EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 4.3.2019

COM(2019) 190 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

o izvajanju akcijskega načrta za krožno gospodarstvo

{SWD(2019) 90 final}

1Uvod

Komisija je decembra 2015 sprejela akcijski načrt za krožno gospodarstvo 1 , da bi znova spodbudila delovna mesta, rast in naložbe ter razvila ogljično nevtralno in konkurenčno gospodarstvo, učinkovito z viri. Zdaj je 54 ukrepov iz akcijskega načrta končanih ali se izvajajo, vendar se bo delo v zvezi z nekaterimi od njih nadaljevalo po letu 2019.

Okvir EU za spremljanje krožnega gospodarstva 2 kaže, da je prehod prispeval k temu, da se v EU znova ustvarjajo delovna mesta. Leta 2016 je bilo v sektorjih, pomembnih za krožno gospodarstvo, zaposlenih več kot štiri milijone delavcev 3 , kar je 6 % več kot leta 2012. V prihodnjih letih bodo zagotovo ustvarjena dodatna delovna mesta, da bi se izpolnilo povpraševanje, ki ga bodo predvidoma ustvarili popolnoma delujoči trgi sekundarnih surovin 4 .

Zaradi krožnosti so se v EU in zunaj nje pojavile nove poslovne priložnosti in novi poslovni modeli ter razvili novi trgi. Leta 2016 so dejavnosti krožnega gospodarstva, kot so popravila, ponovna uporaba ali recikliranje, ustvarile skoraj 147 milijard EUR dodane vrednosti ter obsegale približno 17,5 milijarde EUR naložb 5 .

V Evropi se je recikliranje komunalnih odpadkov v obdobju 2008–2016 povečalo, prispevek recikliranih materialov k splošnemu povpraševanju po materialih pa se nenehno izboljšuje. Vendar se z recikliranimi materiali v povprečju izpolni le manj kot 12 % povpraševanja po materialih v EU 6 . To je podobno kot v nedavnem poročilu deležnikov, ki nakazuje, da bi popolna krožnost zajela le 9 % 7 svetovnega gospodarstva, tako da bi ostalo ogromno prostora za izboljšave.

Z akcijskim načrtom se je sploh prvič spodbudil sistemski pristop vzdolž celotnih vrednostnih verig. Komisija je z njim načela krožnosti vključila v proizvodnjo in potrošnjo plastike, upravljanje voda, prehranske sisteme in upravljanje posameznih tokov odpadkov. To je lahko storila zaradi odločne podpore in vključevanja držav članic, Evropskega parlamenta, poslovne skupnosti in državljanov. Poleg tega je načrt prispeval k prizadevanjem za uresničitev agende za trajnostni razvoj do leta 2030 12 .

V tem poročilu so predstavljeni glavni rezultati izvajanja akcijskega načrta. Poleg tega so orisani prihodnji izzivi za oblikovanje našega gospodarstva in nadaljnje ustvarjanje konkurenčne prednosti ter postavitev temeljev za podnebno nevtralno gospodarstvo, v katerem je pritisk na naravne in sladkovodne vire ter ekosisteme čim manjši. Poročilo je bilo pripravljeno v odziv na zahtevo Sveta 13 , naj Komisija „letno predloži pisno poročilo o napredku, doseženem pri izvajanju akcijskega načrta,“ ki jo je izrazil tudi Evropski parlament 14 . Celotno stanje v zvezi z izvajanjem akcijskega načrta je predstavljeno v priloženem delovnem dokumentu služb Komisije (SWD) 15 .

2Vzpostavitev krožnega gospodarstva

2.1Krožni postopki oblikovanja in proizvodnje

S krožno oblikovanimi oziroma načrtovanimi izdelki in storitvami je mogoče čim bolj zmanjšati rabo virov ter spodbujati ponovno uporabo, predelavo in možnost recikliranja materialov v prihodnje. Učinkovita raba virov se že obravnava z različnimi politikami EU: te poleg direktive o okoljsko primerni zasnovi in uredbe o označevanju z energijskimi nalepkami vključujejo še prostovoljna orodja, kot so merila za znak EU za okolje ali zelena javna naročila. V delovnem dokumentu služb Komisije o politikah, povezanih z izdelki 18 , ki je objavljen skupaj s tem poročilom, so proučene možnosti za boljšo predstavitev različnih obstoječih orodij politike o izdelkih na ravni EU in njihovega prispevka h krožnemu gospodarstvu. To vključuje proučitev možnosti razširitve politike o okoljsko primerni zasnovi, ki je bila uspešna za izdelke, povezane z energijo, na skupine izdelkov, ki niso povezani z energijo, ter dodatno podporo sektorju popravil v EU. Poleg tega so v dokumentu analizirane morebitne priložnosti v dodatnih sektorjih, na primer sektorjih embalaže, tekstila in pohištva. Trenutno se pregledujejo bistvene zahteve za embalažo, da bi se izboljšala zasnova za ponovno uporabo in visokokakovostno recikliranje embalaže.

Krožnost pomeni tudi prilagoditev industrijskih postopkov. Komisija je vidike krožnosti (poraba energije in uporaba materialov, preprečevanje nastajanja odpadkov, recikliranje in zmanjševanje nevarnih kemikalij) uvedla v posameznih referenčnih dokumentih o najboljših razpoložljivih tehnikah (referenčni dokumenti BAT) 19 na podlagi direktive o industrijskih emisijah 20 , s čimer so postali referenčni standardi, ki jih države članice uporabljajo pri izdajanju dovoljenj za industrijske obrate. Poleg tega je rezultat preverjanja ustreznosti sistema za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) potrdil, da je s sistemom mogoče izboljšati okoljsko učinkovitost organizacij.

Prehod je osredotočen na mala in srednja podjetja (MSP). Ta lahko izkoristijo svetovanje, ki ga izvajata evropska podjetniška mreža 21 in evropsko središče znanja o učinkoviti rabi virov 22 , da bi izboljšala učinkovito rabo virov in proizvodne postopke. Poleg tega je Komisija vzpostavila namensko vseevropsko mrežo za inovativne napredne proizvodne tehnologije in razvija bazo znanja za nadomestitev zadevnih nevarnih snovi, ki povzročajo zaskrbljenost. Malim in srednjim podjetjem koristi tudi pilotni program preverjanja okoljskih tehnologij, v okviru katerega lahko razvijalci tehnologije dokazujejo navedbe o učinkovitosti inovativnih tehnologij in pridobijo zaupanje na novih trgih.

2.2Krepitev vloge potrošnikov

Za prehod na bolj krožno gospodarstvo je potrebno dejavno sodelovanje državljanov pri spreminjanju vzorcev potrošnje. V ta namen je v priloženem dokumentu o politikah, povezanih z izdelki, predstavljen strateški pristop k povečanju uspešnosti znaka EU za okolje, da bi se potrošnikom v skladu s priporočili iz preverjanja ustreznosti zagotovile točne okoljske informacije 23 . Poleg tega je v njem predstavljeno podrobno vrednotenje pilotne faze o okoljskem odtisu.

Potrošniki se lahko pri odločanju o nakupu na podlagi informacij o trajnosti in popravljivosti izdelkov 25 usmerijo v bolj trajnostne izbire. Komisija na podlagi pozitivnih izkušenj, pridobljenih z uredbo o označevanju z energijskimi nalepkami, razvija sistem točkovanja v zvezi s popravljivostjo izdelka. Poleg tega se s predlogom 26 o nekaterih vidikih pogodb o prodaji blaga, v zvezi s katerim se zdaj izvajajo zadnji koraki zakonodajnega postopka, podaljšuje rok za obrnitev dokaznega bremena, kar bo potrošnikom pomagalo uporabiti pravice garancijskega roka 27 in jih varovalo pred izdelki z napako.

Komisija je predlagala še okrepitev varstva potrošnikov pred neresničnimi okoljskimi trditvami in praksami predčasnega zastaranja 28 z boljšimi možnostmi za posamezna in kolektivna pravna sredstva zoper nepoštene poslovne prakse 29 . To dopolnjuje informacije iz revidiranih smernic za uporabo in izvajanje direktive o nepoštenih poslovnih praksah 30 .

Da bi izkoristili potencial javnih organov za spodbujanje trgov za krožne izdelke in storitve, je Komisija sprejela nova in revidirana merila EU za zelena javna naročila, vključno z vidiki krožnega gospodarstva, ter spodbujala njihovo uporabo s smernicami 31 in usposabljanji. Komisija daje zgled s svojim javnim naročanjem. Službe Komisije v Bruslju so uporabile merila zelenega javnega naročanja pri 93 % vseh svojih naročil, katerih vrednost je presegla 60 000 EUR 32 .

2.3Spreminjanje odpadkov v vire

Komisija podpira države članice in sodeluje z njimi pri izvajanju zakonodaje o odpadkih 35 , da bi povečala vidnost in izboljšala razumevanje priložnosti krožnega gospodarstva v tistih državah članicah, ki se spopadajo z največjimi izzivi pri doseganju ciljev glede recikliranja. Strokovnjaki iz različnih držav članic si bodo s ciljno usmerjenimi obiski držav pod vodstvom komisarjev izmenjevali izkušnje in nasvete o tem, kako najbolje doseči cilje politik o odpadkih.

Komisija je pojasnila odnos in pomembnost različnih postopkov za pridobivanje energije iz odpadkov 36 , da bi se preprečila nepotrebna izguba dragocenih virov zaradi odlaganja na odlagališčih in sežiganja. Poleg tega so bile države članice spodbujene, naj opredelijo energijsko učinkovite tehnologije predelave in tehnologije predelave z učinkovito rabo materialov, da bi bolje izkoristile ekonomske instrumente in izboljšale načrtovanje ter se tako izognile presežni zmogljivosti za sežiganje.

Okolju prijazno ravnanje z odpadki v EU in zunaj nje je ključno za uresničitev bolj krožnega gospodarstva. Carinski zakonik EU 37 je postal jasnejši in omogoča lažjo opredelitev tokov odpadkov, od česar imajo korist izvajalci ravnanja z odpadki in carinski uradniki. Izboljšana izmenjava elektronskih podatkov je prispevala tudi k boljšemu izvrševanju uredbe o pošiljkah odpadkov 38 . Nazadnje, zaradi predlaganih obveznosti za ločeno zbiranje odpadkov z ladij, ki pristanejo v pristaniščih EU, je olajšano boljše ravnanje z odpadki 39 .

2.4Zaprtje zank na področju predelanih materialov

Povečanje uporabe sekundarnih surovin je eden od ciljev akcijskega načrta za krožno gospodarstvo. Za to je treba poznati ključne izzive, s katerimi se spopadajo udeleženci na trgu, ter izhajati iz zanesljivega in učinkovitega enotnega trga 41 . Z informacijskim sistemom za surovine 42 , ki je začel delovati leta 2017, se opredelijo potrebe po znanju za strateške industrijske sektorje, pri čemer je poudarek na spremljanju recikliranja pomembnih materialov in razpoložljivosti podatkov v ključnih sektorjih 43 .

S sporočilom o vprašanju stičišča med zakonodajo o kemikalijah, proizvodih in odpadkih 44 se je začela obsežna razprava o tem, kako odpraviti štiri glavne ovire za varno uporabo sekundarnih surovin. Predhodna analiza rezultatov posvetovanja 45 potrjuje, da deležniki na splošno soglašajo s pomembnostjo opredeljenih vprašanj. Poleg tega kaže, da odločno podpirajo izboljšanje sledljivosti snovi in tokov informacij; boljše izvrševanje in uporabo drugih ukrepov za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev za subjekte iz EU in tiste od drugod; boljšo harmonizacijo in medsebojno priznavanje meril za prenehanje statusa odpadka ter okrepitev vidikov krožnega gospodarstva v instrumentih, kot je direktiva o okoljsko primerni zasnovi. Poleg tega so se začele izvajati tri študije o različnih vidikih stičišča, ki bodo leta 2019 in na začetku leta 2020 zagotovile dodatne pomembne informacije.

Dostop do informacij o prisotnosti in sestavi nevarnih snovi v tokovih odpadkov je ključen za izboljšanje metod razgradnje in dekontaminacije, s katerimi se olajšuje predelava odpadkov. Evropska agencija za kemikalije vzpostavlja podatkovno zbirko za zbiranje informacij in izboljšanje znanja o snoveh, ki vzbujajo zaskrbljenost, v izdelkih in izdelkih, ko ti postanejo odpadki. Poleg tega se s platformo Informacije za izvajalce recikliranja 46 zbirajo in izmenjujejo informacije o pripravi za ponovno uporabo in obdelavo nove opreme, ki je bila prvič dana na trg Unije.

Informacije o sestavi odpadkov se lahko uporabijo tudi za to, da se omogoči učinkovita predelava kritičnih surovin. Komisija je v Poročilu o kritičnih surovinah in krožnem gospodarstvu 47  opredelila ključne ukrepe, potrebne za to, da se izkoristijo te potencialne koristi – pridobivanje ključnih sestavnih delov na koncu življenjske dobe, izboljšanje upravljanja podatkov v zvezi z rudarskimi odpadki in mobilizacija financiranja. Vendar je v poročilu ugotovila tudi, da je še veliko možnosti za izboljšanje recikliranja in zagotavljanje, da kritične surovine ostanejo v Evropi.

Da bi Komisija pomagala ustvariti zaupanje v sekundarne surovine, je skupaj z evropskimi organizacijami za standardizacijo začela postopek standardizacije, pri čemer je najprej začela celovito analizo povezanih dejavnosti standardizacije. Organizacije za standardizacijo opravljajo tudi delo v zvezi z morebitnimi standardi za visokokakovostno in z materiali učinkovito recikliranje kritičnih surovin iz odpadnih baterij, odpadne električne in elektronske opreme ter drugih kompleksnih izdelkov na koncu življenjske dobe.

Akcijski načrt je namenjen tudi okrepitvi trga za ponovno uporabljeno vodo ter reševanju težave zaradi pomanjkanja vode po vsej EU. Komisija je predlagala namensko zakonodajo za določitev minimalnih zahtev za ponovno uporabljeno vodo za namakanje v kmetijstvu 48 . Poleg tega so prakse v zvezi s ponovno uporabo vode vključene v načrtovanje in upravljanje na področju vode 49 ali pregled ustreznih referenčnih dokumentov BAT.

2.5Sistemski pristop: strategija EU za plastiko v krožnem gospodarstvu

Strategija EU za plastiko v krožnem gospodarstvu 50 je prvi okvir politike za vso EU, pri katerem je bil sprejet pristop za vključevanje dejavnosti krožne zasnove, uporabe, ponovne uporabe in recikliranja v vrednostne verige plastike, ki temelji na življenjskem krogu posameznih materialov. Kot taka lahko strategija sproža ukrepe. Z njo je določena jasna vizija s količinsko opredeljenimi cilji na ravni EU, tako da bo med drugim mogoče do leta 2030 vso plastično embalažo, dano na trg EU, ponovno uporabiti ali reciklirati.

Poleg tega so v njej opredeljeni ključni ukrepi, ki omogočajo vključevanje številnih deležnikov in sodelovanje vzdolž vrednostne verige. Tako je Komisija deležnike pozvala k sprejetju prostovoljnih zavez, s čimer je industrijo močno spodbudila k povečanju uporabe reciklirane plastike v izdelkih. Vendar je bilo v priloženem dokumentu o oceni teh zavez 51 ugotovljeno, da so potrebna dodatna prizadevanja za dosego cilja strategije, tj. zagotovitev, da bo do leta 2025 v novih izdelkih uporabljenih deset milijonov ton reciklirane plastike. Čeprav bo z zavezami, ki so jih sprejeli dobavitelji reciklirane plastike, ta cilj izpolnjen, če bodo uresničene, kot je predvideno, povpraševanje po reciklirani plastiki na podlagi zavez industrije znaša približno 6,2 milijona ton letno do leta 2025. Pred kratkim ustanovljeno Zavezništvo za krožno plastiko 52 bo olajšalo naslednje korake podjetij za odpravo tega neskladja in pomagalo doseči zgoraj navedene ciljne vrednosti v skladu s ciljem strategije za izboljšanje kakovosti in ekonomije recikliranja plastike v Evropi.

Ključni mejniki za zagotovitev kakovostnejšega recikliranja plastike so že bili doseženi. Med njimi so novi cilj za recikliranje plastične embalaže, ki je določen pri 55 % do leta 2030, obveznosti za ločeno zbiranje in izboljšave shem razširjene odgovornosti proizvajalca. Zadnjenavedeno bo predvidoma olajšalo zasnovo, primerno za recikliranje, s prilagajanjem pristojbin proizvajalcev na podlagi ekoloških vidikov. Prihodnje izboljšave bodo temeljile na pregledu bistvenih zahtev za embalažo, predvidenem za konec leta 2020.

Strategija ustvarja sinergije med ekonomskimi in okoljskimi cilji. Dokazi o morebitnih tveganjih za zdravje in okolje, ki jih povzroča onesnaževanje z mikroplastiko, upravičujejo omejitev uporabe namerno dodane mikroplastike ter razvoj znanja o merjenju in označevanju v primeru nenamernega izpusta mikroplastike. Komisija se je zavezala tudi, da bo pripravila okvir o biološki razgradljivosti plastike, da bi zagotovila, da se razvoj in uporaba takih plastičnih izdelkov spodbujata le, kadar koristita okolju ter ne posegata v sisteme ravnanja z odpadki niti ne ogrožata varnosti hrane. Ukrepi v zvezi s tem vključujejo zagotavljanje informacij o načinu ravnanja z njimi na koncu življenjske dobe (npr. označevanje plastičnih nosilnih vrečk, primernih za kompostiranje doma). Dodatne sinergije politik, zlasti v kombinaciji z raziskovalnimi potrebami, so proučene tudi v nedavno objavljenem poročilu o krožnem gospodarstvu plastike 53 .

Strategija spodbuja spremembe, ki niso omejene na Evropo. Vodilna vloga EU v dvostranskih in večstranskih forumih, ki temelji na zglednih ukrepih, zlasti v zvezi s plastiko za enkratno uporabo, je ključna za ohranjanje mednarodnega zagona na področju agende za plastiko, kot dokazujejo pobude, kot sta svetovna platforma za plastiko pri Programu Združenih narodov za okolje ter prihodnje mednarodno partnerstvo na področju plastičnih odpadkov v okviru Baselske konvencije. Vzporedno s tem EU podpira države v razvoju pri njihovih prizadevanjih za obravnavanje onesnaževanja s plastiko.

3Pospešitev prehoda

3.1Inovacije in naložbe

Da bi se spodbudile dodatne naložbe, je platforma za podporo financiranju krožnega gospodarstva pripravila priporočila 60 za izboljšanje dobičkonosnosti projektov krožnega gospodarstva, usklajevanje dejavnosti financiranja in izmenjavo dobrih praks 61 . Platforma bo sodelovala z Evropsko investicijsko banko pri zagotavljanju finančne pomoči in izkoriščanju sinergij z akcijskim načrtom za financiranje trajnostne rasti 62 .

Komisija je poleg financiranja prehoda obravnavala tudi regulativne ovire, ki lahko zavirajo krožne inovacije, kar je storila z dvema pilotnima dogovoroma za inovativnost, ki sta se začela izvajati leta 2016 63 . Na podlagi izkušenj z njima namerava zdaj pristop preskusiti v drugih sektorjih.

Krožnost bi morala ostati steber kohezijske politike v programskem obdobju 2021–2027. Komisija je v predlogu o novem Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu 64 krožno gospodarstvo opredelila kot prednostno nalogo pri prizadevanjih EU za zagotovitev bolj zelene in pametnejše Evrope, v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki pa je izključila naložbe v odlagališča in objekte za obdelavo ostankov odpadkov.

3.2 Obsežno sodelovanje deležnikov

Deležniki spodbujajo prehod v različnih sektorjih. Zaradi sodelovanja industrije so bili na primer sprejeti protokol in smernice EU za gradbene odpadke in odpadke iz rušenja objektov 67 , katerih končni cilj je bil povečati zaupanje v postopke ravnanja z odpadki in izboljšati kakovost recikliranih materialov v sektorju. Poleg tega so se podjetja zavezala, da bodo izboljšala učinkovitost zgradb v zvezi z viri, ter pri več kot 130 projektih po vsej Evropi preskušajo okvir Level(s) 68 , tj. prvi okvir kazalnikov za merjenje trajnostnosti sektorja.

Podobno tudi ključni akterji iz javnega in zasebnega sektorja vzdolž vrednostne verige živil sodelujejo v okviru platforme EU o izgubah hrane in živilskih odpadkih, da bi pospešili napredek EU pri doseganju cilja trajnostnega razvoja za prepolovitev količine živilskih odpadkov na prebivalca do leta 2030. S pomočjo platforme je lahko Komisija precej napredovala pri izvajanju ukrepov za preprečevanje nastajanja živilskih odpadkov, vključno s smernicami za olajševanje doniranja hrane, razvojem metodologije za merjenje živilskih odpadkov in izboljšanjem praks označevanja datuma.

Deležniki izvažajo prehod tudi v druge dele sveta. Evropska podjetja redno sodelujejo pri skupnih misijah za krožno gospodarstvo 69 , pri čemer krepijo povezave med evropskimi institucijami, NVO, podjetji in ustreznimi deležniki v tretjih državah.

4 Nerešeni izzivi

Krožno gospodarstvo je postalo velik svetovni trend, ki ga ni mogoče ustaviti. Vendar je še vedno potrebnega veliko dela, da bi se povečal obseg ukrepov na ravni EU in svetovni ravni, popolnoma zaprla zanka in v celoti izkoristila konkurenčna prednost, ki jo krožno gospodarstvo zagotavlja podjetjem EU. Sodelovanje z deležniki nakazuje, da bi se lahko proučila področja, ki jih akcijski načrt ne zajema, da bi se uresničila agenda za krožno gospodarstvo.

Če namerava EU ohraniti vodilno vlogo pri zasnovi, načrtovanju in proizvodnji krožnih izdelkov in storitev ter boljši krepitvi moči potrošnikov za sprejemanje bolj trajnostnih načinov življenja, bodo potrebni novi ukrepi. Kot je predlagano v dokumentu za razpravo Za trajnostno Evropo do leta 2030 70 , bi moralo krožno gospodarstvo postati temelj industrijske strategije EU, z uvedbo krožnosti na novih področjih in sektorjih, ocenjevanje življenjskega cikla izdelkov bi postalo standard, okoljsko primerno zasnovo pa bi bilo treba čim bolj razširiti. Delo, ki se je začelo na kemikalijah, nestrupenem okolju, označevanju z energijskimi nalepkami, delo na ekoinovacijah, kritičnih surovinah in gnojilih, bi bilo treba pospešiti, če želi EU v celoti izkoristiti prehod na krožno gospodarstvo. Podobno bi morala biti okrepljena vloga potrošnikov, da bi sprejemali ozaveščene odločitve, javni sektor pa bi moral s trajnostnimi javnimi naročili okrepiti prizadevanja.

Države članice – zlasti v regijah, opredeljenih kot regije, ki tvegajo, da ne bodo dosegle ciljev za recikliranje za leto 2020, ali se spopadajo s posebnimi izzivi 71 – in podjetja bodo morali ob podpori Komisije okrepiti prizadevanja za izvedbo revidirane zakonodaje o odpadkih in razvoj trgov za sekundarne surovine. Cilj je zagotoviti stroškovno učinkovitost materialov, ki se vračajo v gospodarstvo, ter njihovo varnost za državljane in okolje.

EU bi morala še naprej podpirati raziskave, inovacije in naložbe v prednostnih sektorjih 72 , opredeljenih v akcijskem načrtu. Z zgledovanjem po evropski strategiji za plastiko v krožnem gospodarstvu bi lahko podoben celosten pristop koristil tudi mnogim drugim sektorjem z velikim vplivom na okolje in možnostmi za krožnost, kot so IT, elektronika, mobilnost, grajeno okolje, rudarstvo, pohištvo, hrana in pijača ali tkanine. Pri nobenem od njih polni potencial enotnega trga EU še ni bil izkoriščen 73 .

Izvedba pred kratkim posodobljene strategije za biogospodarstvo 74 in revidiranega okvira za energijo iz obnovljivih virov 75 bo pomenila dodaten korak na poti h krožni uporabi bioloških virov, pri kateri se spoštujejo ekološke meje in ki prispeva k zaustavitvi izgubljanja biotske raznovrstnosti.

Kot je navedeno v strateški dolgoročni viziji za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050 76 , bi si morali skupaj prizadevati za prehod na krožno in podnebno nevtralno gospodarstvo na podlagi odločne ambicije industrije in izkoriščanja prednosti prvega na trgu, ki jo imajo podjetja EU na teh področjih 77 . Novi krožni poslovni modeli, recikliranje, energijska učinkovitost in učinkovita raba materialov ter novi vzorci potrošnje imajo velik potencial za zmanjšanje svetovnih emisij toplogrednih plinov. Obenem je mogoče s spodbujanjem tega skupnega pristopa v podjetjih, vključno z MSP, in skupnostih znižati proizvodne stroške in podpreti nove oblike poslovnega sodelovanja, kot je industrijska simbioza. Poleg tega bosta krožnost in trajnostnost pri pridobivanju, uporabi in obdelavi surovin (zlasti kritičnih) ključni za zagotavljanje potrebne zanesljive oskrbe, enakih konkurenčnih pogojev, kot jih imajo industrijski konkurenti, in svetovne vodilne vloge EU pri proizvodnji ključnih omogočitvenih in nizkoogljičnih tehnologij.

Umetna inteligenca in digitalizacija 78 imata potencial za čim večje izboljšanje rabe energije in virov ter zagotovitev razpoložljivosti informacij v podporo krožnim poslovnim modelom in odgovornim odločitvam o potrošnji. Vendar mora imeti krožno digitalno gospodarstvo pozitiven čisti vpliv na vire ter obravnavati velike izzive, vključno s tveganjem spodbujanja netrajnostnih vzorcev potrošnje, skrajševanjem trajnosti pametnih izdelkov in ogrožanjem varnosti občutljivih poslovnih podatkov.

Najpomembneje pa je, da prehod na krožno gospodarstvo krepi socialno in teritorialno kohezijo ter je usmerjeno v uravnoteženo razporeditev delovnih mest, ki izpolnjujejo standarde za zdravje in varnost, s čimer je mogoče ustvarjati pravično in trajnostno rast.

5Sklepi

Z izvajanjem akcijskega načrta za krožno gospodarstvo je bil pospešen prehod na krožno gospodarstvo v Evropi. Hkrati lahko odločnejša skupna vizija krožnega gospodarstva le dodatno spodbudi sedanja prizadevanja za posodobitev industrijske baze EU za zagotovitev njene globalne konkurenčne prednosti ter ohranitev in obnovo naravnega kapitala EU.

Ti elementi in uspešni ukrepi iz akcijskega načrta, ki so navedeni v tem poročilu, lahko pomagajo in usmerjajo prihodnje delo evropskih institucij, držav članic, podjetij in socialnih partnerjev.

(1)

     COM(2015) 614 final.

(2)

     COM(2018) 29 final.

(3)

     https://ec.europa.eu/eurostat/tgm/refreshTableAction.do?tab=table&plugin=1&pcode=cei_cie010&language=en.

(4)

   Evropska komisija, poročilo z naslovom „Impacts of circular economy policies on the labour market“ (Vplivi politik krožnega gospodarstva na trg dela), april 2018.

(5)

      https://ec.europa.eu/eurostat/tgm/refreshTableAction.do?tab=table&plugin=1&pcode=cei_cie010&language=en.  

(6)

  https://ec.europa.eu/eurostat/tgm/table.do?tab=table&init=1&language=en&pcode=cei_srm030&plugin=1.  

(7)

     Circle Economy, „The Circularity Gap Report“ (Poročilo o vrzeli v krožnosti), januar 2018.

(8)

      https://ec.europa.eu/eurostat/web/circular-economy.

(9)

     Vprašanje za ustni odgovor O-000087/2018.

(10)

10447/18 – sklepi Sveta Uresničevanje akcijskega načrta EU za krožno gospodarstvo.

(11)

NAT/722-EESC-2018-00464.

(12)

Npr. cilji trajnostnega razvoja 2 (spodbujanje ponovne uporabe vode in organskih gnojil, olajševanje doniranja hrane), 3 (obravnavanje mikroplastike), 8 in 9 (spodbujanje inovacij, delovnih mest in dodane vrednosti), 12 (podpiranje preprečevanja nastajanja odpadkov ter odgovornega ravnanja z odpadki in kemikalijami, obravnavanje živilskih odpadkov in podpiranje zelenih javnih naročil), 13 (možnost zmanjšanja emisij CO2 z učinkovito rabo materialov) in 14 (odločni ukrepi za boj proti morskim odpadkom).

(13)

10518/16 – Zaprtje zanke – akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo; 15159/17 – Ekoinovacije: omogočanje prehoda na krožno gospodarstvo; 10447/18 – Uresničevanje akcijskega načrta EU za krožno gospodarstvo.

(14)

  http://www.europarl.europa.eu/cmsdata/103519/06%2007%20-%20Coordinators%20Results.pdf

(15)

SWD(2019) 90.

(16)

COM(2016) 773 final.

(17)

Do marca 2020 bo predvidoma oblikovanih 12 generičnih standardov.

(18)

SWD(2019) 91.

(19)

Čiščenje odpadnih voda in plinov ter ravnanje z njimi v kemični industriji (6/2016), intenzivna reja perutnine ali prašičev (7/2017), velike kurilne naprave (7/2017), proizvodnja organskih kemikalij v velikih količinah (12/2017) ter obdelava odpadkov (8/2018).

(20)

Direktiva 2010/75/EU.

(21)

https://een.ec.europa.eu/.

(22)

www.resource-efficient.eu.

(23)

COM(2017) 355 final.

(24)

Ki predstavljajo približno dve tretjini evropskega trga na osnovi potrošnje.

(25)

Evropska komisija, „Behavioural Study on Consumers’ Engagement in the Circular Economy“ (Vedenjska študija vključevanja potrošnikov v krožno gospodarstvo), oktober 2018.

(26)

COM(2017) 637 final – 2015/0288 (COD); politični dogovor, dosežen 29. januarja 2019, http://europa.eu/rapid/press-release_STATEMENT-19-742_sl.htm.

(27)

Prvotni predlog, predstavljen decembra 2015 in spremenjen leta 2017 zaradi razširitve njegovega področja uporabe na nespletno prodajo.

(28)

Dodatno znanje o naravi praks predčasnega zastaranja in njihovi obravnavi se bo zbiralo v okviru štiriletnega programa neodvisnega preskušanja, ki se bo v okviru programa Obzorje 2020 izvajal do leta 2023.

(29)

Revizija uredbe o sodelovanju na področju varstva potrošnikov in zakonodajni predlogi na podlagi novega dogovora za potrošnike.

(30)

Direktiva 2005/29/ES.

(31)

  http://ec.europa.eu/environment/gpp/pubs_en.htm.  

(32)

  http://ec.europa.eu/environment/emas/pdf/other/2018%2012%2007_ES%202018_Consolidated%20Volume.pdf.  

(33)

Direktiva 2008/98/ES o odpadkih, Direktiva 1999/31/ES o odlaganju odpadkov na odlagališčih, Direktiva 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži, Direktiva 2000/53/ES o izrabljenih vozilih, Direktiva 2006/66/ES o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih, Direktiva 2012/19/EU o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO) (UL, 14.6.2018, L 150, str. 93, 100, 109 in 141).

(34)

V skladu z revidirano zakonodajo o odpadkih bi bilo treba do leta 2030 reciklirati 70 % vse odpadne embalaže, do leta 2035 pa 65 % komunalnih odpadkov, obenem pa bi bilo treba odlaganje komunalnih odpadkov na odlagališčih zmanjšati na 10 %. Za Grčijo, Hrvaško, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Romunijo, Slovaško in Bolgarijo se odobri podaljšanje roka za pet let.

(35)

Poročilo za zgodnje opozarjanje, COM(2018) 656 final.

(36)

Sporočilo z naslovom „Vloga pridobivanja energije iz odpadkov v krožnem gospodarstvu“, COM(2017) 34 final.

(37)

Uredba (EU) št. 952/2013.

(38)

Uredba (ES) št. 1013/2006.

(39)

COM(2018) 33 final – 2018/012 (COD); politični dogovor, dosežen 12. decembra 2018, http://europa.eu/rapid/press-release_IP-18-6867_sl.htm.

(40)

COM(2016) 157 final – 2016/0084 (COD); politični dogovor, dosežen 12. decembra 2018, http://europa.eu/rapid/press-release_IP-18-6161_en.htm.

(41)

COM(2018) 772 final.

(42)

  http://rmis.jrc.ec.europa.eu/.

(43)

  http://rmis.jrc.ec.europa.eu/?page=contributions-of-h2020-projects-236032.

(44)

COM(2018) 32 final.

(45)

Javno posvetovanje se je končalo oktobra 2018, na njem pa je bilo zbranih 460 odgovorov. Leta 2019 bo pripravljeno zbirno poročilo o njegovih rezultatih.

(46)

https://i4r-platform.eu/.

(47)

SWD(2018) 36 final.

(48)

COM(2018) 337 final – 2018/0169(COD).

(49)

  http://ec.europa.eu/environment/water/pdf/Guidelines_on_water_reuse.pdf.

(50)

COM(2018) 28 final.

(51)

SWD(2019) 92.

(52)

  http://europa.eu/rapid/press-release_IP-18-6728_en.htm.  

(53)

https://ec.europa.eu/info/publications/circular-economy-plastics-insights-research-and-innovation-inform-policy-and-funding-decisions_en

(54)

COM(2018) 340 final – 2018/0172(COD); predhodni politični dogovor je bil dosežen 19. decembra 2018: http://europa.eu/rapid/press-release_IP-18-6867_sl.htm  

(55)

COM(2018) 368 final – 2018/0193(COD).

(56)

Plastični pribor, krožniki, mešalne palčke za pijače, palčke za balone, slamice, posode za živila in vsebniki za pijačo ter lončki za pijačo, izdelani iz ekspandiranega polistirena, plastične vatirane palčke.

(57)

Higienski izdelki, vlažilni robčki, lončki za pijačo in tobačni izdelki s filtri.

(58)

Glede na poročilo z naslovom „Achieving Growth Within“ (SYSTEMIQ v sodelovanju s fundacijo Ellen MacArthur Foundation) naložbena vrzel po ocenah znaša 320 milijard EUR do leta 2025.

(59)

  https://ec.europa.eu/research/environment/index.cfm?pg=output&pubs=thematic

(60)

  https://ec.europa.eu/info/publications/accelerating-transition-circular-economy_en

(61)

  http://ec.europa.eu/transparency/regexpert/index.cfm?do=groupDetail.groupDetail&groupID=3517&Lang=SL.  

(62)

COM(2018) 97 final.

(63)

   Dogovora se nanašata na tehnologijo anaerobnih membran za ponovno uporabo odpadne vode v kmetijstvu in ponovno uporabo izrabljenih pogonskih akumulatorjev kot stacionarnih sistemov za shranjevanje energije; https://ec.europa.eu/info/research-and-innovation/law-and-regulations/innovation-friendly-legislation/identifying-barriers_sl.

(64)

COM(2018) 372 final – 2018/0197(COD).

(65)

  https://thecirculars.org/our-finalists.  

(66)

  https://circulareconomy.europa.eu/platform/sites/default/files/ecesp_annual_report_2018.pdf.  

(67)

  https://ec.europa.eu/growth/content/eu-construction-and-demolition-waste-protocol-0_sl.  

(68)

  http://ec.europa.eu/environment/eussd/buildings.htm.  

(69)

Misije za krožno gospodarstvo v Čilu in na Kitajskem (2016), v Južni Afriki in Kolumbiji (2017), na Japonskem ter v Indoneziji in Indiji (2018).

(70)

 COM(2019) 22 final. 

(71)

Za pospešitev razvoja krožnega gospodarstva bi bilo treba nameniti posebno pozornost regijam s posebnimi značilnostmi, zaradi katerih se pojavljajo precejšnji izzivi v zvezi z okoljem in viri, na primer na področju ravnanja z odpadki, kot so otoki ali najbolj oddaljene regije EU.

(72)

Plastika, živilski odpadki, kritične surovine, gradbeništvo in rušenje objektov, biomasa in bioizdelki.

(73)

COM(2018) 772 final.

(74)

COM(2018) 673 final.

(75)

Direktiva (EU) 2018/2001 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82).

(76)

COM(2018) 773 final.

(77)

Sporočilo Komisije z naslovom Vlaganje v pametno, inovativno in trajnostno industrijo – prenovljena strategija EU za industrijsko politiko, COM(2017) 479 final.

(78)

Strategija za enotni digitalni trg za Evropo, COM(2015) 192 final.