EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52019IP0079

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2019 o izvajanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah v institucionalnem okviru EU (2017/2089(INI))

OJ C 449, 23.12.2020, p. 28–36 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

23.12.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

C 449/28


P8_TA(2019)0079

Izvajanje Listine Evropske unije o temeljnih pravicah v institucionalnem okviru EU

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2019 o izvajanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah v institucionalnem okviru EU (2017/2089(INI))

(2020/C 449/05)

Evropski parlament,

ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

ob upoštevanju členov 2, 3, 6, 7, 9, 10, 11, 21, 23 in 49 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter členov 8, 9, 10, 11, 12, 15, 16, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 67(1), 258, 263, 267 in 352 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) in sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice,

ob upoštevanju memoranduma o soglasju med Svetom Evrope in Evropsko unijo,

ob upoštevanju mnenj in seznama meril Beneške komisije za pravno državo,

ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah, Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah,

ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulske konvencije) in svoje resolucije z dne 12. septembra 2017 o predlogu sklepa Sveta o sklenitvi, s strani Evropske unije, Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (1),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. marca 2007 o spoštovanju Listine o temeljnih pravicah v zakonodajnih predlogih Komisije: metodologija sistematičnega in strogega nadzora (2),

ob upoštevanju svojih letnih resolucij o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2016 s priporočili Komisiji o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice (3),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2017 o evropskem stebru socialnih pravic (4),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. septembra 2017 o preglednosti, odgovornosti in integriteti v institucijah EU (5),

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (6),

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 168/2007 z dne 15. februarja 2007 o ustanovitvi Agencije Evropske unije za temeljne pravice (7),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. aprila 2005 z naslovom Spoštovanje Listine o temeljnih pravicah v zakonodajnih predlogih Komisije – Metodologija za sistematičen in strog nadzor (COM(2005)0172),

ob upoštevanju poročila Komisije z dne 29. aprila 2009 o praktičnem delovanju metodologije za sistematičen in strog nadzor spoštovanja Listine o temeljnih pravicah (COM(2009)0205),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. oktobra 2010 z naslovom Strategija za učinkovito izvajanje Listine o temeljnih pravicah v Evropski uniji (COM(2010)0573),

ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 6. maja 2011 o operativnih smernicah za upoštevanje temeljnih pravic v oceni učinka Komisije (SEC(2011)0567),

ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije ter visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 12. decembra 2011 z naslovom Človekove pravice in demokracija v središču zunanjega delovanja EU – za učinkovitejši pristop (COM(2011)0886),

ob upoštevanju strateškega okvira in akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo z dne 25. junija 2012,

ob upoštevanju smernic Sveta z dne 20. januarja 2015 o metodoloških fazah za preverjanje združljivosti predlogov pripravljalnih teles Sveta s temeljnimi pravicami,

ob upoštevanju smernic za pripravljalna telesa Sveta z naslovom Združljivost s temeljnimi pravicami,

ob upoštevanju poročila predsedstva Sveta o seminarju z dne 13. maja 2016 z naslovom Uporaba Listine EU o temeljnih pravicah v nacionalnih politikah,

ob upoštevanju smernic Komisije z dne 19. maja 2015 o analizi učinkov človekovih pravic v ocenah učinka o pobudah v trgovinski politiki,

ob upoštevanju letnih poročil Komisije o uporabi Listine EU o temeljnih pravicah,

ob upoštevanju letnih kolokvijev Komisije o temeljnih pravicah,

ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije z dne 20. septembra 2016 v združenih zadevah C-8/15 P do C-10/15 P, Ledra Advertising Ltd proti Evropski komisiji in Evropski centralni banki (8),

ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije z dne 6. novembra 2018 v združenih zadevah C-569/16 in C-570/16 Stadt Wuppertal proti Marii Elisabethi Bauer in Volker Willmeroth proti Martini Broßonn (9),

ob upoštevanju mnenja 2/13 Sodišča Evropske unije z dne 18. decembra 2014 o pristopu Evropske unije k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (10),

ob upoštevanju mnenja 4/2018 Agencije Evropske unije za temeljne pravice z dne 24. septembra 2018 z naslovom Challenges and opportunities for the implementation of the Charter of Fundamental Rights (Izzivi in priložnosti za izvajanje Listine o temeljnih pravicah),

ob upoštevanju letnih poročil o temeljnih pravicah Agencije Evropske unije za temeljne pravice,

ob upoštevanju priročnika Agencije za temeljne pravice iz oktobra 2018 z naslovom Applying the Charter of Fundamental Rights of the European Union in law and policymaking at national level – Guidance (Uporaba Listine Evropske unije o temeljnih pravicah v pravu in oblikovanju politik na nacionalni ravni – smernice),

ob upoštevanju gradiva za boljše pravno urejanje, zlasti dokumenta št. 28: Temeljne svoboščine in človekove pravice,

ob upoštevanju člena 38 Poslovnika,

ob upoštevanju mnenja generalnega sekretarja Sveta Evrope z dne 2. decembra 2016 o pobudi Evropske unije za vzpostavitev evropskega stebra socialnih pravic,

ob upoštevanju dokumenta nizozemske delegacije konference COSAC o preglednosti v EU iz novembra 2017 z naslovom Opening up closed doors: Making the EU more transparent for its citizens (Odpiranje zaprtih vrat: Večja preglednost EU za njene državljane) in dopisa delegacij konference COSAC institucijam EU z dne 20. decembra 2017 o preglednosti političnega odločanja v EU,

ob upoštevanju študij The Implementation of the Charter of Fundamental Rights in the EU institutional framework (Izvajanje Listine o temeljnih pravicah v institucionalnem okviru EU) z dne 22. novembra 2016, The interpretation of Article 51 of the EU Charter of Fundamental Rights: the Dilemma of Stricter or Broader Application of the Charter to National Measures (Razlaga člena 51 Listine EU o temeljnih pravicah: dilema strožje ali širše uporabe Listine pri nacionalnih ukrepih) z dne 15. februarja 2016 in The European Social Charter in the context of implementation of the EU Charter of Fundamental Rights (Evropska socialna listina v okviru izvajanja Listine EU o temeljnih pravicah) z dne 12. januarja 2016, ki jih je objavil Generalni direktorat EP za notranjo politiko Unije (11),

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika, člena 1(1)(e) in Priloge 3 sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku odobritve samoiniciativnih poročil,

ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve ter mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, stališča Odbora za pravice žensk in enakost spolov v obliki predlogov sprememb ter mnenja Odbora za peticije (A8-0051/2019),

A.

ker je Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) z Lizbonsko pogodbo v pravnem okviru EU dobila status primarne zakonodaje in enako pravno težo kot Pogodbi;

B.

ker se v poročilu ne ocenjujejo posamezne pravice iz Listine, ampak izvajanje Listine kot instrumenta primarnega prava;

C.

ker so socialne določbe bistveni del Listine in pravne strukture Unije; ker je treba zagotoviti spoštovanje in poudariti pomen temeljnih pravic po vsej Uniji;

D.

ker so temeljne pravice, priznane z Listino, po mnenju Sodišča v središču pravne strukture EU in ker je spoštovanje teh pravic potrebni pogoj za zakonitost aktov EU;

E.

ker Listina v skladu z zahtevami mednarodnega prava o človekovih pravicah in svojega člena 51 vključuje tako negativne (nekršenje) kot pozitivne (dejavno spodbujanje) obveznosti, ki jih je treba izpolnjevati v enaki meri, da bi bile določbe Listine v celoti operativne;

F.

ker je v členu 51 Listine opisano področje uporabe Listine glede na spoštovanje načela subsidiarnosti in ob upoštevanju pristojnosti držav članic in Unije ter spoštovanju omejitev teh pristojnosti, dodeljenih Uniji v Pogodbah;

G.

ker člen 51(2) Listine jasno določa, da se z Listino področje uporabe prava Unije ne širi preko pristojnosti Unije ali se določajo nove pristojnosti ali naloge Unije ali spreminjajo pristojnosti in naloge, določene v Pogodbah;

H.

ker institucije, organe, urade in agencije Unije Listina vedno zavezuje, tudi kadar delujejo zunaj pravnega okvira EU;

I.

ker se v skladu s členom 51 določbe Listine za države članice uporabljajo samo takrat, kadar te izvajajo pravo EU, ker je zaradi nejasnih omejitev te zahteve težko opredeliti, ali in kako se Listina pravilno uporablja;

J.

ker potencial socialnih in ekonomskih pravic iz Listine še ni ustrezno izkoriščen; ker ob upoštevanju mnenja generalnega sekretarja Sveta Evrope spoštovanje socialnih pravic ni le etična in pravna obveznost, ampak tudi ekonomska nujnost;

K.

ker je v členu 6 PEU poudarjeno tudi, da temeljne pravice, kakor jih zagotavlja Evropska konvencija o človekovih pravicah, predstavljajo splošna načela prava Unije;

L.

ker se člen 151 PDEU sklicuje na temeljne socialne pravice, kot so pravice iz Evropske socialne listine;

M.

ker je v študiji z dne 22. novembra 2016 o izvajanju Listine EU o temeljnih pravicah v institucionalnem okviru EU (12) med drugim obravnavan pomen Listine za dejavnosti Komisije v okviru Pogodbe o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost (Pogodba o EMS) in evropskega semestra; ker se pri ekonomskem upravljanju Unije premalo pozornosti posveča socialnim pravicam, navedenim v Listini; ker je treba te pravice obravnavati kot prave temeljne pravice;

N.

ker so se pravice iz Listine še okrepile z zavezo v evropskem stebru socialnih pravic, da se zagotovijo nove in učinkovitejše pravice za državljane na področju enakih možnosti in dostopa do trga dela, poštenih delovnih pogojev ter socialne zaščite in vključenosti;

O.

ker je enakost spolov temeljna vrednota EU, opredeljena v Pogodbah EU in Listini; ker člen 8 PDEU določa vključevanje načela enakosti spolov in navaja, da si Unija v vseh svojih dejavnostih prizadeva odpraviti neenakosti in spodbujati enakost med moškimi in ženskami;

P.

ker je preglednost zakonodajnih postopkov in postopkov odločanja EU logična posledica pravice do dobrega upravljanja iz člena 41 Listine ter bistven pogoj, da lahko državljani ocenjujejo in ustrezno spremljajo, kako institucije EU izvajajo Listino;

Q.

ker bi institucije, organi, uradi in agencije Unije s spodbujanjem širokega razpona pravic iz Listine – od državljanskih in političnih do socialnih in ekonomskih pravic ter pravic tretje generacije – zagotovili ključno spodbudo za razvoj evropske javne sfere ter vzpostavitev oprijemljive oblike koncepta evropskega državljanstva in participativne razsežnosti EU iz Pogodb;

R.

ker je Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA) v svojih mnenjih o izboljšanju dostopa do pravnih sredstev na področju podjetništva in človekovih pravic na ravni EU (13) ter o izzivih in priložnostih za izvajanje Listine o temeljnih pravicah navedla več priporočil za učinkovito izvajanje Listine o temeljnih pravicah (14);

S.

ker člen 24 Listine določa pravice otrok, javne organe in zasebne ustanove pa obvezuje, da prednostno upoštevajo otrokove koristi;

T.

ker je v členu 14 Listine poudarjena pravica vsakega otroka do brezplačnega izobraževanja;

Krepitev vključevanja Listine v zakonodajne postopke in postopke odločanja

1.

je trdno prepričan, da je bila strategija Komisije za učinkovito izvajanje Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (COM(2010)0573) prvi ukrep po začetku veljavnosti Listine, a jo je nujno treba posodobiti; pozdravlja letna poročila Komisije o uporabi Listine ter poziva k pregledu te strategije, sicer pripravljene leta 2010, da bi jo posodobili in upoštevali nove izzive in institucionalno stvarnost, zlasti po izstopu Združenega kraljestva iz EU;

2.

priznava, da so institucije EU naredile več pomembnih korakov za vključevanje Listine v zakonodajne postopke in postopke odločanja EU; ugotavlja, da je glavna naloga Listine zagotoviti, da bo zakonodaja EU v celoti v skladu s pravicami in načeli iz te listine, ter priznava težave pri dejavnem spodbujanju teh načel in pravic ter njihovem uresničevanju;

3.

poudarja, da je pomembno, da se pri vseh zakonodajnih predlogih Unije spoštujejo temeljne pravice iz Listine;

4.

opozarja, da so postopki, ki so jih vzpostavile institucije EU za ocenjevanje skladnosti zakonodajnih predlogov z Listino, predvsem notranje narave; poziva, naj se omogočijo okrepljene oblike posvetovanja, ocen učinka, tudi specifične ocene učinka na enakost spolov, in pravnega nadzora s sodelovanjem neodvisnih strokovnjakov za temeljne pravice; poziva Komisijo, naj spodbuja strukturirano in regulirano sodelovanje z organi za človekove pravice, kot so Agencija za temeljne pravice, Evropski inštitut za enakost spolov in ustrezni organi Sveta Evrope in Organizacije Združenih narodov ter organizacije civilne družbe, ki delujejo na tem področju, kadar lahko zakonodajni dosje potencialno spodbuja temeljne pravice ali nanje negativno vpliva;

5.

poziva Komisijo, Svet in Parlament, naj revidirajo Uredbo (ES) št. 168/2007, da bo lahko Agencija za temeljne pravice na lastno pobudo izdajala nezavezujoča mnenja o osnutkih zakonodaje EU in da bi spodbudili sistematična posvetovanja s to agencijo;

6.

poziva Komisijo, druge institucije EU ter nacionalne in regionalne vlade držav članic, naj se v zvezi s temeljnimi pravicami posvetujejo z Agencijo za temeljne pravice;

7.

priznava bistveno vlogo Agencije za temeljne pravice pri ocenjevanju skladnosti z Listino in pozdravlja delo, ki ga opravlja agencija; spodbuja Agencijo za temeljne pravice, naj še naprej svetuje institucijam EU in državam članicam o izboljšanju kulture temeljnih pravic v Uniji ter jih pri tem podpira; pozdravlja nedavno sprejeto strategijo Agencije za temeljne pravice za obdobje 2018–2022;

8.

je seznanjen z interaktivnim spletnim orodjem Clarity, ki ga je razvila Agencija, da bi omogočila preprosto ugotavljanje najprimernejšega nesodnega organa s področja človekovih pravic za posamezna vprašanja na področju temeljnih pravic;

9.

poziva Komisijo, naj zagotovi celovite ocene učinka, in sicer naj uravnoteženo ocenjuje ekonomske, socialne in okoljske posledice ter spremeni svojo odločitev o razdelitvi dejavnikov o temeljnih pravicah v okviru ocene učinkov na obstoječe tri kategorije – gospodarske, socialne in okoljske učinke – ter oblikuje dve posebni kategoriji „učinki na temeljne pravice“ in „ocena učinka na enakost spolov“, da bi zagotovila upoštevanje vseh vidikov temeljnih pravic;

10.

poziva Komisijo, naj na ravni Unije uvede sistematični ukrep, s katerim bo spoštovala in izpolnjevala določbe Listine ter zagotavljala prilagajanje prava Unije glede na pravne spremembe in spremembe sodne prakse v mednarodnem pravu o človekovih pravicah; pri tem ponovno poziva Komisijo, naj pripravi predlog za uresničitev resolucije Parlamenta z dne 25. oktobra 2016 s priporočili Komisiji o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice, (15) ki bi omogočal sistematično preverjanje sprememb v institucijah in organih EU in v državah članicah, pri katerih bi bilo treba ukrepati za zaščito in uresničevanje pravic, svoboščin in načel Listine; zlasti predlaga, da pogojev v okviru københavnskih meril glede temeljnih pravic ne bi enostavno uporabljali samo v času pristopnega procesa, temveč bi države članice redno ocenjevali glede na izpolnjevanje teh meril;

11.

ugotavlja, da ima tudi varuh človekovih pravic pomembno vlogo pri zagotavljanju spoštovanja temeljnih pravic v okviru Listine, ne le kar zadeva člen 41 o pravici do dobrega upravljanja, temveč je treba upoštevati, da je dobro upravljanje temelj za zagotavljanje drugih temeljnih pravic; želi spomniti na vzorno delo varuhinje človekovih pravic med drugim na področju preglednosti in svobode obveščanja, pa tudi na posebno poročilo o agenciji Frontex (16) v tem parlamentarnem obdobju, ki zlasti obravnava pravice prosilcev za azil in migrantov do pritožbe;

12.

razume, da bo sodna praksa vplivala na področje uporabe Listine in da je to treba upoštevati;

13.

poziva zakonodajalca EU, naj priznata izid sodbe Splošnega sodišča z dne 22. marca 2018 (zadeva T-540/15) o dostopu do dokumentov v okviru trialogov (17) in naj ustrezno ravnata; vztraja, da je treba med institucijami EU povečati preglednost in dostop do dokumentov, da bi vzpostavili učinkovitejše medinstitucionalno sodelovanje in odgovornost pri zadevah, povezanih s temeljnimi pravicami; odločno poziva Svet, naj čim prej obravnava pomisleke glede preglednosti svojega postopka odločanja in dostopa do dokumentov v skladu z ustreznimi priporočili evropske varuhinje človekovih pravic;

Vključevanje načel Listine v politike EU

14.

opozarja, da oblikovanje politik EU temelji na načelih in ciljih iz členov 2, 3, 4, 5 in 6 PEU, pri čemer je treba v celoti upoštevati in izvajati zahteve v splošnih določbah v delu I naslova II PDEU;

15.

poziva institucije EU, naj okrepijo izvajanje vključevanja načela enakosti spolov v vse dejavnosti EU z namenom boja proti diskriminaciji na podlagi spola in spodbujanja enakosti spolov;

16.

ponovno potrjuje, da morajo vsi pravni akti, ki jih sprejme EU, v celoti spoštovati vse določbe Listine, tudi njene socialne določbe. poudarja, da je v pravni okvir EU za ekonomsko in monetarno politiko pomembno vključiti izrecno sklicevanje na Listino; v zvezi s tem opozarja, da uporaba medvladnih ureditev institucij EU ne odvezuje obveznosti, da ocenijo skladnost takih instrumentov s pravom EU, vključno z Listino;

17.

meni, da je bistveno, da Unija odločno poveča lastno udeležbo pri uveljavljanju vseh pravic iz Listine, tudi socialnih pravic;

18.

poziva Komisijo, naj bo postopek evropskega semestra, vključno z letnim pregledom rasti in priporočili za posamezne države, skladen z normativnimi elementi socialnih pravic v Listini;

19.

podpira uvedbo strogih in doslednih določb o temeljnih pravicah v operativna besedila osnutkov uredb o ustanovitvi skladov EU;

20.

poziva Komisijo in Svet, naj makroekonomske odločitve sprejemata ob upoštevanju ocen temeljnih pravic na podlagi vseh državljanskih, političnih in socialnih pravic, ki jih zagotavljajo instrumenti evropskega in mednarodnega prava o človekovih pravicah;

21.

poziva Komisijo, naj preuči, kateri ukrepi so potrebni za pristop Evropske unije k Evropski socialni listini, in predlaga časovni okvir za uresničitev tega cilja;

22.

opozarja, da je na podlagi pristojnosti, določenih v Pogodbah, predvsem odgovornost držav članic, da socialno politiko izvajajo v praksi, s čimer prispevajo k učinkovitosti in oprijemljivemu izrazu socialnih določb iz Listine; vendar ponovno poziva, naj se pri morebitni reviziji Pogodb vanje vključi socialni protokol, da bi tako okrepili temeljne socialne pravice v zvezi z ekonomskimi svoboščinami;

23.

je seznanjen z dejansko ključno, toda neformalno vlogo Euroskupine pri ekonomskem upravljanju euroobmočja, ter z morebitnim vplivom njenih odločitev na oblikovanje politik, pri čemer pa za protiutež ni ustreznih mehanizmov demokratične odgovornosti in sodnega nadzora; opominja člane na njihove horizontalne obveznosti, ki izhajajo iz členov 2 in 6 PEU ter iz Listine;

24.

poziva Komisijo in Evropsko centralno banko, naj pri opravljanju svojih nalog v okviru evropskega mehanizma za stabilnost, tudi pri svoji posojilni praksi, v celoti spoštujeta Listino ob upoštevanju sodne prakse Sodišča;

25.

opozarja, da mora delovanje Unije na mednarodnem prizorišču voditi načela iz člena 21(1) PEU; je prepričan, da popolno spoštovanje in spodbujanje izvajanja določb Listine v Uniji predstavlja merilo za ocenjevanje legitimnosti in verodostojnosti ravnanja Unije v mednarodnih odnosih, med drugim tudi v okviru procesa širitve v skladu s členom 49 PEU;

26.

je seznanjen z omejeno pristojnostjo Sodišča Evropske unije na področju skupne zunanje in varnostne politike ter svari pred morebitnim omejevanjem pravice do učinkovitega pravnega sredstva, ki jo zagotavlja Listina;

27.

opozarja institucije EU na njihove obveznosti glede človekovih pravic na področju uporabe Listine, tudi v trgovinski politiki; spodbuja Komisijo, naj pred zaključkom vsakršnih trgovinskih pogajanj izvede posebne ocene učinka na človekove pravice in se pri tem sklicuje na vodilna načela Združenih narodov o ocenah učinkov trgovinskih in naložbenih sporazumov na človekove pravice;

28.

ponovno opozarja, da sta tako v Pogodbah kot v Listini omenjena varstvo narodnih manjšin in diskriminacija na podlagi jezika; poziva h konkretnim upravnim ukrepom v institucijah EU, s katerimi bi nacionalne vlade spodbudili k iskanju trajnih rešitev in spodbujanju kulture jezikovne raznolikosti v državah članicah, ki ne bo omejena zgolj na uradne jezike EU;

29.

opozarja na obveznost iz člena 6 PEU o pristopu k Evropski konvenciji o človekovih pravicah; poziva Komisijo, naj sprejme potrebne ukrepe za odpravo pravnih ovir, ki preprečujejo sklenitev pristopnega procesa, predloži nov osnutek o pristopu Unije k Evropski konvenciji o človekovih pravicah in pripravi pozitivne rešitve za zadržke, na katere je opozorilo Sodišče Evropske unije v mnenju št. 2/13 z dne 18. decembra 2014; meni, da bi z zaključkom tega postopka uvedli dodatne zaščitne ukrepe za temeljne pravice državljanov in prebivalcev Unije in zagotovili dodaten mehanizem za uveljavljanje človekovih pravic, natančneje možnost vložitve pritožbe pri Evropskemu sodišču za človekove pravice v zvezi s kršitvijo človekovih pravic zaradi delovanja institucije EU ali države članice, ki izvaja pravo EU, če kršitev sodi na področje uporabe Evropske konvencije o človekovih pravicah; poleg tega meni, da bo sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice poleg sodne prakse Sodišča Evropske unije na tem področju še dodatno okrepila sedanje in prihodnje delovanje Unije za spoštovanje in spodbujanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin na področju državljanskih svoboščin, pravosodja in notranjih zadev;

30.

poziva, naj se horizontalna direktiva za boj proti diskriminaciji (18) sprejme brez odlašanja, da se s konkretno zakonodajo EU nadalje zagotovijo temeljne pravice v EU;

Listina in agencije EU

31.

opozarja na možnost nekaterih agencij EU, da državam članicam ponudijo podporo pri izpolnjevanju njihovih dolžnosti, ki izhajajo iz Listine, tako da pogosto delujejo kot operativna povezava med EU in nacionalnimi okviri; poudarja, da je mogoče to nalogo učinkovito izvajati le z vzpostavitvijo celovito razvite prakse na področju temeljnih pravic v agencijah, ki delujejo na področju pravosodja in notranjih zadev in/ali katerih dejavnosti bi lahko vplivale na pravice in načela, ki izhajajo iz Listine, pri čemer se upoštevajo notranje in zunanje razsežnosti varstva in spodbujanja temeljnih pravic;

32.

poziva ustrezne agencije EU, naj si bolj prizadevajo za izvajanje načel enakosti spolov iz Listine, tudi tako, da vse institucije in agencije EU izvajajo politiko ničelne strpnosti do vseh oblik spolnega nasilja ter fizičnega ali psihičnega nadlegovanja; poziva vse institucije in agencije EU, naj v celoti izvajajo resolucijo Parlamenta z dne 26. oktobra 2017 o boju proti spolnemu nadlegovanju in zlorabam v EU (19);

33.

je seznanjen z raznoliko paleto politik in instrumentov, ki so jih za uresničevanje svojih obveznosti na področju temeljnih pravic razvile nekatere agencije, zaradi česar je izvajanje zelo različno; poudarja, da je treba spodbujati sodelovanje znotraj agencij EU ter strukturiran dialog z neodvisnimi strokovnjaki za človekove pravice, pa tudi nadgraditi obstoječe dobre prakse, da bi še bolj razvili skupen in okrepljen okvir človekovih pravic;

34.

poziva agencije EU, ki delujejo na področju pravosodja in notranjih zadev in/ali tiste agencije, katerih dejavnosti bi lahko vplivale na pravice in načela, ki izhajajo iz Listine, naj sprejmejo notranje strategije o temeljnih pravicah in spodbujajo redna usposabljanja o teh pravicah in Listini za svoje osebje na vseh ravneh;

35.

obžaluje, da številne uredbe o ustanovitvi agencij EU ne vsebujejo izrecnega sklicevanja na Listino; poziva sozakonodajalca, naj pri pripravi ali reviziji uredb ali sklepov o ustanovitvi agencij po potrebi zapolnita to vrzel, hkrati pa naj ob upoštevanju mandata in posebnosti vsake agencije določita dodaten operativni mehanizem za skladnost z Listino;

Podpiranje držav članic pri izvajanju Listine na nacionalni ravni

36.

opozarja, da sta evropska in nacionalna razsežnost Listine neločljivo povezani ter se dopolnjujeta, da se določbe Listine dosledno uporabljajo v splošnem pravnem okviru EU;

37.

poudarja trajno vrzel v ozaveščenosti o Listini, njenem področju uporabe in stopnji izvajanja med imetniki pravic, ki uživajo njeno zaščito, ter pravnimi strokovnjaki in strokovnjaki za človekove pravice, in hkrati obžaluje, da za odpravo te pomanjkljivosti ni bilo sprejetih več nacionalnih ukrepov;

38.

poziva Komisijo, naj okrepi svoje dejavnosti ozaveščanja o Listini s polnim sodelovanjem organizacij civilne družbe ter naj spodbuja in financira module usposabljanja v zvezi z Listino za nacionalne sodnike, delavce v pravni stroki in javne uslužbence, ti moduli pa naj bodo namenjeni tudi boljšemu poznavanju politik in prava Unije, med drugim tudi materialnega in procesnega prava, uporabe instrumentov EU za pravosodno sodelovanje, ustreznih primerov sodne prakse Sodišča Evropske unije, pravnega jezika in primerjalnega prava; poleg tega poziva Komisijo, naj državam članicam zagotovi praktične smernice za podporo pri izvajanju Listine na nacionalni ravni; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj poskrbi za vsestransko prepoznavnost priročnika o uporabi Listine Evropske unije o temeljnih pravicah v pravu in oblikovanju politik na nacionalni ravni, ki ga je pred kratkim objavila Agencija za temeljne pravice;

39.

spodbuja države članice, naj redno izmenjujejo informacije in izkušnje o uporabi, izvajanju in nadzoru Listine ter vključijo primere dobrih praks, ki so jih že razvile na nacionalni ravni; spodbuja države članice, naj pregledajo postopkovna pravila o pravnem nadzoru in ocenah učinka za zakone z vidika Listine; ugotavlja, da bi se bilo treba pri teh postopkih, enako kot pri nacionalnih instrumentih za človekove pravice, izrecno sklicevati na Listino, s čimer bi bilo manj možnosti, da Listine ne bi upoštevali;

40.

opozarja, da lahko pomanjkljiv prenos in neustrezno izvajanje prava EU v državah članicah dejansko vplivata na uveljavljanje temeljnih pravic EU; v tem smislu želi spomniti na vlogo Komisije kot varuhinje pogodb, kar pomeni, da je končno – če ne celo primarno – odgovorna za varstvo temeljnih pravic, po potrebi tudi s pomočjo postopkov za ugotavljanje kršitev; v zvezi s tem poziva k odločnejšemu vodenju glede ustreznega izvajanja zakonodaje EU;

Doslednejšemu razlaganju Listine naproti

41.

je prepričan, da različne razlage o uporabi določb Listine v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in držav članic škodijo dodani vrednosti, ki jo ima Listina kot sklop skupnih minimalnih standardov zaščite, ki se uporabljajo horizontalno za vse institucionalne akterje ter politike in dejavnosti, povezane s področjem EU;

42.

poudarja, da vključitev Listine v primarno zakonodajo EU, ne da bi se sočasno razširile pristojnosti Unije in upoštevalo načelo subsidiarnosti iz člena 51, pomeni, da imajo institucije, ki sprejemajo in izvajajo odločitve, novo odgovornost, kar velja tudi za države članice pri izvajanju zakonodaje EU na nacionalni ravni, in da so postale določbe Listine neposredno izvršljive na evropskih in nacionalnih sodiščih;

43.

spodbuja institucije EU in države članice, naj dovolijo bolj neposredno uporabo Listine kot celote;

44.

obžaluje, da se Republika Poljska in Združeno kraljestvo doslej še nista odločila za odstop od Protokola št. 30 k Pogodbama;

o

o o

45.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1)  UL C 337, 20.9.2018, str. 167.

(2)  UL C 301 E, 13.12.2007, str. 229.

(3)  UL C 215, 19.6.2018, str. 162.

(4)  UL C 242, 10.7.2018, str. 24.

(5)  UL C 337, 20.9.2018, str. 120.

(6)  UL L 145, 31.5.2001, str. 43

(7)  UL L 53, 22.2.2007, str. 1

(8)  ECLI:EU:C:2016:701.

(9)  ECLI:EU:C:2018:871.

(10)  ECLI:EU:C:2014:2454.

(11)  Študija z naslovom The Implementation of the Charter of Fundamental Rights in the EU institutional framework (Izvajanje Listine Evropske unije o temeljnih pravicah v institucionalnem okviru EU), Evropski parlament, Generalni direktorat za notranjo politiko Unije, Tematski sektor C, 22. november 2016; študija z naslovom The interpretation of Article 51 of the EU Charter of Fundamental Rights: the Dilemma of Stricter or Broader Application of the Charter to National Measures (Razlaganje člena 51 Listine EU o temeljnih pravicah: dilema strožje ali širše uporabe Listine pri nacionalnih ukrepih), Generalni direktorat za notranjo politiko Unije, Tematski sektor C, 15. februar 2016, in študija z naslovom The European Social Charter in the context of implementation of the EU Charter of Fundamental Rights (Evropska socialna listina v okviru izvajanja Listine EU o temeljnih pravicah), 12. januar 2016.

(12)  The Implementation of the Charter of Fundamental Rights in the EU institutional framework (Izvajanje Listine Evropske unije o temeljnih pravicah v institucionalnem okviru EU), Evropski parlament, Generalni direktorat za notranjo politiko Unije, Tematski sektor C – Pravice državljanov in ustavne zadeve, 22. november 2016.

(13)  Mnenje FRA 1/2017, 10. april 2017.

(14)  Mnenje FRA 4/2018, 24. september 2018.

(15)  UL C 215, 19.6.2018, str. 162.

(16)  Resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. decembra 2015 o posebnem poročilu Evropskega varuha človekovih pravic o preiskavi na lastno pobudo OI/5/2012/BEH-MHZ v zvezi z agencijo Frontex (UL C 399, 24.11.2017, str. 2.)

(17)  Sodba Splošnega sodišča z dne 22. marca 2018, Emilio de Capitani proti Evropskemu parlamentu, T-540/15, ECLI:EU:T:2018:167.

(18)  Predlog Komisije z dne 2. julija 2008 za Direktivo Sveta o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost (COM(2008)0426).

(19)  UL C 346, 27.9.2018, str. 192.


Top