EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52019IR3729

Mnenje Evropskega odbora regij – Prispevek regij in mest k razvoju Afrike

OJ C 141, 29.4.2020, p. 25–28 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

29.4.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

C 141/25


Mnenje Evropskega odbora regij – Prispevek regij in mest k razvoju Afrike

(2020/C 141/06)

Poročevalec:

Robert ZEMAN (CZ/EPP), član občinskega sveta, Prachatice

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Izhodišče

1.

opozarja, da sta trajnostni razvoj in uspešna razvojna politika odvisna od številnih drugih vprašanj in politik, na katere tudi vplivata, kot so splošna podpora za vzpostavitev osebnih odnosov in okvirov za sodelovanje med lokalnimi in regionalnimi oblastmi, socialna in zdravstvena politika, upravljanje migracij, varnost in zaščita, podpora za trajnostni gospodarski razvoj, zlasti malim in srednjim podjetjem, spodbujanje izmenjave znanja in dobrega upravljanja itd.; lokalne in regionalne oblasti so ključni akterji pri mnogih od teh vprašanj tako v EU kot zunaj nje, zato je nujno treba razvijati nove ideje o tem, kako bi lahko prispevale k trajnostnemu razvoju, zlasti v Afriki;

2.

poziva k celovitemu pristopu EU in poudarja, da je za uspešnost predlaganih ukrepov nujno tesno sodelovanje z ustreznimi partnerji v afriških državah in mednarodnih institucijah, kot sta Urad visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR) (1) in Mednarodna organizacija za migracije (IOM) (2);

3.

ugotavlja, da je obsežno gospodarsko in razvojno sodelovanje eden od načinov za odpravo temeljnih vzrokov za migracije v EU; poudarja, da je za reševanje zapletenega vprašanja migracij, ki imajo številne posledice, potrebnih veliko javnih sredstev v EU – tako zdaj kot v prihodnje. Na ta način bi lahko pomagali zmanjšati negativno dojemanje migracij v smeri Unije, kar zadeva družbo in varnost, ter določene napetosti znotraj evropske družbe, ki spodbujajo porast političnega in družbenega radikalizma;

Dosedanje delo in mnenja Odbora regij

4.

opozarja na dosedanje zelo pomembno delo Odbora regij, zlasti na mnenja, ki so jih pripravili Hans Janssen, Peter Bossman in Jesús Gamallo Aller (3), in predlaga nekaj iztočnic v razmislek in nekaj konkretnih ukrepov za izboljšanje življenjskih razmer in spodbujanje trajnostnega razvoja v Afriki, da bi prispevali k zmanjšanju pritiska, ki žene ljudi k izseljevanju (4);

5.

znova izraža podporo predlaganemu instrumentu za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI), ki je bistven vir financiranja usmerjene podpore za trajnostni razvoj; ponovno poziva k oblikovanju posebnih programov z lastnim proračunom, ne samo v okviru NDICI (5), da bi podprli delo mest in regij EU na razvojnem področju, med drugim različne dolgoročne projekte v Afriki. Bilo bi najbolje, če bi takšne programe upravljale same regije iz celotne EU, kar bi mestom, občinam, podjetjem in neprofitnim organizacijam v teh regijah omogočilo sodelovanje v projektih, namenjenih temu, da se v skladu s cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov (6) izboljša kakovost življenja na določenih območjih;

6.

poudarja, da bi bilo treba tako vzpostavljene programe opredeliti kot dolgoročne, da bi se lahko udeleženci k njihovemu izvajanju dolgoročno zavezali;

7.

meni, da je treba za spodbujanje regij k sodelovanju v programih, zlasti tistih regij, ki še nimajo veliko izkušenj na področju razvojnega sodelovanja, v okviru programov predvideti sistem spodbud in tehnično podporo;

8.

je prepričan, da bi lahko uvedba takšnih posebnih programov evropskim regijam, mestom, podjetjem, nevladnim organizacijam in državljanom, ki so z njimi povezani, omogočila, da povečajo svoje možnosti za aktivno spodbujanje trajnostnega razvoja zunaj EU, se bolje seznanijo z življenjem v drugih delih sveta, zlasti v Afriki, in pri tem razvijajo poslovne priložnosti;

9.

predlaga, naj ti programi temeljijo na razpisih za sodelovanje regij, pri čemer je treba posebej poudariti čezmejno sodelovanje, da bi združili izkušnje, človeške vire in strokovno znanje;

10.

poziva, naj bodo takšni programi z upravnega vidika čim bolj preprosti;

Izgradnja osebnih odnosov in krepitev zmogljivosti – temeljno orodje za učinkovito sodelovanje za razvoj

11.

opozarja, da imajo nekatere najbolj oddaljene regije EU tesne zgodovinske vezi z Afriko, pa tudi izkušnje na področjih, ki so v interesu njihovih sosed, zato poziva, naj se čim bolj prožno izkoristijo možnosti za čezmejno sodelovanje, pri čemer je treba v okviru evropskega teritorialnega sodelovanja in NDICI čim bolje izkoristiti možnosti, ki so na voljo za naslednje obdobje;

12.

meni, da je bistveno izkoristiti sodelovanje in zavezništva, ki jih imajo občine in regije Evropske unije z afriškimi občinami in regijami, da bi zagotovili usklajenost politik in izkoristili znanje na področju razvoja ter regionalnega sodelovanja in inovacij (v skladu s strategijo pametne specializacije);

13.

poudarja, da je za dolgoročno vzdržnost projektov nujno čim bolj povečati zmogljivosti in neposredne stike med državljani, da bi tako obe strani sprejeli odgovornost za projekte, s čimer bi povečali njihov učinek na državljane;

14.

je prepričan, da so mobilnost, krepitev in širjenje resničnih partnerskih odnosov najprej prek predstavnikov in pozneje tudi neposredno med prebivalci regij, mest in občin držav Evropske unije in Afriške unije bistvenega pomena za zagotovitev široke podpore širše javnosti za izvajanje takšnih projektov. Lokalne skupnosti in organi so med najbolj cenjenimi in legitimnimi političnimi organi, ko gre za učinkovito izvajanje projektov za izboljšanje kakovosti življenja v Afriki;

15.

na podlagi izkušenj svojih članov ugotavlja, da so dobri, aktivni in raznovrstni osebni odnosi med snovalci politike, civilno družbo in državljani bistvena podlaga za izvajanje posebnih projektov in lahko zagotovijo njihovo dolgoročno vzdržnost in uspešnost;

16.

je prepričan, da je seznanjanje z dejanskimi življenjskimi razmerami navadnih državljanov v EU in Afriki eden od pomembnih pogojev za zmanjšanje zanimanja za nezakonite migracije v Evropo. Te informacije pa ne morejo prihajati samo iz medijev, temveč tudi iz medosebnih odnosov, tj. neposrednih izmenjav med lokalnimi in regionalnimi oblastmi, kar lahko izboljša razumevanje različnih kulturnih in socialno-ekonomskih razmer na obeh straneh ter izvajanje razvojnih projektov. Te odnose je treba zato graditi in tudi finančno podpreti;

17.

spodbuja čim večji prispevek mest, regij in občin tudi tistih držav članic EU, ki trenutno ne vzdržujejo tesnih stikov z afriškimi državami na področju razvojnega sodelovanja. Na ta način se lahko doseže širše, bolj raznoliko in učinkovitejše izvajanje projektov in dejavnosti za spodbujanje trajnostnega razvoja v afriških državah, hkrati pa okrepi legitimnost takšnega sodelovanja v očeh državljanov teh držav članic. Za premostitev kulturnih in jezikovnih problemov se priporočajo tudi tristranska regionalna in lokalna partnerstva;

Celovit pristop k sodelovanju z afriškimi regijami in občinami – pogoj za dolgoročni uspeh

18.

poudarja, da bi s prenosom izkušenj evropskih lokalnih in regionalnih oblasti glede opravljanja vsakodnevnih nalog v zvezi z neposrednim vodenjem skupnosti in medsebojnim sodelovanjem, zlasti čezmejnim, ter s celostnim pristopom, ki se ne osredotoča samo na razvojno sodelovanje, učinkovito izboljšali življenjske razmere v državah Afriške unije;

19.

zato meni, da so projekti izmenjevanja primerov dobre prakse, kot je pobuda OR iz Nikozije, koristno orodje za vzpostavitev neposrednega in konkretnega sodelovanja med partnerji iz EU in tretjimi državami na lokalni in regionalni ravni (7);

20.

predlaga, naj se s projekti, ki jih upravljajo regije iz EU, skušajo doseči tesna partnerstva s podjetji, nevladnimi organizacijami ali strokovnjaki iz teh regij, v sodelovanju z občinami in njihovimi podjetji, lokalnimi afriškimi podjetji, organizacijami in delavci. Ti projekti morajo biti osredotočeni na cilje trajnostnega razvoja (8) (urbanistično načrtovanje, oskrba z vodo in čiščenje vode, ravnanje z odpadki in njihova ponovna uporaba v okviru krožnega gospodarstva itd.) ter se prilagodljivo in z dolgoročnega vidika odzivati na potrebe skupnosti;

21.

se zaveda, da je izvajanje projektov za spodbujanje trajnostnega razvoja v Afriki izjemno kompleksna, zahtevna in pogosto tvegana naloga, zato meni, da je treba vzpostaviti dodatne instrumente za pomoč mestom in regijam EU v njihovih projektih sodelovanja, s poudarkom na trajnosti projektov, varnosti in podpiranju skupnih dejavnosti za spodbujanje in stabilizacijo dolgoročnega izvajanja projektov;

22.

predlaga, da bi bil cilj projektov, izmenjevanja primerov dobre prakse in drugih dejavnosti predvsem stabilizacija položaja mladih in okrepitev položaja žensk v družbi (9), tako na ravni skupine kot na individualni ravni, pa tudi na medosebni ravni, kar naj bi omogočilo njihov osebni razvoj in okrepilo njihovo zaupanje v boljšo prihodnost in s tem njihovo zmožnost, da prispevajo k trajnosti njihovega lokalnega okolja;

23.

meni, da so mala in srednja podjetja temelj delujoče, moderne in stabilne civilne družbe, zato poleg projektov, ki spodbujajo ustanavljanje teh podjetij v Afriki, predlaga, naj se izvajajo dejavnosti, kot so delovne prakse v EU, izmenjava delavcev, morebitna ustanovitev skupnih evropskih in afriških podjetij ter vse druge vrste dejavnosti, ki bi lahko povečale zaposlenost v malih podjetjih;

24.

se zaveda, da je treba podpreti lokalne rešitve na področju zaposlovanja, podjetništva, zdravstva, varstva okolja in drugih dejavnosti, hkrati pa prispevati h krepitvi vzajemne trgovine, podjetništva in sodelovanja na mednarodni ravni;

25.

ugotavlja, da je namen vseh dejavnosti prispevati k izboljšanju kakovosti življenja posameznikov, družin in lokalnih skupnosti, da bi spodbudili rast srednjega razreda kot nosilca stabilne in zdrave družbe;

26.

se zaveda, da je treba uspešno izvajanje projektov v podporo trajnostnemu razvoju dopolniti z informacijskimi dejavnostmi o izkušnjah EU, njenih držav članic ter njihovih lokalnih in regionalnih organov, ki bodo lahko koristile lokalnim partnerjem. Prav tako je treba opredeliti lokalne kontaktne osebe, ki bi delale na konkretnih projektih in bi mladim, šolam in zainteresiranim organizacijam pomagale pri iskanju ustreznih partnerjev za delitev izkušenj, organizacijo izmenjav itd.;

27.

predlaga uporabo razpoložljivih komunikacijskih tehnologij in družbenih omrežij, da bi na podlagi uradnih virov Evropske unije in njenih regij zagotovili čim širše in hkrati čim bolj personalizirane in zanesljive informacije ter tako zmanjšali vpliv napačnih informacij in dezinformacij tako v EU kot tudi v afriških državah;

28.

meni, da bodo okrepljeni odnosi in sodelovanje med regijami Evropske unije in Afriške unije v prihodnosti lahko vodili k boljšim odnosom tudi na ravni Evropske unije in Afriške unije. Nova in tesnejša enakopravna partnerstva bi lahko omogočila druge pomembne oblike sodelovanja ter postopen gospodarski in družbeni razvoj, kar bi prispevalo k zmanjšanju migracijskega pritiska;

Pilotni projekti – nepogrešljiv element za preverjanje teoretičnih izhodišč iz tega mnenja v praksi

29.

potrjuje svoje prepričanje, da bi morala EU razmišljati globalno in delovati na lokalni ravni, in meni, da bi moral temeljni pristop tega načrta vedno temeljiti na pristopu od spodaj navzgor. Zato poudarja, da je treba uporabiti izkušnje evropskih regionalnih in lokalnih oblasti in podjetij ter strokovnjakov, da bi v sodelovanju z njihovimi afriškimi kolegi zagotovili ustrezno izvajanje dejavnosti in projektov;

30.

glede na to, da je cilj tega mnenja čim bolj spodbuditi trajnostni razvoj družbe v afriških mestih in občinah, poziva k čim prejšnji vzpostavitvi pilotnih projektov in drugih s tem povezanih dejavnosti, saj so bistvenega pomena za uspešno dolgoročno pomoč afriškim državam, v katerih je iz političnih in varnostnih razlogov mogoče zmanjšati zanimanje za nezakonito izseljevanje ne le v države Evropske unije, temveč tudi v druge afriške države.

V Bruslju, 12. februarja 2020

Predsednik Evropskega odbora regij

Apostolos TZITZIKOSTAS


(1)  https://www.unhcr.org/.

(2)  https://www.iom.int/.

(3)  Sosedstvo in svet, Hans Janssen, 2018; Sklad za azil in migracije, Peter Bossman, 2018; Migracije na osrednji sredozemski poti, Hans Janssen, 2017; Partnerski okvir s tretjimi državami za migracije, Peter Bossman, 2017; Predlog novega evropskega soglasja o razvoju „Naš svet, naše dostojanstvo, naša prihodnost“, Jesús Gamallo Aller, 2017; Zaščita beguncev v njihovi regiji izvora: nov vidik, Hans Janssen, 2016; Dostojno življenje za vse: od vizije do skupnega ukrepanja, Hans Janssen, 2015.

(4)  Poročilo Fundacije Mo Ibrahim: https://mo.ibrahim.foundation/sites/default/files/2020-01/2019_Forum_Report_2.pdf.

(5)  Sosedstvo in svet, Hans Janssen, 2018.

(6)  Cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov: https://www.undp.org/content/undp/en/home/sustainable-development-goals.html.

(7)  Pobuda iz Nikozije: https://cor.europa.eu/sl/our-work/Pages/Libya.aspx.

(8)  Cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov: https://www.undp.org/content/undp/en/home/sustainable-development-goals.html.

(9)  Poročilo Fundacije Mo Ibrahim: https://mo.ibrahim.foundation/sites/default/files/2020-01/2019_Forum_Report_2.pdf.


Top