EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52018PC0606
Proposal for a COUNCIL DECISION on the conclusion of the Arrangement with the Kingdom of Norway, the Republic of Iceland, the Swiss Confederation and the Principality of Liechtenstein on the participation by those States in the European Agency for the operational management of large-scale IT systems in the area of freedom, security and justice
Predlog SKLEP SVETA o sklenitvi dogovora s Kraljevino Norveško, Republiko Islandijo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o sodelovanju navedenih držav pri Evropski agenciji za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice
Predlog SKLEP SVETA o sklenitvi dogovora s Kraljevino Norveško, Republiko Islandijo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o sodelovanju navedenih držav pri Evropski agenciji za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice
COM/2018/606 final
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 3.9.2018
COM(2018) 606 final
2018/0316(NLE)
Predlog
SKLEP SVETA
o sklenitvi dogovora s Kraljevino Norveško, Republiko Islandijo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o sodelovanju navedenih držav pri Evropski agenciji za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
Z Uredbo (EU) št. 1077/2011 je bila ustanovljena Evropska agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice 1 , znana tudi kot eu-LISA, da bi zagotovila operativno upravljanje druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II), vizumskega informacijskega sistema (VIS) in sistema Eurodac ter po potrebi tudi, če je to določeno v ustreznih pravnih aktih, pripravo, razvoj in operativno upravljanje drugih obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice na podlagi členov od 67 do 89 PDEU. Tehnična podpora za prenos preko ločenih varnih elektronskih sredstev, tj. sistem DubliNet, ki je bil vzpostavljen v skladu s členom 18 Uredbe Komisije (ES) št. 1560/2003 in ga pristojni azilni organi držav članic uporabljajo za izmenjavo informacij o prosilcih za mednarodno zaščito, je bila na podlagi sporazuma o ravni storitve 31. julija 2014 prenesena s Komisije na agencijo eu-LISA. Ko je 29. decembra 2017 začela veljati Uredba (EU) 2017/2226 2 , je agencija postala odgovorna za razvoj in operativno upravljanje sistema vstopa/izstopa (SVI). Člen 37 Uredbe (EU) št. 1077/2011 določa: „V skladu z ustreznimi določbami posameznih pridružitvenih sporazumov se sprejme ureditev, v kateri bodo med drugim določeni narava, obseg in podrobna pravila za sodelovanje držav, ki so se pridružile izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda ter ukrepov, povezanih z Eurodac, pri delu agencije, vključno z določbami o finančnih prispevkih, osebju in glasovalnih pravicah.“ Države, na katere se sklicuje člen 37, so Islandija, Norveška, Švica in Lihtenštajn (v nadaljnjem besedilu: pridružene države).
Sodelovanje pridruženih držav pri delu agencije je potrebno glede na njihovo pridružitev schengenskemu pravnemu redu in ukrepom, povezanim z Dublinom in Eurodac, ter glede na njihovo sodelovanje pri obsežnih informacijskih sistemih, ki jih upravlja agencija. Na podlagi tega je Komisija 29. februarja 2012 Svetu predložila priporočilo, naj jo pooblasti za začetek pogajanj o dogovoru med Evropsko unijo na eni strani ter Norveško, Islandijo, Švico in Lihtenštajnom na drugi o podrobnostih sodelovanja navedenih držav pri Evropski agenciji za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice.
Svet je 24. julija 2012 Komisijo pooblastil za začetek pogajanj z Norveško, Islandijo, Švico in Lihtenštajnom o dogovoru o podrobnostih sodelovanja teh držav pri agenciji.
Pogajanja z vsemi pridruženimi državami so bila skupna in so potekala v več krogih. Generalni direktor Generalnega direktorata za migracije in notranje zadeve je pridružene države z dopisom z dne 21. aprila 2016 opomnil, da bosta morali Norveška in Švica v skladu z ustreznima pridružitvenima sporazumoma uradno sprejeti Uredbo (EU) št. 1077/2011, preden bo dogovor lahko parafiran. Švica je 11. aprila 2017 obvestila Svet, da je izpolnila ustavne zahteve v zvezi s sprejetjem Uredbe (EU) št. 1077/2011. Norveška je o izpolnitvi ustavnih zahtev v zvezi s sprejetjem zadevne uredbe obvestila Svet 16. avgusta 2017. Nato je bilo treba spremeniti osnutek dogovora, med drugim zaradi prilagoditve besedila po začetku veljavnosti uredbe o SVI in vključitve prihodnjih sistemov, povezanih z Dublinom.
Države članice so bile o tem obveščene in so lahko izrazile mnenje v ustreznih delovnih skupinah Sveta.
Končno besedilo osnutka dogovora je bilo parafirano 15. junija 2018.
2.REZULTATI POGAJANJ
Komisija meni, da so bili doseženi cilji, ki sta jih določila zakonodajalec v členu 37 Uredbe (EU) št. 1077/2011 in Svet v pogajalskih smernicah, ter da je osnutek dogovora sprejemljiv za Unijo.
Vsebino končne različice osnutka dogovora je mogoče povzeti, kot je navedeno v nadaljevanju.
V osnutku dogovora je predvideno polno sodelovanje Islandije, Norveške, Švice in Lihtenštajna pri dejavnostih agencije [člen 1], njihovo zastopanje v upravnem odboru agencije z omejenimi glasovalnimi pravicami pri nekaterih odločitvah [člen 2], zastopanje v svetovalnih skupinah agencije z omejenimi glasovalnimi pravicami pri odločitvah iz člena 2 [člen 3] ter letni finančni prispevki Norveške, Islandije, Švice in Lihtenštajna v proračun agencije, ki se v zvezi s sistemi SIS, VIS, DubliNet in SVI izračunajo v skladu z BDP posamezne države glede na delež BDP vseh držav, ki sodelujejo pri delu agencije, v zvezi s sistemom Eurodac pa na podlagi fiksnega deleža (posebej za vsako od pridruženih držav) ustreznih proračunskih sredstev za proračunsko leto [člen 4 in Priloga I]. V osnutku dogovora so določeni tudi pravni status agencije na Islandiji, Norveškem, v Švici in Lihtenštajnu [člen 5], odgovornost agencije v zvezi z Islandijo, Norveško, Švico in Lihtenštajnom [člen 6], zahteva, da Islandija, Norveška, Švica in Lihtenštajn priznajo pristojnost Sodišča Evropske unije za agencijo [člen 7], privilegiji in imunitete agencije na Islandiji, Norveškem, v Švici in Lihtenštajnu ter možnost, da agencija z odstopanjem od kadrovskih predpisov pogodbeno zaposli državljane Islandije, Norveške, Švice in Lihtenštajna [člen 9]. Osnutek dogovora poleg navedenega vključuje določbe o boju proti goljufijam [člen 10], reševanju sporov [člen 12], začetku veljavnosti [člen 14] ter trajanju in prenehanju veljavnosti [člen 15].
3.PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA
Ta predlog sklepa Sveta je predložen v skladu s členom 74, členom 77(2)(a) in (b), členom 78(2)(e), členom 79(2)(c), členom 82(1)(d), členom 85(1), členom 87(2)(a) in členom 88(2) PDEU v povezavi s členom 218 PDEU.
Ta predlog je pravni akt za sklenitev dogovora. Svet bo o njem odločil s kvalificirano večino.
Pristojnost EU za sklenitev tega dogovora je izrecno določena v členu 37 Uredbe (EU) št. 1077/2011, ki določa, da se v skladu z ustreznimi določbami posameznih pridružitvenih sporazumov sprejme ureditev, v kateri bodo med drugim določeni narava, obseg in podrobna pravila za sodelovanje držav, ki so se pridružile izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda ter ukrepov, povezanih z Eurodac, pri delu agencije, vključno z določbami o finančnih prispevkih, osebju in glasovalnih pravicah.
Za sklenitev tega dogovora se v skladu s členom 218(6)(a)(v) PDEU zahteva odobritev Evropskega parlamenta.
Dogovor bo Norveški, Islandiji Švici in Lihtenštajnu omogočil, da z omejenimi glasovalnimi pravicami sodelujejo pri delu agencije, in zagotovil ustrezne finančne prispevke agenciji.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
V členu 4 in Prilogi I k osnutku dogovora so opisane določbe v zvezi z letnimi finančnimi prispevki Islandije, Norveške, Švice in Lihtenštajna v proračun agencije.
5.SKLEPNA UGOTOVITEV
Glede na zgoraj navedene rezultate pogajanj Komisija predlaga, naj Svet po prejetju soglasja Evropskega parlamenta odobri dogovor med Evropsko unijo ter Republiko Islandijo, Kraljevino Norveško, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o sodelovanju navedenih držav pri Evropski agenciji za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice.
2018/0316 (NLE)
Predlog
SKLEP SVETA
o sklenitvi dogovora s Kraljevino Norveško, Republiko Islandijo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o sodelovanju navedenih držav pri Evropski agenciji za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice
SVET EVROPSKE UNIJE JE −
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 74, člena 77(2)(a) in (b), člena 78(2)(e), člena 79(2)(c), člena 82(1)(d), člena 85(1), člena 87(2)(a) in člena 88(2) v povezavi s členom 218(6)(a)(v) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)V skladu s Sklepom Sveta 2018/XX z dne {…} je dogovor med Evropsko unijo na eni strani ter Kraljevino Norveško, Republiko Islandijo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn na drugi strani o sodelovanju navedenih držav pri Evropski agenciji za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice podpisal(-a) {…} dne {….} s pridržkom njegove sklenitve.
(2)Kot je opredeljeno v uvodni izjavi 33 Uredbe (EU) št. 1077/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 3 , Združeno kraljestvo sodeluje pri navedeni uredbi, ki je zanj zavezujoča. Irska je po sprejetju navedene uredbe zaprosila za sodelovanje pri njej v skladu s Protokolom št. 19 o schengenskem pravnem redu, vključenem v okvir Evropske unije, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Protokol o schengenskem pravnem redu), ter Protokolom št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije. Za izvajanje člena 37 Uredbe bi torej morala sodelovati pri tem sklepu. Zato Združeno kraljestvo in Irska sodelujeta pri tem sklepu.
(3)Kot je opredeljeno v uvodni izjavi 32 Uredbe (EU) št. 1077/2011, Danska ne sodeluje pri navedeni uredbi, ki zanjo ni zavezujoča. Danska zato ne sodeluje pri tem sklepu. Ker ta sklep, kolikor zadeva schengenski informacijski sistem (SIS II), vzpostavljen z Uredbo (ES) št. 1987/2006 Evropskega parlamenta in Sveta 4 in Sklepom Sveta 2007/533/PNZ 5 , vizumski informacijski sistem (VIS), vzpostavljen s Sklepom Sveta 2004/512/ES 6 , ter sistem vstopa/izstopa (SVI), vzpostavljen z Uredbo (EU) 2017/2226 Evropskega parlamenta in Sveta 7 , nadgrajuje schengenski pravni red, se Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v šestih mesecih od sprejetja tega sklepa odloči, ali ga bo prenesla v svoje nacionalno pravo. Danska bi morala skladu s členom 3 Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Dansko o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, vložene na Danskem ali v kateri koli drugi državi članici Evropske unije, in o Eurodacu za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Dublinske konvencije 8 uradno obvestiti Komisijo, ali bo izvajala določbe tega sklepa, kolikor se ta nanaša na sistema Eurodac in DubliNet –
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Dogovor med Evropsko unijo ter Norveško, Islandijo, Švico in Lihtenštajnom o sodelovanju navedenih držav pri Evropski agenciji za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice se odobri v imenu Unije.
Besedilo dogovora je priloženo temu sklepu.
Člen 2
Predsednik Sveta imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e), da v imenu Unije deponira(-jo) listino o odobritvi iz člena 14(4) dogovora.
Člen 3
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
V Bruslju,
Za Svet
Predsednik
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 3.9.2018
COM(2018) 606 final
PRILOGA
k
predlogu SKLEPA SVETA
o sklenitvi dogovora s Kraljevino Norveško, Republiko Islandijo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o sodelovanju navedenih držav pri Evropski agenciji za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice
PRILOGA
DOGOVOR
med Evropsko unijo na eni strani ter Kraljevino Norveško, Republiko Islandijo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn na drugi strani o sodelovanju navedenih držav pri
Evropski agenciji za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice
EVROPSKA UNIJA
na eni strani ter
KRALJEVINA NORVEŠKA,
v nadaljnjem besedilu: Norveška,
REPUBLIKA ISLANDIJA,
v nadaljnjem besedilu: Islandija,
ŠVICARSKA KONFEDERACIJA,
v nadaljnjem besedilu: Švica, in
KNEŽEVINA LIHTENŠTAJN,
v nadaljnjem besedilu: Lihtenštajn,
na drugi strani, SO SE –
ob upoštevanju Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda 1 (v nadaljnjem besedilu: sporazum o pridružitvi Islandije in Norveške Schengenu),
ob upoštevanju Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o kriterijih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici, na Islandiji ali na Norveškem 2 (v nadaljnjem besedilu: sporazum o pridružitvi Islandije in Norveške Dublinu/Eurodacu),
ob upoštevanju Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda 3 (v nadaljnjem besedilu: sporazum o pridružitvi Švice Schengenu),
ob upoštevanju Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici ali v Švici 4 (v nadaljnjem besedilu: sporazum o pridružitvi Švice Dublinu/Eurodacu),
ob upoštevanju Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda 5 (v nadaljnjem besedilu: protokol o pridružitvi Lihtenštajna Schengenu),
ob upoštevanju Protokola med Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici ali v Švici 6 (v nadaljnjem besedilu: protokol o pridružitvi Lihtenštajna Dublinu/Eurodacu),
OB UPOŠTEVANJU NASLEDNJEGA:
(1)Evropska unija je z Uredbo (EU) št. 1077/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 (v nadaljnjem besedilu: uredba) ustanovila Evropsko agencijo za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice 7 (v nadaljnjem besedilu: agencija).
(2)Za Islandijo in Norveško pomeni uredba, kolikor zadeva sisteme SIS II, VIS in SVI, razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu sporazuma o pridružitvi Islandije in Norveške Schengenu. Kolikor uredba zadeva Eurodac in DubliNet, pomeni nov ukrep v smislu sporazuma o pridružitvi Islandije in Norveške Dublinu/Eurodacu.
(3)Za Švico pomeni uredba, kolikor zadeva sisteme SIS II, VIS in SVI, razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu sporazuma o pridružitvi Švice Schengenu. Kolikor uredba zadeva sistema Eurodac in DubliNet, pomeni nov ukrep v smislu sporazuma o pridružitvi Švice Dublinu/Eurodacu.
(4)Za Lihtenštajn pomeni uredba, kolikor zadeva sisteme SIS II, VIS in SVI, razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu protokola o pridružitvi Lihtenštajna Schengenu. Kolikor uredba zadeva sistema Eurodac in DubliNet, pomeni nov ukrep v smislu protokola o pridružitvi Lihtenštajna Dublinu/Eurodacu.
(5)V uredbi je določeno, da se v skladu z ustreznimi določbami posameznih pridružitvenih sporazumov sprejme ureditev, v kateri bodo med drugim določeni narava, obseg in podrobna pravila za sodelovanje držav, ki so se pridružile izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda ter ukrepov, povezanih z Dublinom in Eurodacom, pri delu agencije, vključno z določbami o finančnih prispevkih, osebju in glasovalnih pravicah.
(6)V pridružitvenih sporazumih niso obravnavane podrobnosti sodelovanja Islandije, Norveške, Švice in Lihtenštajna pri dejavnostih novih organov, ki jih je Evropska unija ustanovila v okviru nadaljnjega razvoja ukrepov, povezanih s schengenskim pravnim redom in sistemom Eurodac, nekatere vidike sodelovanja z agencijo pa bi bilo treba določiti z dodatnim dogovorom med pogodbenicami sporazumov.
(7)Eurostat ne zbira več podatkov o bruto nacionalnem proizvodu, zato bi bilo treba finančne prispevke Norveške in Islandije izračunati na podlagi podatkov o bruto domačem proizvodu, kot velja za prispevke Švice in Lihtenštajna, kljub temu, da se sporazum o pridružitvi Islandije in Norveške Schengenu ter sporazum o pridružitvi Islandije in Norveške Dublinu/Eurodacu sklicujeta na bruto nacionalni proizvod –
DOGOVORILE O NASLEDNJEM:
Člen 1
Obseg sodelovanja
Norveška, Islandija, Švica in Lihtenštajn polno sodelujejo pri dejavnostih agencije, kot je opisano v uredbi in v skladu s pogoji, ki jih določa ta dogovor.
Člen 2
Upravni odbor
1.Norveška, Islandija, Švica in Lihtenštajn so zastopani v upravnem odboru agencije, kot je določeno v členu 13(5) uredbe.
2.Imajo volilne pravice, ki so omejene na informacijske sisteme, pri katerih sodelujejo, in sicer:
·v zvezi z odločitvami o preskušanju in tehničnih specifikacijah glede razvoja in operativnega upravljanja sistemov in komunikacijske infrastrukture;
·v zvezi z odločitvami o nalogah, povezanih z usposabljanjem o tehnični uporabi sistemov SIS II, VIS, Eurodac in SVI v skladu s členi 3, 4 in 5 oziroma 5a uredbe, razen o določitvi skupnega temeljnega učnega načrta;
·v zvezi z odločitvami o nalogah, povezanih z usposabljanjem o tehnični uporabi drugih obsežnih informacijskih sistemov v skladu s členom 6 uredbe, razen o določitvi skupnega temeljnega učnega načrta;
·v zvezi z odločitvami o sprejetju poročil o tehničnem delovanju sistemov SIS II, VIS in SVI v skladu s členom 12(1)(t) uredbe;
·v zvezi z odločitvami o sprejetju letnega poročila o dejavnostih centralnega sistema Eurodac v skladu s členom 12(1)(u) uredbe;
·v zvezi z odločitvami o sprejetju poročil o razvoju sistema SVI v skladu s členom 12(1)(sa) uredbe;
·v zvezi z odločitvami o objavi statističnih podatkov, povezanih s sistemom SIS II, v skladu s členom 12(1)(w) uredbe;
·v zvezi z odločitvami o zbiranju statističnih podatkov o delu centralnega sistema Eurodac v skladu s členom 12(1)(x) uredbe;
·v zvezi z odločitvami o objavi statističnih podatkov, povezanih s sistemom SVI, v skladu s členom 12(1)(xa) uredbe;
·v zvezi z odločitvami o letni objavi seznama pristojnih organov, ki so pooblaščeni za neposredno iskanje podatkov, shranjenih v sistemu SIS II, v skladu s členom 12(1)(y) uredbe;
·v zvezi z odločitvami o letni objavi seznama enot iz člena 27(2) Uredbe (EU) št. 603/2013 v skladu s členom 12(1)(z) uredbe;
·v zvezi z odločitvami o seznamu pristojnih organov iz člena 65(2) Uredbe (EU) 2017/2226;
·v zvezi z odločitvami o poročilih o tehničnem delovanju drugih obsežnih informacijskih sistemov, zaupanih agenciji na podlagi novega zakonodajnega akta ali ukrepa, ki pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu sporazuma o pridružitvi Islandije in Norveške Schengenu, sporazuma o pridružitvi Švice Schengenu ter protokola o pridružitvi Lihtenštajna Schengenu, ali na podlagi novega zakonodajnega akta ali ukrepa v smislu sporazuma o pridružitvi Islandije in Norveške Dublinu/Eurodacu, sporazuma o pridružitvi Švice Dublinu/Eurodacu ter protokola o pridružitvi Lihtenštajna Dublinu/Eurodacu;
·v zvezi z odločitvami o objavi statističnih podatkov, povezanih z drugimi obsežnimi informacijskimi sistemi, zaupanimi agenciji na podlagi novega zakonodajnega akta ali ukrepa, ki pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu sporazuma o pridružitvi Islandije in Norveške Schengenu, sporazuma o pridružitvi Švice Schengenu ter protokola o pridružitvi Lihtenštajna Schengenu, ali na podlagi novega zakonodajnega akta ali ukrepa v smislu sporazuma o pridružitvi Islandije in Norveške Dublinu/Eurodacu, sporazuma o pridružitvi Švice Dublinu/Eurodacu ter protokola o pridružitvi Lihtenštajna Dublinu/Eurodacu;
·v zvezi z odločitvami o letni objavi seznama pristojnih organov, ki imajo dostop do podatkov, evidentiranih v drugih obsežnih informacijskih sistemih, zaupanih agenciji na podlagi novega zakonodajnega akta ali ukrepa, ki pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu sporazuma o pridružitvi Islandije in Norveške Schengenu, sporazuma o pridružitvi Švice Schengenu ter protokola o pridružitvi Lihtenštajna Schengenu, ali na podlagi novega zakonodajnega akta ali ukrepa v smislu sporazuma o pridružitvi Islandije in Norveške Dublinu/Eurodacu, sporazuma o pridružitvi Švice Dublinu/Eurodacu ter protokola o pridružitvi Lihtenštajna Dublinu/Eurodacu.
Če so navedene odločitve sprejete v okviru večletnega in/ali letnega delovnega programa, postopki glasovanja v upravnem odboru zagotavljajo, da lahko Norveška, Islandija, Švica in Lihtenštajn glasujejo.
3.Norveška, Islandija, Švica in Lihtenštajn lahko izrazijo svoje mnenje glede vseh vprašanj, v zvezi s katerimi nimajo glasovalne pravice.
Člen 3
Svetovalne skupine
1.Norveška, Islandija, Švica in Lihtenštajn so zastopani v svetovalnih skupinah agencije, kot je določeno v členu 19(2) uredbe.
2.Imajo glasovalne pravice v zvezi s stališči svetovalnih skupin o odločitvah iz člena 2.
3.Glede vseh vprašanj, v zvezi s katerimi nimajo glasovalne pravice, lahko izrazijo svoje mnenje.
Člen 4
Finančni prispevki
1.Posamezni prispevki Norveške, Islandije, Lihtenštajna in Švice k prihodkom agencije so omejeni na informacijske sisteme, pri katerih posamezne države sodelujejo.
2.Norveška, Islandija, Švica in Lihtenštajn k prihodkom agencije v zvezi s sistemoma SIS II in VIS prispevajo letni znesek, izračunan v skladu z deležem bruto domačega proizvoda (BDP) teh držav glede na BDP vseh sodelujočih držav po formuli iz Priloge I, v skladu s členom 11(3) sporazuma o pridružitvi Švice Schengenu in členom 3 protokola o pridružitvi Lihtenštajna Schengenu, ki se nanaša na postopek za izračun prispevka iz člena 11(3) sporazuma o pridružitvi Švice Schengenu, ter z odstopanjem od člena 12(1) sporazuma o pridružitvi Islandije in Norveške Schengenu, ki se nanaša na bruto nacionalni proizvod.
3.Norveška, Islandija, Švica in Lihtenštajn k prihodkom agencije v zvezi s sistemom SVI prispevajo letni znesek, izračunan v skladu z deležem bruto domačega proizvoda (BDP) teh držav glede na BDP vseh sodelujočih držav po formuli iz Priloge I, v skladu s členom 11(3) sporazuma o pridružitvi Švice Schengenu in členom 3 protokola o pridružitvi Lihtenštajna Schengenu, ki se nanaša na postopek za izračun prispevka iz člena 11(3) sporazuma o pridružitvi Švice Schengenu, ter z odstopanjem od člena 12(1) sporazuma o pridružitvi Islandije in Norveške Schengenu, ki se nanaša na bruto nacionalni proizvod.
4.Norveška, Islandija, Švica in Lihtenštajn k prihodkom agencije v zvezi s sistemom Eurodac prispevajo letni znesek, izračunan po formuli iz Priloge I, v skladu s prvim pododstavkom člena 9(1) sporazuma o pridružitvi Islandije in Norveške Dublinu/Eurodacu, prvim pododstavkom člena 8(1) sporazuma o pridružitvi Švice Dublinu/Eurodacu ter členom 6 protokola o pridružitvi Lihtenštajna Dublinu/Eurodacu.
5.Norveška, Islandija, Švica in Lihtenštajn k prihodkom agencije v zvezi s sistemom DubliNet prispevajo letni znesek, izračunan v skladu z deležem bruto domačega proizvoda (BDP) teh držav glede na BDP vseh sodelujočih držav po formuli iz Priloge I, v skladu z drugim pododstavkom člena 8(1) sporazuma o pridružitvi Švice Dublinu/Eurodacu, členom 3 protokola o pridružitvi Lihtenštajna Dublinu/Eurodacu, ki se nanaša na postopek za izračun prispevka iz drugega pododstavka člena 8(1) sporazuma o pridružitvi Švice Dublinu/Eurodacu, ter z odstopanjem od drugega pododstavka člena 9(1) sporazuma o pridružitvi Islandije in Norveške Dublinu/Eurodacu, ki se nanaša na bruto nacionalni proizvod.
6.Kar zadeva naslova 1 in 2 proračuna agencije, finančni prispevek iz odstavkov 2 in 4 zapade v plačilo 1. decembra 2012, ko je agencija prevzela svoje odgovornosti. Finančni prispevek iz odstavka 5 zapade v plačilo 31. julija 2014, ko je bila na agencijo prenesena tehnična podpora za operativno upravljanje sistema DubliNet. Finančni prispevek iz odstavka 3 zapade v plačilo 29. decembra 2017, ko je agencija postala odgovorna za razvoj in operativno upravljanje sistema SVI. Finančni prispevki so plačljivi od dneva po začetku veljavnosti tega dogovora, vključno z zapadlimi zneski za obdobje od 1. decembra 2012 do datuma začetka veljavnosti dogovora.
Kar zadeva naslov 3 proračuna agencije, je finančni prispevek iz odstavkov 2 in 4 zapadel in plačljiv od 1. decembra 2012, finančni prispevek iz odstavka 5 od 31. julija 2014 in finančni prispevek iz odstavka 3 od 29. decembra 2017 na podlagi ustreznih pridružitvenih sporazumov.
7.Kadar se z novim zakonodajnim aktom ali ukrepom, s katerim se razvijajo določbe schengenskega pravnega reda v smislu sporazuma o pridružitvi Islandije in Norveške Schengenu, sporazuma o pridružitvi Švice Schengenu ter protokola o pridružitvi Lihtenštajna Schengenu, razširi mandat agencije, pri čemer sta ji zaupana razvoj in/ali operativno upravljanje drugih obsežnih informacijskih sistemov, Norveška, Islandija, Švica in Lihtenštajn k prihodkom agencije prispevajo letni znesek, izračunan v skladu z deležem BDP teh držav glede na BDP vseh sodelujočih držav po formuli iz Priloge I, v skladu s členom 11(3) sporazuma o pridružitvi Švice Schengenu in členom 3 protokola o pridružitvi Lihtenštajna Schengenu, ki se nanaša na postopek za izračun prispevka iz člena 11(3) sporazuma o pridružitvi Švice Schengenu, ter z odstopanjem od člena 12(1) sporazuma o pridružitvi Islandije in Norveške Schengenu, ki se nanaša na bruto nacionalni proizvod.
8.Kadar se z novim zakonodajnim aktom ali ukrepom v smislu sporazuma o pridružitvi Islandije in Norveške Dublinu/Eurodacu, sporazuma o pridružitvi Švice Dublinu/Eurodacu ter protokola o pridružitvi Lihtenštajna Dublinu/Eurodacu razširi mandat agencije, pri čemer sta ji zaupana razvoj in/ali operativno upravljanje drugih obsežnih informacijskih sistemov, Norveška, Islandija, Švica in Lihtenštajn k prihodkom agencije prispevajo letni znesek, izračunan v skladu z deležem BDP teh držav glede na BDP vseh sodelujočih držav po formuli iz Priloge I, v skladu z drugim pododstavkom člena 8(1) sporazuma o pridružitvi Švice Dublinu/Eurodacu, členom 3 protokola o pridružitvi Lihtenštajna Dublinu/Eurodacu, ki se nanaša na postopek za izračun prispevka iz drugega pododstavka člena 8(1) sporazuma o pridružitvi Švice Dublinu/Eurodacu, ter z odstopanjem od drugega pododstavka člena 9(1) sporazuma o pridružitvi Islandije in Norveške Dublinu/Eurodacu, ki se nanaša na bruto nacionalni proizvod.
9.Če so Norveška, Islandija, Švica in Lihtenštajn že prispevali k razvoju ali operativnemu upravljanju obsežnega informacijskega sistema prek drugih instrumentov financiranja EU ali če se razvoj in/ali operativno upravljanje obsežnega informacijskega sistema financira s pristojbinami ali drugimi namenskimi prihodki, se zadevni prispevki Norveške, Islandije, Švice in Lihtenštajna agenciji ustrezno prilagodijo.
Člen 5
Pravni status
Agencija je v skladu z zakonodajo Norveške, Islandije, Švice in Lihtenštajna pravna oseba ter ima v teh državah najširšo pravno in poslovno sposobnost, ki jo pravnim osebam priznava zakonodaja teh držav. Zlasti lahko pridobiva premičnine in nepremičnine ali z njimi razpolaga ter je lahko stranka v sodnem postopku.
Člen 6
Odgovornost
Odgovornost agencije ureja člen 24(1), (3) in (5) uredbe.
Člen 7
Sodišče Evropske unije
Norveška, Islandija, Švica in Lihtenštajn priznavajo pristojnost Sodišča Evropske unije za agencijo, kot je določeno v členu 24(2) in (4) uredbe.
Člen 8
Privilegiji in imunitete
Norveška, Islandija, Švica in Lihtenštajn za agencijo in njeno osebje uporabljajo pravila o privilegijih in imunitetah iz Priloge II k temu dogovoru, ki izhajajo iz Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske unije, ter vsa pravila, sprejeta v skladu z navedenim protokolom, ki se nanašajo na zadeve v zvezi z osebjem agencije.
Člen 9
Osebje agencije
1.V skladu s členom 20(1) in členom 37 uredbe se za državljane Norveške, Islandije, Švice in Lihtenštajna, ki so zaposleni kot osebje agencije, uporabljajo kadrovski predpisi za uradnike in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, pravila, ki so jih skupaj sprejele institucije Evropske unije za namene uporabe teh kadrovskih predpisov, in pravila, ki jih je sprejela agencija v skladu s členom 20(8) uredbe.
2.Z odstopanjem od člena 12(2)(a) in člena 82(3)(a) pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije lahko državljane Norveške, Islandije, Švice in Lihtenštajna, ki uživajo vse državljanske pravice, pogodbeno zaposli izvršni direktor agencije v skladu z veljavnimi pravili za izbor in zaposlitev osebja, ki jih sprejme agencija.
3.Člen 20(6) uredbe se smiselno uporablja za državljane Norveške, Islandije, Švice in Lihtenštajna.
4.Državljani Norveške, Islandije, Švice in Lihtenštajna ne morejo biti imenovani na mesto izvršnega direktorja agencije.
Člen 10
Napoteni uradniki in strokovnjaki
Za napotene uradnike in strokovnjake se uporabljajo naslednje določbe:
(i) vsi prejemki, nadomestila in druga plačila, ki jih izplača agencija, so oproščeni nacionalnih davkov;
(ii) dokler so vključeni v sistem socialne varnosti v državi, iz katere so napoteni v agencijo, so oproščeni plačila vseh obveznih prispevkov organizacijam socialne varnosti v državah gostiteljicah agencije. Zato zanje v zadevnem času ne veljajo predpisi o socialni varnosti države gostiteljice agencije, v kateri delajo, razen če se prostovoljno vključijo v sistem socialne varnosti zadevne države.
Določbe tega pododstavka se smiselno uporabljajo za družinske člane, ki so del gospodinjstva napotenih strokovnjakov, razen če so zaposleni pri drugem delodajalcu, ne pri agenciji, ali če v državi gostiteljici agencije prejemajo prejemke socialne varnosti.
Člen 11
Boj proti goljufijam
1.Za Norveško se uporabljajo določbe člena 35 uredbe, Evropski urad za boj proti goljufijam in Računsko sodišče pa lahko izvajata pooblastila, ki so jima bila podeljena.
Evropski urad za boj proti goljufijam in Računsko sodišče pravočasno obvestita norveški nacionalni urad za revizijo (Riksrevisjonen) o vseh načrtovanih preverjanjih ali revizijah na kraju samem, ki se lahko na željo norveških organov izvedejo skupaj z njenim nacionalnim uradom za revizijo.
2.Za Islandijo se uporabljajo določbe člena 35 uredbe, Evropski urad za boj proti goljufijam in Računsko sodišče pa lahko izvajata pooblastila, ki so jima bila podeljena.
Evropski urad za boj proti goljufijam in Računsko sodišče pravočasno obvestita islandski nacionalni urad za revizijo (Ríkisendurskoðun) o vseh načrtovanih preverjanjih ali revizijah na kraju samem, ki se lahko na željo islandskih organov izvedejo skupaj z njenim nacionalnim uradom za revizijo.
3.Kar zadeva Švico, so določbe v zvezi s členom 35 uredbe, ki se nanašajo na finančni nadzor EU v Švici glede švicarskih udeležencev v dejavnostih agencije, določene v Prilogi III.
4.Kar zadeva Lihtenštajn, so določbe v zvezi s členom 35 uredbe, ki se nanašajo na finančni nadzor EU v Lihtenštajnu glede udeležencev iz Lihtenštajna v dejavnostih agencije, določene v Prilogi IV.
Člen 12
Reševanje sporov
1.V primeru spora glede uporabe tega dogovora je zadeva uradno vključena kot sporna zadeva na dnevni red mešanega odbora na ministrski ravni.
2.Mešani odbor ima za rešitev spora na voljo devetdeset dni od datuma sprejetja dnevnega reda, na katerega je bila sporna zadeva vključena.
3.Če mešani odbor spora, ki se nanaša na zadevo v zvezi s schengenskim pravnim redom, ne more rešiti v devetdesetih dneh iz odstavka 2, ima za opredelitev dokončne rešitve na voljo še trideset dni. Če dokončna rešitev ni opredeljena, ta dogovor za državo, na katero se spor nanaša, preneha veljati šest mesecev po izteku tridesetdnevnega obdobja.
4.Če skupni/mešani odbor spora, ki se nanaša na zadevo v zvezi z Eurodacom, ne more rešiti v devetdesetih dneh iz odstavka 2, ima za opredelitev dokončne rešitve na voljo še devetdeset dni. Če skupni/mešani odbor ob koncu tega obdobja ne sprejme odločitve, se šteje, da ta dogovor za državo, na katero se spor nanaša, preneha veljati ob koncu zadnjega dne zadevnega obdobja.
Člen 13
Priloge
Priloge k temu dogovoru so sestavni del tega dogovora.
Člen 14
Začetek veljavnosti
1.Depozitar tega dogovora je generalni sekretar Sveta Evropske unije.
2.Evropska unija, Norveška, Islandija, Švica in Lihtenštajn odobrijo ta dogovor v skladu s svojimi notranjimi postopki.
3.Začetek veljavnosti tega dogovora morata odobriti Evropska unija in vsaj še ena druga pogodbenica dogovora.
4.Ta dogovor začne v zvezi z vsemi pogodbenicami dogovora veljati prvi dan prvega meseca po deponiranju listine o odobritvi pri depozitarju.
Člen 15
Trajanje in prenehanje veljavnosti
1.Ta dogovor se sklene za nedoločen čas.
2.Kar zadeva Islandijo in Norveško, ta dogovor preneha veljati šest mesecev po tem, ko Islandija ali Norveška odpove sporazum o pridružitvi Islandije in Norveške Schengenu ali ko je ta sporazum odpovedan s sklepom Sveta Evropske unije ali kako drugače preneha veljati v skladu s postopki, opisanimi v členu 8(4), členu 11(3) ali členu 16 navedenega sporazuma. Prav tako preneha veljati šest mesecev po tem, ko preneha veljati sporazum o pridružitvi Islandije in Norveške Dublinu/Eurodacu ali je ta sporazum odpovedan v skladu s postopki, opisanimi v členu 4(7), členu 8(3) ali členu 15 navedenega sporazuma.
Sporazum iz člena 17 sporazuma o pridružitvi Islandije in Norveške Schengenu zajema tudi posledice prenehanja veljavnosti tega dogovora.
3.Kar zadeva Švico, ta dogovor preneha veljati šest mesecev po tem, ko Švica odpove sporazum o pridružitvi Švice Schengenu ali ko je ta sporazum odpovedan s sklepom Sveta Evropske unije ali kako drugače preneha veljati v skladu s postopki, opisanimi v členu 7(4), členu 10(3) ali členu 17 sporazuma o pridružitvi Švice Schengenu. Prav tako preneha veljati šest mesecev po tem, ko preneha veljati sporazum o pridružitvi Švice Dublinu/Eurodacu ali je ta sporazum odpovedan v skladu s postopki, opisanimi v členu 4(7), členu 7(3) ali členu 16 navedenega sporazuma.
4.Kar zadeva Lihtenštajn, ta dogovor preneha veljati šest mesecev po tem, ko Lihtenštajn odpove protokol o pridružitvi Lihtenštajna Schengenu ali ko je ta protokol odpovedan s sklepom Sveta Evropske unije ali kako drugače preneha veljati v skladu s postopki, opisanimi v členu 3, členu 5(4), členu 11(1) ali 11(3) protokola o pridružitvi Lihtenštajna Schengenu. Prav tako preneha veljati šest mesecev po tem, ko preneha veljati protokol o pridružitvi Lihtenštajna Dublinu/Eurodacu ali je ta protokol odpovedan v skladu s postopki iz člena 3, člena 5(7), člena 11(1) ali 11(3) navedenega protokola.
5.Ta dogovor je sestavljen v enem izvirniku v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, irskem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem, švedskem, islandskem in norveškem jeziku, pri čemer je vsako od teh besedil enako verodostojno.
PRILOGA I
Formula za izračun prispevka
1.Finančni prispevek Norveške, Islandije, Švice in Lihtenštajna k prihodkom agencije, določen v členu 32(1)(b) uredbe, se izračuna, kot je pojasnjeno v nadaljevanju.
Naslov 3
1.1.Kar zadeva sisteme SIS II, VIS in SVI ter vse druge obsežne informacijske sisteme, ki so zaupani agenciji na podlagi zakonodajnega akta ali ukrepa, ki pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu sporazuma o pridružitvi Islandije in Norveške Schengenu, sporazuma o pridružitvi Švice Schengenu in protokola o pridružitvi Lihtenštajna Schengenu, se zadnja posodobljena končna vrednost bruto domačega proizvoda (BDP) posamezne pridružene države, ki je na voljo, ko se leta n + 1 izdajo računi za leto n, deli z vsoto za leto n razpoložljivih vrednosti BDP vseh držav, ki sodelujejo v agenciji. Za izračun prispevka posamezne pridružene države se dobljeni delež pomnoži s skupnimi plačili za naslov 3 proračuna agencije za navedene sisteme, ki so bila izvedena leta n.
1.2.Kar zadeva Eurodac, posamezna pridružena država vsako leto prispeva znesek, ki temelji na fiksnem deležu (0,071 % za Lihtenštajn, 4,995 % za Norveško, 0,1 % za Islandijo in 7,286 % za Švico) ustreznih proračunskih sredstev za proračunsko leto. Prispevek posamezne pridružene države se izračuna leta n + 1, pri čemer se fiksni delež pomnoži s skupnimi plačili za naslov 3 proračuna agencije za sistem Eurodac, ki so bila izvedena leta n.
1.3.Kar zadeva sistem DubliNet ter vse druge obsežne informacijske sisteme, ki so zaupani agenciji na podlagi zakonodajnega akta ali ukrepa v smislu sporazuma o pridružitvi Islandije in Norveške Dublinu/Eurodacu, sporazuma o pridružitvi Švice Dublinu/Eurodacu ter protokola o pridružitvi Lihtenštajna Dublinu/Eurodacu, se zadnja posodobljena končna vrednost BDP posamezne pridružene države, ki je na voljo, ko se leta n + 1 izdajo računi za leto n, deli z vsoto za leto n razpoložljivih vrednosti BDP vseh držav, ki sodelujejo v agenciji. Za izračun prispevka posamezne pridružene države se dobljeni delež pomnoži s skupnimi plačili za naslov 3 proračuna agencije za navedene sisteme, ki so bila izvedena leta n.
Naslova 1 in 2
1.4.Prispevek posamezne pridružene države k naslovoma 1 in 2 proračuna agencije za sisteme iz odstavkov 1.1, 1.2 in 1.3 se izračuna tako, da se zadnja posodobljena končna vrednost BDP posamezne pridružene države, ki je na voljo, ko se leta n + 1 izdajo računi za leto n, deli z vsoto za leto n razpoložljivih vrednosti BDP vseh držav, ki sodelujejo v agenciji. Dobljeni delež se pomnoži s skupnimi plačili za naslova 1 in 2 proračuna agencije za sisteme iz odstavkov 1.1, 1.2 in 1.3, ki so bila izvedena leta n.
1.5.Če bodo agenciji zaupani kakršni koli dodatni obsežni informacijski sistemi, pri katerih pridružene države ne bodo sodelovale, se bo izračun prispevka pridruženih držav k naslovoma 1 in 2 ustrezno spremenil.
2.Finančni prispevek se plača v evrih.
3.Vsaka pridružena država plača svoj finančni prispevek najpozneje v 45 dneh po prejemu obvestila o dolgovanem znesku. Za vsako zamudo pri plačilu prispevka zadevna država plača obresti na neporavnani znesek od dneva zapadlosti. Obrestna mera je mera, ki jo uporablja Evropska centralna banka pri svojih poslih glavnega refinanciranja, kot je objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, veljavna na prvi koledarski dan meseca, v katerem se izteče rok za plačilo, povečana za 3,5 odstotne točke.
4.Finančni prispevek posamezne pridružene države se prilagodi v skladu s to prilogo, če se spremeni finančni prispevek Evropske unije, vnesen v splošni proračun Evropske unije v skladu s členom 41 finančne uredbe 8 .
PRILOGA II
Privilegiji in imunitete
1.Prostori in stavbe agencije so nedotakljivi. Ne smejo se preiskovati, zaseči, zapleniti ali razlastiti. Nepremičnine in premoženje agencije ne morejo biti predmet upravnega ali pravnega prisilnega ukrepa brez dovoljenja Sodišča.
2.Arhivi agencije so nedotakljivi.
3.Agencija, njena sredstva, prihodki in drugo premoženje so oproščeni vseh neposrednih davkov.
Blago in storitve, ki se za službeno rabo agencije izvozijo iz Norveške, Islandije, Švice in Lihtenštajna, so oproščeni vseh posrednih dajatev in davkov.
Če gre za blago in storitve, ki se agenciji za njeno službeno rabo dobavijo na Norveškem, Islandiji, v Švici in Lihtenštajnu, se oprostitev plačila DDV izvede z vračilom ali odpustom.
Če gre za blago, ki se agenciji za njeno službeno rabo dobavi na Norveškem, Islandiji, v Švici in Lihtenštajnu, se oprostitev plačila trošarine izvede z vračilom ali odpustom.
Vsak drug posredni davek, ki ga mora agencija plačati na Norveškem, Islandiji, v Švici in Lihtenštajnu, se vrne ali odpusti.
Praviloma se zahtevki za vračilo obravnavajo v treh mesecih.
Ne odobri se oprostitev za davke in dajatve, ki so le plačilo za zagotavljanje javnih storitev.
Načini oprostitve plačila DDV, trošarine in drugih posrednih davkov na Norveškem, Islandiji, v Švici in Lihtenštajnu so določeni v dodatkih k tej prilogi. Norveška, Islandija, Švica in Lihtenštajn obvestijo Komisijo in agencijo o vseh spremembah ustreznih dodatkov. Če je mogoče, tako obvestilo predložijo dva meseca pred začetkom veljavnosti sprememb. Evropska komisija o spremembah obvesti države članice Unije.
4.Agencija je oproščena vseh carin, prepovedi in omejitev pri uvozu in izvozu za predmete, namenjene njeni službeni rabi; tako uvoženi predmeti se na ozemlju države, v katero so bili uvoženi, ne smejo odplačno ali neodplačno odstopiti, razen pod pogoji, ki jih je odobrila vlada zadevne države.
Agencija je oproščena tudi vseh carin ter prepovedi in omejitev pri uvozu in izvozu za svoje publikacije.
5.Pri uradnem sporazumevanju in prenosu vseh svojih dokumentov uživa agencija na ozemlju vsake pridružene države tako obravnavanje, kakršno zadevna država daje diplomatskim predstavništvom.
Uradno dopisovanje in drugo uradno sporazumevanje agencije se ne sme cenzurirati.
6.Predstavniki držav članic Unije ter predstavniki Norveške, Islandije, Švice in Lihtenštajna, ki sodelujejo pri delu agencije, njihovi svetovalci in tehnični strokovnjaki pri opravljanju svojih nalog in medtem, ko potujejo do kraja zasedanja in nazaj, uživajo običajne privilegije, imunitete in olajšave.
7.Člani osebja agencije v smislu člena 1 Uredbe Sveta (Euratom, ESPJ, EGS) št. 549/69 z dne 25. marca 1969 9 na ozemlju Norveške, Islandije, Švice in Lihtenštajna in ne glede na svoje državljanstvo:
(a)uživajo, ob upoštevanju določb Pogodb, ki se nanašajo na odgovornost uradnikov in drugih uslužbencev do Unije ter na pristojnosti Sodišča Evropske unije v sporih med agencijo in njenim osebjem, imuniteto pred sodnimi postopki za dejanja, storjena pri opravljanju uradnih dolžnosti, vključno z izgovorjenimi ali zapisanimi besedami. To imuniteto uživajo tudi po prenehanju funkcije;
(b) glede monetarnih ali deviznih predpisov uživajo enake olajšave, kot jih imajo običajno uradniki mednarodnih organizacij.
8.Člani osebja agencije so dolžni plačevati davek v korist Unije od plač, mezd in prejemkov, ki jih prejmejo od agencije, v skladu s pogoji in postopki, ki jih določita Evropski parlament in Svet.
Člani osebja agencije v smislu člena 2 Uredbe Sveta (Euratom, ESPJ, EGS) št. 549/69 z dne 25. marca 1969 so oproščeni nacionalnih, zveznih, kantonskih, regionalnih, občinskih in lokalnih davkov od plač, mezd in prejemkov, ki jih plačuje agencija. Kar zadeva Švico, se ta oprostitev odobri v skladu z načeli njenega nacionalnega prava.
Člani osebja agencije se niso dolžni vključiti v norveški, islandski, švicarski ali lihtenštajnski sistem socialne varnosti, če so že vključeni v sistem socialnovarstvenih dajatev za uradnike in druge uslužbence Unije. Družinski člani članov osebja agencije, ki so del njihovega gospodinjstva, so vključeni v skupni sistem zdravstvenega zavarovanja EU, če niso zaposleni pri drugem delodajalcu, ne pri agenciji, ter ne prejemajo prejemkov socialne varnosti od države članice, Norveške, Islandije, Švice ali Lihtenštajna.
9.Pri izvajanju davka od dohodka, premoženja in dediščin ter pri uporabi konvencij o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, sklenjenih med Norveško, Islandijo, Švico ali Lihtenštajnom in državami članicami Unije, se za člane osebja agencije v smislu člena 3 Uredbe Sveta (Euratom, ESPJ, EGS) št. 549/69 z dne 25. marca 1969, ki imajo izključno zaradi opravljanja svojih dolžnosti v službi agencije prebivališče na ozemlju države članice Unije, ki ni država njihovega davčnega domicila v času, ko nastopijo službo pri agenciji, šteje tako v državi njihovega dejanskega prebivališča kot v državi njihovega davčnega domicila, da so obdržali domicil v slednji državi, če je ta država članica Unije ali Norveška, Islandija, Švica ali Lihtenštajn. Ta določba se uporablja tudi za zakonca, kolikor ta sam ne opravlja pridobitne dejavnosti, in za vzdrževane otroke, za katere skrbijo osebe iz te določbe.
Premičnine oseb iz prejšnjega odstavka, ki so na ozemlju države članice Unije, v kateri te osebe bivajo, so v zadevni državi oproščene davka od dediščin; pri odmeri tega davka se ob upoštevanju pravic tretjih držav in ob morebitni uporabi določb mednarodnih konvencij o dvojnem obdavčevanju šteje, da so take premičnine na ozemlju države davčnega domicila.
Pri uporabi predhodnih dveh odstavkov se ne upošteva domicil, pridobljen izključno zaradi opravljanja dolžnosti v službi drugih mednarodnih organizacij.
10.Članom osebja agencije se priznajo privilegiji, imunitete in olajšave izključno v interesu agencije.
Izvršni direktor agencije članu osebja agencije odvzame priznano imuniteto vedno, kadar bi taka imuniteta ovirala potek pravice in kadar meni, da odvzem imunitete ni v nasprotju z interesi agencije ali Unije.
11.Agencija sodeluje s pristojnimi organi pridruženih držav ali zadevnih držav članic pri uporabi določb te priloge.
Dodatek 1 k Prilogi II
Norveška:
Oprostitev plačila DDV se izvede z vračilom.
Vračilo DDV se odobri ob predložitvi temu namenjenih norveških obrazcev glavnemu oddelku davčnega urada norveške davčne uprave (Skatt Øst). Praviloma se zahtevki za vračilo obravnavajo v treh mesecih od dneva, ko so bili vloženi skupaj s potrebnimi dokazili.
Oprostitev plačila trošarin in drugih posrednih davkov se izvede z vračilom. Uporabi se enak postopek kot za vračilo DDV.
Dodatek 2 k Prilogi II
Islandija:
Oprostitev plačila DDV se izvede z vračilom.
Oprostitev plačila DDV se odobri, če dejanska skupna nakupna cena blaga in storitev, navedenih na računu ali v enakovrednem dokumentu, znaša vsaj 36 400 islandskih kron (vključno z davkom).
Vračilo DDV se odobri ob predložitvi temu namenjenih islandskih obrazcev islandskemu direktoratu za notranje prihodke (Ríkisskattstjóri). Praviloma se zahtevki za vračilo obravnavajo v treh mesecih od dneva, ko so bili vloženi skupaj s potrebnimi dokazili.
Oprostitev plačila trošarin in drugih posrednih davkov se izvede z vračilom. Uporabi se enak postopek kot za vračilo DDV.
Dodatek 3 k Prilogi II
Švica:
Oprostitev plačila DDV, trošarin in drugih posrednih davkov se izvede z odpustom ob predložitvi temu namenjenih švicarskih obrazcev dobavitelju blaga ali storitev.
Oprostitev plačila DDV se odobri, če dejanska skupna nakupna cena blaga in storitev, navedenih na računu ali v enakovrednem dokumentu, znaša vsaj 100 švicarskih frankov (vključno z davkom).
Dodatek 4 k Prilogi II
Lihtenštajn:
Oprostitev plačila DDV, trošarin in drugih posrednih davkov se izvede z odpustom ob predložitvi temu namenjenih lihtenštajnskih obrazcev dobavitelju blaga ali storitev.
Oprostitev plačila DDV se odobri, če dejanska skupna nakupna cena blaga in storitev, navedenih na računu ali v enakovrednem dokumentu, znaša vsaj 100 švicarskih frankov (vključno z davkom).
PRILOGA III
Finančni nadzor nad švicarskimi udeleženci v dejavnostih agencije
Člen 1
Neposredno komuniciranje
Agencija in Evropska komisija neposredno komunicirata z vsemi fizičnimi ali pravnimi osebami s prebivališčem oziroma sedežem v Švici, ki sodelujejo pri dejavnostih agencije kot pogodbeniki, udeleženci programov agencije, prejemniki plačil iz proračuna agencije ali EU ali kot podizvajalci. Te osebe lahko Evropski komisiji in agenciji neposredno pošljejo vse ustrezne informacije in dokumentacijo, ki jih morajo predložiti na podlagi predpisov, navedenih v tem dogovoru, in na podlagi pogodb ali sporazumov, sklenjenih v skladu z navedenimi predpisi, ter odločitev, sprejetih v skladu z navedenimi predpisi.
Člen 2
Revizije
1.V skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 10 , Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 23. decembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi za splošni proračun Evropskih skupnosti 11 ter z drugimi predpisi, navedenimi v tem dogovoru, lahko sklenjene pogodbe ali sporazumi ter odločitve, sprejete z upravičenci s sedežem v Švici, določajo možnost znanstvenih, finančnih, tehnoloških ali drugih revizij, ki jih lahko pri zadevnih upravičencih ali pri njihovih podizvajalcih kadar koli opravijo uradniki agencije in Evropske komisije ali druge osebe s pooblastilom agencije in Evropske komisije.
2.Uradniki agencije in Evropske komisije ter druge osebe, ki jih pooblastita agencija in Evropska komisija, imajo ustrezen dostop do prostorov, del in dokumentov ter do vseh informacij, tudi v elektronski obliki, ki jih potrebujejo za izvajanje takih revizij. Ta pravica dostopa se izrecno navede v pogodbah ali sporazumih, sklenjenih za izvajanje predpisov iz tega dogovora.
3.Evropsko računsko sodišče ima enake pravice kot Evropska komisija.
4.Revizije se lahko opravijo v petih letih po izteku veljavnosti tega dogovora ali v skladu s pogoji, navedenimi v sklenjenih pogodbah ali sporazumih ter v sprejetih odločitvah.
5.Švicarski zvezni urad za revizijo je vnaprej obveščen o revizijah, ki se opravijo na švicarskem ozemlju. To obvestilo ni pravni pogoj za izvedbo takih revizij.
Člen 3
Preverjanja na kraju samem
1.V okviru tega dogovora lahko Evropska komisija (OLAF) v skladu s pogoji iz Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 in Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta na ozemlju Švice izvaja preiskave, vključno s preverjanji in inšpekcijskimi pregledi na kraju samem, da bi ugotovila morebitne primere goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Evropske unije.
2.Preglede in inšpekcijske preglede na kraju samem pripravlja in izvaja OLAF v tesnem sodelovanju s švicarskim zveznim uradom za revizijo ali drugimi pristojnimi švicarskimi organi, ki jih določi švicarski zvezni urad za revizijo in ki jih je treba pravočasno obvestiti o predmetu, namenu ter pravni podlagi preverjanj in inšpekcijskih pregledov, tako da lahko zagotovijo vso potrebno pomoč. V ta namen lahko uradniki pristojnih švicarskih organov sodelujejo pri preverjanjih in inšpekcijskih pregledih na kraju samem.
3.Če švicarski organi to želijo, lahko preverjanja in inšpekcijske preglede na kraju samem izvajajo skupaj z uradom OLAF.
4.Če udeleženci programa nasprotujejo preverjanju ali inšpekcijskemu pregledu na kraju samem, švicarski organi v skladu z nacionalnimi pravili zagotovijo preiskovalcem urada OLAF vso potrebno pomoč, da lahko ti opravijo svojo nalogo preverjanja ali inšpekcijskega pregleda na kraju samem.
5.OLAF v najkrajšem možnem času obvesti švicarski zvezni urad za revizijo ali druge pristojne švicarske organe, ki jih določi švicarski zvezni urad za revizijo, o vsakem dejstvu ali sumu v zvezi z nepravilnostjo, ki jo odkrije med preverjanjem ali inšpekcijskim pregledom na kraju samem. OLAF navedene organe v vsakem primeru obvesti o rezultatih takih preverjanj in inšpekcijskih pregledov.
Člen 4
Obveščanje in posvetovanje
1.Za pravilno izvajanje te priloge si pristojni švicarski organi in organi EU redno izmenjujejo informacije in se, kadar to zahteva ena od pogodbenic, posvetujejo.
2.Pristojni švicarski organi nemudoma obvestijo agencijo in Komisijo, če zasledijo kakršno koli dejstvo ali sum glede nepravilnosti v zvezi s sklepanjem in izvajanjem pogodb ali sporazumov, sklenjenih pri uporabi predpisov iz tega dogovora.
Člen 5
Zaupnost
Informacije, ki so v kateri koli obliki sporočene ali pridobljene na podlagi te priloge, so poslovna skrivnost in se varujejo tako, kot za podobne informacije določajo švicarska zakonodaja in ustrezne določbe, ki veljajo za institucije EU.
Take informacije se smejo sporočati le osebam v institucijah EU, državah članicah ali Švici, ki morajo biti zaradi svoje funkcije z njimi seznanjene, in se smejo uporabljati le za namene zagotavljanja učinkovitega varovanja finančnih interesov pogodbenic.
Člen 6
Upravni ukrepi in kazni
Brez poseganja v izvajanje švicarskega kazenskega prava lahko agencija ali Evropska komisija predpišeta upravne ukrepe in sankcije v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 12 , Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije 13 , ter Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti 14 .
Člen 7
Izterjava in izvršba
Odločitve, ki jih agencija ali Evropska komisija sprejmeta v okviru področja uporabe tega dogovora in nalagajo denarno obveznost osebam, ki niso države, so izvršljive v Švici. Nalog za izvršbo brez kakršnih koli drugih preverjanj razen potrditve verodostojnosti akta izda organ, ki ga je imenovala švicarska vlada in ki o tem obvesti agencijo ali Evropsko komisijo. Izvršba poteka v skladu s švicarskimi procesnimi predpisi. Zakonitost odločbe o izvršbi presoja Sodišče Evropske unije.
Sodbe Sodišča Evropske unije, izrečene na podlagi arbitražne klavzule, so izvršljive pod enakimi pogoji.
PRILOGA IV
Finančni nadzor nad lihtenštajnskimi udeleženci v dejavnostih agencije
Člen 1
Neposredno komuniciranje
Agencija in Evropska komisija neposredno komunicirata z vsemi fizičnimi ali pravnimi osebami s prebivališčem oziroma sedežem v Lihtenštajnu, ki sodelujejo pri dejavnostih agencije kot pogodbeniki, udeleženci programov agencije, prejemniki plačil iz proračuna agencije ali EU ali kot podizvajalci. Te osebe lahko Evropski komisiji in agenciji neposredno pošljejo vse ustrezne informacije in dokumentacijo, ki jih morajo predložiti na podlagi predpisov, navedenih v tem dogovoru, in na podlagi pogodb ali sporazumov, sklenjenih v skladu z navedenimi predpisi, ter odločitev, sprejetih v skladu z navedenimi predpisi.
Člen 2
Revizije
1.V skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 15 , Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 23. decembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi za splošni proračun Evropskih skupnosti 16 ter z drugimi predpisi, navedenimi v tem dogovoru, lahko sklenjene pogodbe ali sporazumi ter odločitve, sprejete z upravičenci s sedežem v Lihtenštajnu, določajo možnost znanstvenih, finančnih, tehnoloških ali drugih revizij, ki jih lahko pri zadevnih upravičencih ali pri njihovih podizvajalcih kadar koli opravijo uradniki agencije in Evropske komisije ali druge osebe s pooblastilom agencije in Evropske komisije.
2.Uradniki agencije in Evropske komisije ter druge osebe, ki jih pooblastita agencija in Evropska komisija, imajo ustrezen dostop do prostorov, del in dokumentov ter do vseh informacij, tudi v elektronski obliki, ki jih potrebujejo za izvajanje takih revizij. Ta pravica dostopa se izrecno navede v pogodbah ali sporazumih, sklenjenih za izvajanje predpisov iz tega dogovora.
3.Evropsko računsko sodišče ima enake pravice kot Evropska komisija.
4.Revizije se lahko opravijo v petih letih po izteku veljavnosti tega dogovora ali v skladu s pogoji, navedenimi v sklenjenih pogodbah ali sporazumih ter v sprejetih odločitvah.
5.Lihtenštajnski nacionalni urad za revizijo je vnaprej obveščen o revizijah, ki se izvedejo na ozemlju Lihtenštajna. To obvestilo ni pravni pogoj za izvedbo takih revizij.
Člen 3
Preverjanja na kraju samem
1.V okviru tega dogovora lahko Evropska komisija (OLAF) v skladu s pogoji iz Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 in Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta na ozemlju Lihtenštajna izvaja preiskave, vključno s preverjanji in inšpekcijskimi pregledi na kraju samem, da bi ugotovila morebitne primere goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Evropske unije.
2.Preverjanja in inšpekcijske preglede na kraju samem pripravlja in izvaja OLAF v tesnem sodelovanju z lihtenštajnskim nacionalnim uradom za revizijo ali drugimi pristojnimi lihtenštajnskimi organi, ki jih določi nacionalni urad za revizijo in ki jih je treba pravočasno obvestiti o predmetu, namenu ter pravni podlagi preverjanj in pregledov, tako da lahko zagotovijo vso potrebno pomoč. V ta namen lahko uradniki pristojnih lihtenštajnskih organov sodelujejo pri preverjanjih in inšpekcijskih pregledih na kraju samem.
3.Če zadevni lihtenštajnski organi to želijo, lahko preverjanja in inšpekcijske preglede na kraju samem izvajajo skupaj z uradom OLAF.
4.Če udeleženci programa nasprotujejo preverjanju ali inšpekcijskemu pregledu na kraju samem, lihtenštajnski organi v skladu z nacionalnimi pravili zagotovijo preiskovalcem urada OLAF vso potrebno pomoč, da lahko ti opravijo svojo nalogo preverjanja in inšpekcijskega pregleda na kraju samem.
5.OLAF v najkrajšem možnem času obvesti lihtenštajnski nacionalni urad za revizijo ali druge pristojne lihtenštajnske organe, ki jih določi lihtenštajnski nacionalni urad za revizijo, o vsakem dejstvu ali sumu v zvezi z nepravilnostjo, ki jo odkrije med preverjanjem ali inšpekcijskim pregledom na kraju samem. OLAF navedene organe v vsakem primeru obvesti o rezultatih takih preverjanj in inšpekcijskih pregledov.
Člen 4
Obveščanje in posvetovanje
1.Za pravilno izvajanje te priloge si pristojni lihtenštajnski organi in organi EU redno izmenjujejo informacije in se, kadar to zahteva ena od pogodbenic, posvetujejo.
2.Pristojni lihtenštajnski organi nemudoma obvestijo agencijo in Evropsko komisijo, če zasledijo kakršno koli dejstvo ali sum glede nepravilnosti v zvezi s sklepanjem in izvajanjem pogodb ali sporazumov, sklenjenih pri uporabi predpisov iz tega dogovora.
Člen 5
Zaupnost
Informacije, ki so v kateri koli obliki sporočene ali pridobljene na podlagi te priloge, so poslovna skrivnost in se varujejo tako, kot za podobne informacije določajo lihtenštajnska zakonodaja in ustrezne določbe, ki veljajo za institucije EU. Take informacije se smejo sporočati le osebam v institucijah EU, državah članicah ali Lihtenštajnu, ki morajo biti zaradi svoje funkcije z njimi seznanjene, in se smejo uporabljati le za namene zagotavljanja učinkovitega varovanja finančnih interesov pogodbenic.
Člen 6
Upravni ukrepi in kazni
Brez poseganja v izvajanje lihtenštajnskega kazenskega prava lahko agencija ali Evropska komisija predpišeta upravne ukrepe in sankcije v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 17 , Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije 18 , ter Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti 19 .
Člen 7
Izterjava in izvršba
Odločitve, ki jih agencija ali Evropska komisija sprejmeta v okviru področja uporabe tega dogovora in nalagajo denarno obveznost osebam, ki niso države, so izvršljive v Lihtenštajnu. Nalog za izvršbo brez kakršnih koli drugih preverjanj razen potrditve verodostojnosti akta izda organ, ki ga je imenovala lihtenštajnska vlada in ki o tem obvesti agencijo ali Evropsko komisijo. Izvršba poteka v skladu z lihtenštajnskimi procesnimi predpisi. Zakonitost odločbe o izvršbi presoja Sodišče Evropske unije.
Sodbe Sodišča Evropske unije, izrečene na podlagi arbitražne klavzule, so izvršljive pod enakimi pogoji.
