krme za svojo uporabo uporablja krmne dodatke (razen dodatkov za siliranje) ali predmešanice, se uporabljajo Priloga II in sistemi HACCP.

Kadar kmetje krmijo živali za proizvodnjo živil, upoštevajo tudi določbe Priloge III.

Kmetije, ki proizvajajo krmne mešanice za izključne potrebe svojega gospodarstva z uporabo krmnih dodatkov ali predmešanic, ki vsebujejo krmne dodatke iz poglavja 3 Priloge IV k uredbi o higieni krme, zagotovijo, da jih odobri pristojni organ.

Vprašanje 3

Sem ribič in izdelujem ribiške vabe za okoliške lokalne ribiče. Ali sem nosilec dejavnosti poslovanja s krmo?

ODGOVOR

Ribiške vabe, zasnovane za raztros, da bi pritegnile ribe na neko območje (pogosto znane kot vabe v prahu), spadajo v opredelitev krme, kakor je zajeta v Uredbi (ES) št. 178/2002.

Zato je treba proizvajalce teh ribiških vab šteti za nosilce dejavnosti poslovanja s krmo in morajo biti registrirani v skladu z uredbo o higieni krme. Vendar so v primerih „zasebne domače proizvodnje“ vab v prahu, ki se uporabljajo za ribolov za zasebno domačo porabo, proizvajalci izvzeti iz zahteve glede registracije v skladu s členom 2(2)(a) uredbe o higieni krme.

Ribiške vabe, ki naj bi se pritrdile na trnek in katerih namen torej ni zadostiti prehranskim potrebam živali, se ne bi smele šteti za živalsko krmo.

To je tudi v skladu z zakonodajo Unije, ob upoštevanju navedbe ličink in črvov za ribiške vabe v členu 18 uredbe o živalskih stranskih proizvodih v okviru krmljenja živali (48) in določb poglavja III Priloge X k Uredbi (EU) št. 142/2011.

Vprašanje 4

Sem lastnik kafilerije. Od nosilcev živilske dejavnosti kupujem proizvode za proizvodnjo posamičnih krmil, ta pa nato prodam proizvajalcem krmnih mešanic. Vendar moji dobavitelji proizvode, ki jih kupujem, označijo kot odpadke. Ali je tako označevanje sprejemljivo?

ODGOVOR

Ne. Živalski stranski proizvodi, mešani z odpadki in označeni kot odpadki, se ne smejo uporabljati za krmljenje rejnih živali. Živalski stranski proizvodi se lahko uporabljajo le v skladu z zakonodajo o živalskih stranskih proizvodih za proizvodnjo nekaterih tehničnih proizvodov ali pa se odstranijo kot odpadki.

Živilski obrat (kot je klavnica) lahko obratu za predelavo živalskih stranskih proizvodov za proizvodnjo krme za rejne živali dobavlja le živalske stranske proizvode kategorije 3. V tem primeru se okvirna direktiva o odpadkih ne uporablja.

Zato bi bilo treba te proizvode živalskega izvora označiti v skladu z zahtevami iz Priloge VIII k Uredbi (ES) št. 142/2011 in Priloge V k Uredbi (ES) št. 999/2001.

V točki 8 oddelka „PROIZVODNJA“ Priloge II k uredbi o higieni krme je določeno tudi: „Proizvodi se jasno označijo, ali so namenjeni za krmo ali druge namene. V primeru izjave, da določena serija proizvoda ni namenjena za krmo, nosilec dejavnosti na nižji stopnji verige ne sme naknadno spremeniti te izjave.“

Kar zadeva varnost in celovitost prehranske verige, bi bilo treba preprečiti vstop živil, ki niso več namenjena prehrani ljudi in so bila na trg dana kot odpadki, v krmno verigo (49). Nosilci dejavnosti poslovanja s krmo teh proizvodov torej ne smejo uporabljati pri proizvodnji krme v svojih obratih.

Vprašanje 5

Imam podjetje za poslovanje s krmo. V skladu z nasveti pristojnih organov v moji državi moram kupovati proizvode podjetij proizvajalcev krme ali živil, ki so registrirana ali odobrena na podlagi Uredbe (ES) št. 183/2005. Ko pa kupim kakšne proizvode podjetja iz druge države članice in zahtevam dokaz, da je to podjetje registrirano na podlagi navedene uredbe, mi povedo, da to ni potrebno, ker so na nacionalni ravni že registrirani v skladu z Uredbo (ES) št. 1069/2009 (uredbo o živalskih stranskih proizvodih).

ODGOVOR

Uporabljata se registracija in/ali odobritev na podlagi obeh uredb. Praktične vidike lahko uredijo države članice (npr. ena sama številka registracije/odobritve ali ne, en sam seznam za oba akta ali dva ločena seznama).

Registracija na podlagi druge zakonodaje EU v zvezi s sektorjem krme in registracija na podlagi uredbe o higieni živil se lahko kombinirata, če se upoštevajo ustrezna pravila za vsak sistem registracije in se pristojni organ odloči za upravljanje tega kombiniranega sistema registracije.

Vprašanje 6

Sem nosilec dejavnosti poslovanja s krmo in proizvajam surovo hrano za hišne živali (50). Hrana za hišne živali lahko vsebuje proizvode, kot so surovo meso (vključno z drobovino, kostmi in maščobo) ali sadje in zelenjava, rastlinska olja, oljčna olja itd.

Po drugi strani moram biti kot nosilec dejavnosti poslovanja s krmo registriran (ali odobren) v skladu z Uredbo (ES) št. 183/2005 kot vsak proizvajalec krme za živali za proizvodnjo živil in živali, ki niso namenjene proizvodnji živil. Ali bi moral biti registriran v skladu z Uredbo (ES) št. 1069/09 (člen 24) ali Uredbo (ES) št. 183/2005?

ODGOVOR

Uporabljata se registracija in/ali odobritev na podlagi obeh uredb.

Odobreni bi morali biti v skladu s členom 24(1)(e) uredbe o živalskih stranskih proizvodih in registrirani v skladu s členom 9 uredbe o higieni krme.

Kot proizvajalec hrane za hišne živali bi morali biti pozorni tudi na zahteve glede sledljivosti iz členov 21 in 22, lastne preglede iz člena 28 in načrt HACCP iz člena 29 uredbe o živalskih stranskih proizvodih.

Praktične vidike lahko uredijo države članice (npr. ena sama številka registracije/odobritve ali ne, en sam seznam za oba akta ali dva ločena seznama). Vse dejavnosti, ki jih izvajajo nosilci dejavnosti poslovanja s krmo, morajo biti podrobno opisane, poleg tega je treba zagotoviti, da obrat izpolnjuje zahteve iz uredbe o higieni krme.

Vprašanje 7

Poslujem prek spleta. Uvažam hrano za hišne živali in jo prodajam neposredno lastnikom hišnih živali. Ali se za mojo dejavnost šteje, da je zajeta v pojmu „trgovina na drobno“, kakor je navedeno v členu 2(2)(e) Uredbe (ES) št. 183/2005?

ODGOVOR

Ker ni posebnih določb o spletni prodaji glede higiene krme, ni razloga za to, da bi se za spletno prodajo štelo, da ne spada v obseg trgovine na drobno s hrano za hišne živali, kakor je določen v členu 2(2)(e) uredbe o higieni krme. Je le eden od številnih poslovnih modelov, pri katerih se s krmo enako ravna in se ta shranjuje na prodajnem mestu ali dostavlja končnim uporabnikom. Povedano drugače, kar zadeva hrano za hišne živali, ki se na spletu prodaja neposredno končnim uporabnikom (lastnikom hišnih živali), se uredba o higieni krme ne uporablja neposredno.

Za njeno uporabo ni pomembna opredelitev trgovca na drobno glede na različne faze poslovnih dejavnosti („prodajalec hrane za hišne živali na drobno“ ali „uvoznik“), ampak sama dejavnost. Člen 2(1)(c) uredbe o higieni krme izrecno določa, da se ta uredba uporablja za uvoz krme iz tretjih držav in izvoz vanje. Zato mora nosilec dejavnosti, tudi če na drobno prodaja hrano za hišne živali, kar je dejavnost, ki je izključena s področja uporabe uredbe o higieni krme v skladu z njenim členom 2(2)(e), v zvezi z uvozom hrane za hišne živali še vedno upoštevati uredbo o higieni krme.

Vendar izključitev s področja uporabe uredbe o higieni krme ne pomeni, da za krmo, ki se daje na trg, ni treba uporabljati drugih zahtev, na primer glede označevanja krme.

Po drugi strani se uporablja uredba o higieni krme, če dejavnost spletne prodaje poleg prodaje krme končnim uporabnikom vključuje tudi prodajo krme drugim obratom.

Hrana za hišne živali se lahko uvozi v Unijo le, če pošiljka izpolnjuje vse določbe zakonodaje o živalskih stranskih proizvodih.

Vprašanje 8

Imam trgovino s hišnimi živali in prodajam hrano za hišne živali. Hkrati prodajam tudi majhne količine krme za vrste za proizvodnjo živil, kot so kunci ali piščanci, za potrošnike, ki te živali gojijo za zasebno domačo porabo. Ker je trgovina na drobno s hrano za hišne živali izključena s področja uporabe Uredbe (ES) št. 183/2005, menim, da se mi ni treba registrirati.

ODGOVOR

Dejansko trgovina na drobno s hrano za hišne živali ne spada na področje uporabe uredbe o higieni krme. Vendar kuncev in piščancev na primer ni mogoče šteti za hišne živali, prodaja te krme na drobno pa ni izključena s področja uporabe uredbe o higieni krme, zato bi morala biti trgovina s hišnimi živalmi za to dejavnost vsaj registrirana v skladu s členom 9(2).

Vprašanje 9

Sem veterinar in vodim bolnišnico za živali. Hkrati svojim strankam ponujam tudi posebne proizvode za prehrano živali. Ali moram biti registriran v skladu z uredbo o higieni krme?

ODGOVOR

Proizvodnja in/ali prodaja krme za živali za proizvodnjo živil in proizvodnja hrane za hišne živali spadata na področje uporabe uredbe o higieni krme, veterinarska ambulanta ali klinika pa mora biti za te dejavnosti registrirana, ali če je primerno, odobrena v skladu z uredbo o higieni krme.

Prodaja hrane za hišne živali bi se štela za dejavnost trgovine na drobno in zato ne bi spadala na področje uporabe uredbe o higieni krme. Vendar kuncev in piščancev na primer ni mogoče šteti za hišne živali. Prodaja take krme na drobno ni izključena s področja uporabe uredbe o higieni krme, zato mora biti ta dejavnost registrirana, ali če je primerno, odobrena v skladu z uredbo o higieni krme.

9.   POGOSTO ZASTAVLJENA VPRAŠANJA – PRISTOJNI ORGANI

Vprašanje 10

Kako bi bilo treba razlagati člen 10(1)(b) Uredbe (ES) št. 183/2005 – odobritev proizvajanja predmešanic (51)?

ODGOVOR

Člen 10(1)(b) uredbe o higieni krme se glasi:

Zato obstajajo tri vrste situacij:

—	nosilec dejavnosti poslovanja s krmo proizvaja predmešanice in jih daje na trg,

—	nosilec dejavnosti poslovanja s krmo daje predmešanice na trg,

—	nosilec dejavnosti poslovanja s krmo proizvaja predmešanice.

Zadnji primer je pomemben le, če proizvajalec predmešanic deluje po naročilu drugega nosilca dejavnosti poslovanja s krmo ali pa predmešanice uporablja le v svojem obratu. Proizvodnja predmešanic za interno uporabo je zlasti pomembna za tiste dodatke, ki se lahko za proizvodnjo krmnih mešanic uporabljajo le v obliki predmešanice.

Skratka, vsi proizvajalci predmešanic, ki vsebujejo dodatke iz poglavja 2 Priloge IV, ki te proizvajajo za lastno uporabo in tudi za dajanje na trg, potrebujejo odobritev za ta posel.

Vprašanje 11

Hrana za hišne živali, ki se podari bankam hrane. V zadnjih letih se je povečala količina hrane za hišne živali, ki jo supermarketi podarijo bankam hrane za pomoč ljudem v težkem položaju, ki imajo hišne živali. Banke hrane so posredniki za distribucijo navedenih proizvodov, ki se zadevnim osebam običajno prodajajo po simbolični ceni. Donacije zajemajo veliko različnih proizvodov, med katerimi ni nobene povezave (različna velikost, drugačna znamka itd.). Ali ta dejavnost spada na področje uporabe Uredbe (ES) št. 183/2005 in ali bi se morala sledljivost zahtevati tudi, kadar supermarket banki hrane podari hrano za hišne živali?

ODGOVOR

V skladu s členom 2(2)(e) se uredba o higieni krme ne uporablja za trgovino na drobno s hrano za hišne živali.

Lahko se šteje, da je dostava hrane za hišne živali iz supermarketov (in drugih trgovcev na drobno) bankam hrane na podlagi nacionalne zakonodaje še vedno dejavnost prodaje na drobno in je zato izključena s področja uporabe uredbe o higieni krme.

Vendar lahko države članice v skladu s členom 2(3) uredbe o higieni krme določijo pravila in navodila za dejavnosti, izključene s področja uporabe uredbe o higieni krme.

Ne glede na to se splošne zahteve glede sledljivosti iz člena 18 Uredbe (ES) št. 178/2002 (splošna živilska zakonodaja) (52) uporabljajo v zvezi z vsemi dejavnostmi, ki so med drugim povezane z vsemi fazami distribucije krme, vključno z distribucijo hrane za hišne živali iz supermarketov bankam hrane. Ta določba ne določa sredstva, ampak le cilj, ki ga je treba doseči; kot taka zagotavlja dovolj prožnosti za praktični pristop. Tako morajo organizacije, ki sodelujejo pri tej obliki distribucije, zaradi izpolnitve zahtev glede sledljivosti voditi evidence o tem, od kod pridobivajo hrano za hišne živali, če jo zagotavljajo drugim organizacijam, pa tudi dokumentirati, komu so jo razdelile. Sledljivost ne bi smela biti težava pri predpakirani hrani za hišne živali, vendar bodo države članice morda morale razmisliti o hrani za hišne živali, ki se prodaja brez embalaže.

Dodatne informacije so na voljo v Navodilih za izvajanje členov 11, 12, 14, 17, 18, 19 in 20 Uredbe (ES) št. 178/2002 o splošni živilski zakonodaji (53).

V primeru hrane za hišne živali, razen predelane hrane za hišne živali, ki doseže končno točko v proizvodni verigi živalskih stranskih proizvodov v skladu s členom 3(b) in (c) Uredbe (ES) št. 142/2011, mora biti banka hrane odobrena v skladu s členom 24(1)(i) ali (j) Uredbe (ES) št. 1069/2009.

Vprašanje 12

Kako je mogoče na podlagi uredbe o higieni krme obravnavati registracijo začasnega skladiščenja hrane za hišne živali?

ODGOVOR

Člen 2(2)(e) uredbe o higieni krme določa: „uredba se ne uporablja za […] trgovino na drobno s hrano za hišne živali“.

Ker se lahko začasno skladiščenje šteje kot maloprodajni obrat v širšem smislu opredelitve iz člena 3(7) Uredbe (ES) št. 178/2002, bi bilo mogoče sklepati, da je začasno skladiščenje hrane za hišne živali na splošno izključeno s področja uporabe uredbe o higieni krme in ga zato pristojnim organom ni treba registrirati.

Vendar uredba o higieni krme v zvezi z začasnim skladiščenjem hrane za hišne živali določa zahteve, ki jih je treba upoštevati, saj skladiščenje spada na področje uporabe uredbe o higieni krme, npr.:

—	oddelek „HRANJENJE IN PREVOZ“ Priloge II vsebuje zahteve glede shranjevanja krme, obrati, ki začasno skladiščijo hrano za hišne živali, pa so torej obrati, ki ravnajo s proizvodi, ki se štejejo za krmo, in ne smejo poslovati, če jih pristojni organ ne registrira.

Začasno skladiščenje v okviru prodaje na debelo, ki je fizično omejena na prevoz in skladiščenje, je treba registrirati. Kadar dejavnosti prodaje na debelo vključujejo več kot le skladiščenje in prevoz (na primer ponovno zavijanje), je treba začasno skladiščenje hrane za hišne živali registrirati v skladu s členom 9(2).

Vendar v skladu s členom 2(2)(e) prostorov za začasno skladiščenje hrane za hišne živali, ki jih upravljajo prodajna mesta, ki niso zajeta v uredbi o higieni krme, ni treba registrirati, lahko pa zanje veljajo določbe člena 24(1)(i) ali (j) Uredbe (ES) št. 1069/2009.

Vprašanje 14

Sem lastnik skladišča, ki za tretje osebe skladišči dodatke iz poglavja 1 Priloge IV in predmešanice, ki vsebujejo dodatke iz poglavja 2 Priloge IV k Uredbi (ES) št. 183/2005. Ali potrebujem odobritev v skladu s členom 10 Uredbe (ES) št. 183/2005?

ODGOVOR

Ne. V skladu s členom 10(1)(a) uredbe o higieni krme morajo biti odobreni obrati, ki proizvajajo in/ali dajejo na trg „krmne dodatke, ki so zajeti v Uredbi (ES) št. 1831/2003, ali proizvode, ki so zajeti v Direktivi 82/471/EGS in omenjeni v poglavju 1 Priloge IV k tej uredbi,“ in „predmešanice, pripravljene z uporabo krmnih dodatkov iz poglavja 2 Priloge IV k tej uredbi“. Vendar je za dejavnost „dajanja na trg“ odgovoren lastnik proizvodov (proizvajalec in/ali posrednik). Lastnik proizvodov se zato odobri v skladu s členom 10(1)(a), skladiščni prostori pa se registrirajo v skladu s členom 9(2) uredbe o higieni krme.

Enako se prevozna podjetja, ki proizvode le prevažajo, registrirajo v skladu s členom 9(2) uredbe o higieni krme. Zahteva za odobritev ni potrebna.

10.   SMERNICE ZA DOBRO PRAKSO

Spodbujati je treba razvoj, razširjanje in uporabo nacionalnih smernic in smernic Skupnosti za dobro prakso. Vendar lahko nosilci dejavnosti poslovanja s krmo te smernice uporabljajo prostovoljno.

Smernice za razvoj smernic Skupnosti za dobro prakso (54) so bile pripravljene skupaj z državami članicami.

Te smernice Skupnosti za dobro prakso so bile razvite v skladu s členom 22 uredbe o higieni krme Njihova vsebina je izvedljiva povsod v Skupnosti za sektor, na katerega se nanašajo. Primerne so kot vodila za skladnost z zahtevami glede higiene in HACCP iz uredbe o higieni krme.

10.1   Smernice EU (55)

Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali je ocenil naslednje smernice Skupnosti za dobro prakso:

—

Naslov: Community guide to good practice for the EU industrial compound feed and premixtures manufacturing sector for food-producing animals (56) (Vodnik Skupnosti po dobrih praksah v sektorju industrijske proizvodnje krmnih mešanic in predmešanic v EU za živali za proizvodnjo živil) – vodnik za evropske proizvajalce krme Avtor: FEFAC — Fédération Européenne des Fabricants d'Aliments Composés (57) (Europäischer Verband der Mischfutterindustrie, European Feed Manufacturers' Federation) (Zveza evropskih proizvajalcev krme)

—

Naslov: Community guide to good practice for feed additive and premixture operators (58) (Vodnik Skupnosti po dobri praksi za proizvajalce krmnih dodatkov in predmešanic) Avtor: FAMI-QS — European Association for Feed Additives and Premixtures Quality System (59) (Sistem kakovosti Evropskega združenja za krmne dodatke in predmešanice)

—	Naslov: Smernice Skupnosti za dobro prakso pri proizvodnji varne hrane za hišne živali (60) Avtor: European Pet Food Industry Federation (61) (Evropsko združenje proizvajalcev in posrednikov hrane za hišne živali)

—

Naslov: European Guide to good practice for the industrial manufacture of safe feed materials (62) (Evropske smernice za dobro prakso za industrijsko proizvodnjo varnih posamičnih krmil) Avtor: — Starch Europe (63) — The EU Oil and Proteinmeal Industry (FEDIOL) (Združenje proizvajalcev rastlinskih olj in beljakovin iz EU) (64) — The European Biodiesel Board (EBB) (65) (Evropski odbor za biodizel) — V sodelovanju z European Feed Ingredients Safety Certification (EFISC) (66) (Evropsko certificiranje varnosti sestavin v krmi). Sektorski referenčni dokumenti: — Proizvodnja varnih posamičnih krmil, pridobljenih s predelavo škroba — Proizvodnja varnih posamičnih krmil, pridobljenih z drobljenjem oljnih semen in rafiniranjem rastlinskega olja — Proizvodnja varnih posamičnih krmil, pridobljenih s predelavo biodizla — Revizorjev kontrolni seznam za salmonelo — Informativni list o salmoneli

—

Naslov: European Guide to Good Hygiene Practices for the collection, storage, trading and transport of cereals, oilseeds, protein crops, other plant products and products derived thereof (67) (Evropski vodnik po dobri higienski praksi pri zbiranju, shranjevanju, prevozu žit, oljnic, beljakovinskih rastlin, drugih rastlinskih proizvodov in iz njih pridobljenih proizvodov ter pri trgovini z njimi) Avtor: — European association of cereals, rice, feedstuffs, oilseeds, olive oil, oils and fats and agro supply trade (COCERAL) (68) (Evropsko združenje za žita, riž, krmo, oljnice, oljčno olje, oljke, maščobe in živilskopredelovalno industrijo) — European agri-cooperatives (COGECA) (69) (Evropske kmetijske zadruge) — European association of professional portside storekeepers for agribulk commodities within the European Union (UNISTOCK) (70) (Evropsko združenje pristaniških strokovnjakov za skladiščenje kmetijskega blaga v razsutem stanju v Evropski uniji)

Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali redno pregleduje smernice v sodelovanju z deležniki in drugimi zainteresiranimi stranmi.

10.2   Nacionalne smernice

Komisija je vzpostavila register nacionalnih smernic za dobro prakso (71), da jih da na voljo državam članicam ter nosilcem dejavnosti na področju krme in živil.

---

(1)  UL L 35, 8.2.2005, str. 1.

(2)  UL L 147, 31.5.2001, str. 1.

(3)  UL L 31, 1.2.2002, str. 1.

(4)  Dodatne informacije o Uredbi (ES) št. 178/2002 (vključno z ločenimi smernicami) so na voljo na spletnem mestu Komisije na naslednji povezavi:

https://ec.europa.eu/food/safety/general_food_law/general_requirements_en.

(5)  UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(6)  UL L 165, 30.4.2004, str. 1.

(7)  Uredba (ES) št. 882/2004 bo s 14. decembrom 2019 razveljavljena in nadomeščena z Uredbo (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih (UL L 95, 7.4.2017, str. 1).

(8)  UL L 229, 1.9.2009, str. 1.

(9)  UL L 300, 14.11.2009, str. 1.

(10)  UL L 54, 26.2.2011, str. 1.

(11)  V okviru uredbe o higieni krme.

(12)  UL L 29, 30.1.2013, str. 1.

(13)  Obvestilo Komisije 2018/C 133/02 (UL C 133, 16.4.2018, str. 2).

(14)  UL L 354, 31.12.2008, str. 1.

(15)  UL L 183, 12.7.2002, str. 51.

(16)  Pristojni organi lahko v skladu s členom 18 uredbe o živalskih stranskih proizvodih odobrijo nekatera izvzetja iz prepovedi krmljenja kožuharjev z nekaterimi snovmi kategorije 2 in nekaterimi odpadki iz gostinskih dejavnosti.

(17)  Glej poglavje 4.2 teh smernic.

(18)  Člen 4(1) Uredbe (ES) št. 767/2009 določa, da se zahteve iz člena 15 Uredbe (ES) št. 178/2002 smiselno uporabljajo za krmo za živali, ki niso namenjene proizvodnji živil.

(19)  Člen 146 Uredbe (EU) 2017/625, s katerim se s 14. decembrom 2019 razveljavlja Uredba (ES) št. 882/2004.

(20)  Glej poglavje 6.2 teh smernic.

(21)  Uredba Komisije (EU) št. 225/2012 z dne 15. marca 2012 o spremembi Priloge II k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 183/2005 glede posebnih zahtev za odobritev obratov, ki dajejo na trg za uporabo kot krma proizvode, pridobljene iz rastlinskih olj in mešanic maščob, v zvezi s proizvodnjo, shranjevanjem, prevozom in testiranjem olj, maščob in proizvodov, pridobljenih iz njih, na dioksin (UL L 77, 16.3.2012, str. 1).

(22)  Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L 226, 25.6.2004, str. 3).

(23)  Uredba Komisije (ES) št. 141/2007 z dne 14. februarja 2007 o zahtevi za odobritev v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 183/2005 obratov nosilcev dejavnosti poslovanja s krmo, ki proizvajajo ali dajejo na trg krmne dodatke kategorije „kokcidiostatiki in histomonostatiki“ (UL L 43, 15.12.2007, str. 9).

(24)  Uredba Komisije (EU) 2015/786 z dne 19. maja 2015 o določitvi meril sprejemljivosti za postopke razstrupljanja, ki se uporabljajo za proizvode, namenjene živalski krmi, kot je opredeljeno v Direktivi 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 125, 21.5.2015, str. 10).

(25)  https://ec.europa.eu/food/safety/animal-feed/feed-hygiene/approved-establishments_en.

(26)  „Zaprtje zanke – akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo“ (COM(2015) 614 final).

(27)  Člen 5(6) uredbe o higieni krme določa: „Nosilci dejavnosti poslovanja s krmo in kmetje pridobivajo in uporabljajo krmo samo iz obratov, ki so registrirani in/ali odobreni v skladu s to uredbo“.

(28)  Ti proizvodi se v tej fazi še ne štejejo za „krmo“.

(29)  Ti proizvodi se v tej fazi še ne štejejo za „krmo“.

(30)  Ta proizvod se v tej fazi še ne šteje za „krmo“.

(31)  Kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2018/851 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive 2008/98/ES o odpadkih (UL L 150, 14.6.2018, str. 109).

(32)  http://ec.europa.eu/environment/waste/framework/guidance.htm.

(33)  http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:52007DC0059.

(34)  Direktiva 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. maja 2002 o nezaželenih snoveh v živalski krmi (UL L 140, 30.5.2002, str. 10).

(35)  Posebni pogoji iz diagrama poteka zaradi sprememb, uvedenih z Direktivo (EU) 2018/851 in navedenih v prvem odstavku oddelka 7.1.3, niso več ustrezni.

(36)  Ti proizvodi se v tej fazi še ne štejejo za „krmo“.

(37)  Ti proizvodi se v tej fazi še ne štejejo za „krmo“.

(38)  Ti proizvodi se v tej fazi še ne štejejo za „krmo“.

(39)  Glej Smernice za uporabo živil, ki niso več namenjena prehrani ljudi, v krmi. Določbe o omejevanju proizvodov živalskega izvora v prehrani živali vsebujeta uredba o živalskih stranskih proizvodih in Uredba Komisije (EU) št. 142/2011. Določbe o prepovedi krmljenja so določene v členu 7 uredbe o transmisivnih spongiformnih encelopatijah in Prilogi IV k navedeni uredbi.

(40)  Odobrenim v skladu s členom 24 uredbe o živalskih stranskih proizvodih.

(41)  Pogoje za uporabo je treba preveriti v poglavju 4 Obvestila Komisije – Smernice za uporabo živil, ki niso več namenjena prehrani ljudi, v krmi.

(42)  Ti proizvodi se v tej fazi še ne štejejo za „krmo“.

(43)  Pogoje za uporabo je treba preveriti v poglavju 3 Obvestila Komisije – Smernice za uporabo živil, ki niso več namenjena prehrani ljudi, v krmi.

(44)  Ti proizvodi se v tej fazi še ne štejejo za „krmo“.

(45)  Pogoje za uporabo je treba preveriti v poglavju 4 Obvestila Komisije – Smernice za uporabo živil, ki niso več namenjena prehrani ljudi, v krmi.

(46)  V skladu z odstopanji iz dela II oddelka 4 Priloge X k Uredbi (EU) št. 142/2011, če to odobrijo pristojni organi.

(47)  Pogoje za uporabo je treba preveriti v poglavju 3 Obvestila Komisije – Smernice za uporabo živil, ki niso več namenjena prehrani ljudi, v krmi.

(48)  Zbirno poročilo Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo, 17. in 18. december 2009 – točka 6. A.O.B.

(49)  Zbirno poročilo Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo, 19. in 20. maj 2014 – točka A.06.

(50)  Glej podrobno razlago v poglavju 4.3 Smernic za uporabo živil, ki niso več namenjena prehrani ljudi, v krmi.

(51)  Zbirno poročilo Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo (oddelek za prehrano živali), ki se je sestal v Bruslju 15. in 16. septembra 2014, točka A.09.

(52)  Člen 5(1) Uredbe (ES) št. 767/2009 določa, da se zahteve iz členov 18 in 20 Uredbe (ES) št. 178/2002 ter člena 4(1) Uredbe (ES) št. 183/2005 smiselno uporabljajo za krmo za živali, ki niso namenjene proizvodnji živil.

(53)  Spletna stran Generalnega direktorata za zdravje in varnost hrane: Splošne zahteve živilske zakonodaje. http://ec.europa.eu/food/safety/general_food_law/general_requirements_en.

(54)  http://ec.europa.eu/food/safety/docs/animal-feed-guides-good-practice-guidelines_good_practice_en.pdf.

(55)  http://ec.europa.eu/food/safety/animal-feed/feed-hygiene/guides-good-practice/index_en.htm.

(56)  Sporočilo Komisije o smernicah Skupnosti za dobro prakso (2016/C 418/02). UL C 418, 12.11.2016, str. 2.

(57)  http://www.fefac.org/.

(58)  Sporočilo Komisije o smernicah Skupnosti za dobro prakso (2007/C 64/04). UL C 64, 20.3.2007, str. 17.

(59)  http://www.fami-qs.org/.

(60)  Sporočilo Komisije o smernicah Skupnosti za dobro prakso (2018/C 128/03) (UL C 128, 11.4.2018, str. 3).

(61)  http://www.fediaf.org/.

(62)  Sporočilo Komisije o smernicah Skupnosti za dobro prakso (2016/C 418/02) (UL C 418, 12.11.2016, str. 2).

(63)  http://www.starch.eu/.

(64)  http://www.fediol.eu/.

(65)  http://www.ebb-eu.org/.

(66)  http://www.efisc.eu/.

(67)  Sporočilo Komisije o smernicah Skupnosti za dobro prakso (2016/C 418/02) (UL C 418, 12.11.2016, str. 2).

(68)  http://www.coceral.com/.

(69)  http://www.copa-cogeca.be/.

(70)  http://www.unistock.be/.

(71)  http://ec.europa.eu/food/safety/docs/animal-feed-guides-good-practice-biosafety_food-hygiene_legis_guidance_good-practice_reg-nat.pdf.