—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Ukrajini in o razmerah na Krimu zlasti tistih z dne 11. junija 2015 o strateških vojaških razmerah na območju Črnega morja po nezakoniti priključitvi Krima k Rusiji (1), 10. septembra 2015 o Rusiji, zlasti primerih Estona Kohvera, Olega Sencova in Aleksandra Kolčenka (2), 4. februarja 2016 o razmerah na področju človekovih pravic na Krimu, zlasti glede krimskih Tatarov (3), 12. maja 2016 o krimskih Tatarih (4), 16. marca 2017 o ukrajinskih zapornikih v Rusiji in razmerah na Krimu (5), 5. oktobra 2017 o primerih voditeljev krimskih Tatarov Ahtema Čijgoza in Ilmija Umerova ter novinarja Mikole Semene (6), 8. februarja 2018 o Rusiji, primeru Ojuba Titieva in centru za človekove pravice Memorial (7), 14. junija 2018 o Rusiji, zlasti primeru ukrajinskega političnega zapornika Olega Sencova (8), 25. oktobra 2018 o razmerah v Azovskem morju (9), 14. februarja 2019 o Rusiji in primeru Ojuba Titijeva (10), 12. decembra 2018 o izvajanju pridružitvenega sporazuma EU z Ukrajino (11) in 12. marca 2019 o stanju političnih odnosov med EU in Rusijo (12),

—

ob upoštevanju izjav uradne govorke Evropske službe za zunanje delovanje z dne 25. maja 2018 o primerih več pridržanih na nezakonito priključenih območjih Krima in v Sevastopolu ali pridržanih s tega območja, 10. januarja 2019 o primerih nezakonito pridržanih ukrajinskih državljanov, 17. januarja 2019 o nezakonitem zadrževanju ukrajinskih pripadnikov vojaških sil s strani Rusije, 22. marca 2019 o obsodbi Pavla Hriba, in 17. aprila 2019 o daljšem nezakonitem pridržanju ukrajinskih pripadnikov vojaških sil,

—

ob upoštevanju resolucije parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 28. junija 2018 o ukrajinskih državljanih, ki so pridržani v Ruski federaciji kot politični zaporniki,

—

ob upoštevanju resolucije parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 24. januarja 2019 o stopnjevanju napetosti v Azovskem morju in ožini Kerč ter grožnjah evropski varnosti,

—

ob upoštevanju resolucije parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 25. junija 2019 o krepitvi postopka odločanja v parlamentarni skupščini glede poverilnih pisem in glasovanja,

—

ob upoštevanju sklepa Mednarodnega sodišča za pomorsko mednarodno pravo z dne 25. maja 2019 v zadevi št. 26 v zvezi s pridržanjem treh plovil ukrajinske mornarice,

—

ob upoštevanju Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

—

ob upoštevanju ustave Ruske federacije, zlasti 2. poglavja o človekovih in državljanskih pravicah in svoboščinah,

—

ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN št. 68/262 z dne 27. marca 2014 o ozemeljski celovitosti Ukrajine in resolucije generalne skupščine OZN št. 71/205 z dne 19. decembra 2016 o razmerah na področju človekovih pravic v Avtonomni republiki Krim in mestu Sevastopol (Ukrajina),

—

ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah in njenih protokolov, Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah in Deklaracije OZN o pravicah domorodnih ljudstev,

—

ob upoštevanju člena 5 Splošne deklaracije človekovih pravic, katere pogodbenica je Ruska federacija, in člena 7 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki določata, da nihče ne sme biti izpostavljen mučenju ali krutemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju, člena 9 Splošne deklaracije človekovih pravic, ki določa, da nihče ne sme biti samovoljno zaprt, pridržan ali izgnan, člena 19 te deklaracije, ki zagotavlja pravico do svobode mnenja in izražanja, in člena 20 te deklaracije, ki zagotavlja pravico do svobode mirnega zbiranja in združevanja,

—

ob upoštevanju poročila Beneške komisije z dne 18. marca 2019 o financiranju združenj,

—

ob upoštevanju mnenja Beneške komisije z dne 13. junija 2016 o ruskem zveznem zakonu št. 129-FZ (zvezni zakon o nezaželenih dejavnostih tujih in mednarodnih nevladnih organizacij),

—

ob upoštevanju Ženevske konvencije o zaščiti civilnih oseb v času vojne z dne 12. avgusta 1949,

A.

ker se je Ruska federacija kot podpisnica Splošne deklaracije o človekovih pravicah in Evropske konvencije o človekovih pravicah ter kot polnopravna članica Sveta Evrope in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi zavezala načelom demokracije, pravne države in spoštovanju temeljnih svoboščin in človekovih pravic;

B.

ker Evropska unija ne priznava izvrševanja ruske zakonodaje na Krimu in v Sevastopolu ter pričakuje, da bodo vsi nezakonito pridržani ukrajinski državljani na Krimskem polotoku in v Rusiji nemudoma izpuščeni;

C.

ker EU še naprej v celoti podpira suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine v okviru njenih mednarodno priznanih meja ter ponovno poudarja, da je politika nepriznavanja nezakonite priključitve Krima in Sevastopola izjemno pomembna;

D.

ker ruski organi in politično vodstvo vztrajajo pri represivnem in avtoritarnem režimu proti svojim državljanom, civilni družbi, politični opoziciji in medijskim delavcem; ker je ruski zdrs v avtoritarni režim negativno vplival na odnose med EU in Rusijo ter na stabilnost v Evropi in po svetu; ker se represija kaže tudi z izločitvijo opozicijskih kandidatov iz volitev, kar se trenutno dogaja kandidatom Ilji Jašinu, Ljubov Sobol in Ivanu Ždanovu na občinskih volitvah v Moskvi;

E.

ker je z zakonom o nezaželenih organizacijah iz leta 2015 generalni tožilec Rusije pooblaščen, da brez sodnega postopka prepove tuje in mednarodne organizacije, za katere se šteje, da so „nezaželene“; ker se zakon vse pogosteje uporablja za kaznovanje ruskih nevladnih organizacij in aktivistov civilne družbe;

F.

ker se je v več primerih poročalo o mučenju ter krutem in poniževalnem ravnanju; ker te obtožbe doslej niso bile ustrezno raziskane; ker so bila priznanja in podpora za lažne obremenilne dokaze pridobljena z mučenjem; ker so bili tarče tudi krimski odvetniki, ki žrtvam nudijo pravno pomoč, in zagovorniki človekovih pravic, ki prijavijo primere prisilnih izginotij s političnim ozadjem na Krimu, pa tudi novinarji, ki poročajo o položaju krimskih Tatarov;

G.

ker se mnogi zaporniki in priporniki v zaporih znajdejo v težkih in nečloveških razmerah, kar ogroža njihovo telesno in duševno zdravje; ker zaporniki nujno potrebujejo zdravstveno oskrbo in zdravljenje;

H.

ker je Ruska federacija z uporabo vojaške sile 25. novembra 2018 v bližini ožine Kerč zajela 24 ukrajinskih mornarjev s treh plovil, ki jih je zasegla; ker so ti ukrajinski pripadniki vojaških sil od 25. novembra 2018 nezakonito pridržani;

I.

ker so separatistične sile, ki jih podpira Rusija, v Doneškem bazenu zajele najmanj 130 Ukrajincev, med njimi vsaj 25 vojakov;

J.

ker je Mednarodno sodišče za pomorsko mednarodno pravo v svojem sklepu z dne 25. maja 2019 z 19 glasovi za in enim proti sklenilo, naj Ruska federacija „takoj izpusti ukrajinska mornariška plovila Berdjansk, Nikopol in Jani Kapu ter jih vrne Ukrajini“, „nemudoma izpusti 24 pridržanih ukrajinskih pripadnikov vojaških sil in jim dovoli, da se vrnejo v Ukrajino“, in da naj se obe strani „vzdržita ravnanja, ki bi lahko poslabšalo ali razširilo spor“;

K.

ker se je Evropska unija odzvala na stopnjevanje nasilja v ožini Kerč in Azovskem morju, kar vključuje nezakonito pridržanje 24 ukrajinskih pripadnikov vojaških sil, tako da je 15. marca 2019 na seznam oseb in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine, dodala osem ruskih uradnikov;

L.

ker je v skladu s poročilom Urada visokega komisarja za človekove pravice z dne 25. junija 2019 Rusija 27. marca 2019 izvedla 26 hišnih preiskav in nato aretirala 24 oseb, med katerimi je večina aktivistov iz vrst krimskih Tatarov, ki zdaj prestajajo do 20-letne nezakonite zaporne kazni; ker je Rusija v prvih polovici leta 2019 nezakonito aretirala vsaj 37 ukrajinskih državljanov na nezakonito zasedenem Krimu; ker so skoraj vsi predstavniki avtohtonih krimskih Tatarov;

M.

ker je bilo od začetka junija 2018 več kot 70 ukrajinskih državljanov v različnih regijah Ruske federacije in na zasedenem Krimu pridržanih iz političnih razlogov; ker je od marca 2019 po ocenah centra za človekove pravice Memorial v Rusiji 297 političnih zapornikov, kar je 50 več kot pred štirimi leti, vključno s režiserjem Olegom Sencovom, dobitnikom nagrade Saharova za svobodo misli za leto 2018;

N.

ker so zamaskirani moški decembra 2017 brutalno napadli vodjo nevladne organizacije Environmental Watch za severni Kavkaz Andreja Rudomaha in njegove sodelavce Viktorja Čirkova, Aleksandra Saveljeva in Vero Holodno, ter so po napadu Andreju Rudomahu diagnosticirali pretres možganov in več zlomov obraznih kosti; ker kljub materialnim dokazom, vključno s posnetki sistema CCTV in prstnimi odtisi napadalcev, ki jih imajo preiskovalni organi na voljo, preiskava ni prinesla oprijemljivih rezultatov, storilci in načrtovalci brutalnega napada pa ostajajo nekaznovani; ker namesto tega proti Andreju Rudomahu poteka kazenska preiskava zaradi klevetanja poslanca državne dume;

O.

ker morajo v skladu z ruskim zakonom o tujih agentih vse nevladne organizacije, ki prejemajo tuja finančna sredstva in se ukvarjajo s politično dejavnostjo, zaprositi za vključitev na poseben vladni seznam tujih agentov, za katere se izvaja dodaten podrobni vladni nadzor, in morajo v vseh svojih objavah, sporočilih in poročilih zapisati, da jih je pripravil tuji agent;

P.

ker je bila ena najstarejših in najuglednejših okoljevarstvenic v državi Aleksandra Koroljeva, vodja nevladne organizacije Ekozaščita! s sedežem v Kaliningradu, prisiljena zapustiti državo in v tujini zaprositi za azil zaradi kazenske ovadbe zaradi neplačila denarnih kazni, naloženih organizaciji, ker je večkrat zavrnila zahtevo, da se prijavi kot „tuja agentka“; ker ji v primeru obsodbe grozi do dve leti zaporne kazni;

Q.

ker je Ekozaščita! ena od 49 ruskih nevladnih organizacij, ki so vložile pritožbe pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (vloga št. 9988/13), v katerih trdijo, da zakon o tujih agentih krši več norm na področju človekovih pravic, vključno s svobodo izražanja in združevanja, kar je potrdil komisar Sveta Evrope za človekove pravice;

R.

ker sta bili v zadnjih mesecih proti okoljevarstvenikoma Andreju Borovikovu in Vjačeslavu Jegorovu sproženi najmanj dve kazenski zadevi zaradi ponavljajočih se kršitev zakonodaje o javnih zborovanjih v zvezi z okoljskimi protesti v arhangelški in moskovski regiji;

S.

ker sta Evropska unija in Ukrajina v skupni izjavi po zadnjem vrhu EU-Ukrajina 8. julija 2019 pozvali k takojšnji izpustitvi vseh nezakonito pridržanih in zaprtih ukrajinskih državljanov na Krimskem polotoku in v Rusiji, vključno s tatarskimi aktivisti;

T.

ker so štirje ukrajinski politični zaporniki – dobitnik nagrade Saharova za svobodo misli za leto 2018 Oleg Sencov, Oleksander Kolčenko, Oleksander Šumkov in Volodimir Baluh – junija 2018 gladovno stavkali v protest zaradi pridrževanja ukrajinskih političnih zapornikov v Rusiji;

U.

ker je parlamentarna skupščina Sveta Evrope delegaciji Ruske federacije dovolila, da se vrne v Svet Evrope, ki je vodilna evropska organizacija za človekove pravice, in ji 25. junija 2019 ponovno podelila pravico do glasovanja, pri čemer je vztrajala, da mora ponovno sodelovanje spremljati skladnost z vrednotami in normami organizacije;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.