EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 30.5.2018

COM(2018) 382 final

2018/0206(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o Evropskem socialnem skladu plus (ESS+)

{SEC(2018) 273 final}
{SWD(2018) 289 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Evropa je v ključnem trenutku, ko sta njena relevantnost in uspeh v prihodnjih desetletjih odvisna od njene zmožnosti za ohranjanje konkurenčnosti v svetovnem gospodarstvu ter zagotavljanje visokih ravni zaposlovanja, izobraževanja in usposabljanja, zdravja, socialnega vključevanja in aktivne udeležbe v družbi. Za konkurenčnost, kohezijo in odpornost Evrope v prihodnosti moramo vlagati v ljudi danes: v njihovo izobraževanje in usposabljanje, spretnosti, ustvarjalnost, potencial za ustanavljanje podjetij in inovacije ter njihovo zdravje.

Čaka nas vrsta pomembnih izzivov. Kljub napredku je zmanjševanje brezposelnosti in vztrajno visokih stopenj revščine še vedno prednostna naloga po vsej EU. Socialne zadeve in zaposlovanje so vprašanja, ki so bistvena za evropske državljane in kjer naj bi Unija storila še več. Dodatni izzivi, s katerimi se sooča Unija, so povezani z:

·nezadostnimi ravnmi spretnosti,

·nezadostnimi rezultati aktivne politike trga dela in sistemov izobraževanja,

·izzivi nove tehnologije, kot je avtomatizacija, in iz nje izhajajočih novih oblik dela,

·socialno izključenostjo marginaliziranih skupin, kot so Romi in migranti,

·ter nizko mobilnostjo delovne sile.

Za reševanje teh izzivov potrebujemo pobude politike in ciljno umerjene podporne ukrepe.

Evropski parlament, Svet in Komisija so se odzvali na poziv naših državljanov k okrepitvi socialne razsežnosti Unije ter 17. novembra 2017 skupaj razglasili evropski steber socialnih pravic. Zdaj je pomembno, da si evropske institucije in države članice skupaj prizadevajo za uresničitev načel in pravic stebra.

Komisija je 2. maja 2018 sprejela predlog naslednjega večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 1 . Predlog odraža sedanje socialne in ekonomske okoliščine ter je konkreten dogovor na poziv evropskih državljanov k zagotovitvi bolj socialne Evrope in več naložb v ljudi v Evropski uniji.

V tem okviru ta predlog zajema Evropski socialni sklad plus (ESS+) kot glavni instrument EU za naložbe v ljudi in izvajanje evropskega stebra socialnih pravic. ESS+ združuje naslednje sklade in programe:

–Evropski socialni sklad (ESS) in pobudo za zaposlovanje mladih;

–Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD);

–Program za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI) ter

–program za ukrepe Unije na področju zdravja (program zdravja).

Združitev navedenih skladov ima tri namene:

–povečati usklajenost in sinergije med dopolnjujočimi se instrumenti EU, ki zagotavljajo pomembno podporo ljudem in katerih namen je izboljšati njihov življenjski standard, tako da se razvijejo celovitejši pristopi k načrtovanju in izvajanju programov;

–povečati prožnost in omogočiti večjo odzivnost skladov na izzive, opredeljene v ciklu ekonomskega upravljanja, ter prednostne naloge na ravni EU;

–omogočiti poenostavitev načrtovanja in upravljanja skladov ter tako zmanjšati upravno breme organov in upravičencev.

ESS+ bo tako pomagal izoblikovati močno socialno Evropo ter prispeval k ekonomski, socialni in teritorialni koheziji v skladu s členom 174 PDEU, kar je potrebno za ustrezno delovanje EU kot stabilne in vzdržne ekonomske in politične unije.

V tem predlogu je za datum začetka uporabe določen 1. januar 2021, pripravljen pa je za Unijo s 27 državami članicami, v skladu z uradnim obvestilom Združenega kraljestva, ki ga je Evropski svet prejel 29. marca 2017, o nameri Združenega kraljestva, da na podlagi člena 50 Pogodbe o Evropski uniji izstopi iz Evropske unije in Euratoma.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

ESS+ podpira politike in prednostne naloge, katerih namen je prispevati k polni zaposlenosti, krepiti kakovost in produktivnost dela, spodbujati geografsko in poklicno mobilnost delavcev v Uniji, izboljševati sisteme izobraževanja in usposabljanja ter spodbujati socialno vključevanje in zdravje.

Krovni cilj politike uredbe o ESS+ je pomagati oblikovati bolje delujočo in odpornejšo „socialno Evropo“ in izvajati evropski steber socialnih pravic pa tudi socialne in zaposlitvene prednostne naloge, podprte v okviru procesa evropskega ekonomskega upravljanja. ESS+ bo pomagal pri izvajanju integriranih smernic, sprejetih v skladu s členom 121 in členom 148(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ter zadevnih priporočil za posamezne države, sprejetih v okviru evropskega semestra, ter prispeval k splošnemu cilju pametne, vključujoče in trajnostne rasti po letu 2030 (cilji trajnostnega razvoja ZN 2 ) ter navzgor umerjeni konvergenci. ESS+ bo poleg tega pomagal izboljšati zaposlitvene možnosti, dvigniti življenjski in zdravstveni standard ter spodbujati mobilnost delovne sile in ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo v skladu s PDEU in Listino EU o temeljnih pravicah. Namen ESS+ je tudi prispevati k novemu programu znanj in spretnosti za Evropo ter vključevanju državljanov tretjih držav.

Določitev minimalnega deleža in zneskov za ESS+ v okviru deljenega upravljanja kot enega od strukturnih skladov bo zagotovila, da se navedene prednostne naloge EU ustrezno odražajo v obsegu naložb, neposredno usmerjenih na evropske državljane.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Cilj ESS+ je izboljšati sinergije in usklajenost z drugimi skladi, ki vlagajo v razvoj človeškega kapitala. ESS+ bi moral zlasti zagotoviti dopolnjevanje in sinergije z Evropskim skladom za regionalni razvoj, Kohezijskim skladom, Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo, Evropskim skladom za prilagoditev globalizaciji, programom Erasmus in evropsko solidarnostno enoto, Skladom za azil in migracije pa tudi programom Obzorje Evropa in programom za digitalno Evropo ter programom za podporo strukturnim reformam, vključno z orodjem za izvajanje reform.

ESS+ in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji se bosta še naprej dopolnjevala, saj bo ESS+ še naprej podpiral preventivne in vnaprejšnje ukrepe, medtem ko bo Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji še vedno reaktivni sklad za izredne razmere zunaj večletnega finančnega okvira.

ESS+ in Erasmus sta dejavna na podobnih področjih, saj pomagata ljudem pridobivati nove spretnosti, spodbujata izpopolnjevanje s skladu s potrebami industrijskih sektorjev 3 ter izboljšujeta digitalne kompetence in kakovost izobraževanja in usposabljanja. Sodelovanje med ESS+ in programom Erasmus bo torej okrepljeno. Narava tega sodelovanja bo natančneje določena v programih dela in programskih vodnikih za ESS+ in Erasmus, kar bo omogočilo učinkovite in uspešne sinergije.

ESS+ bo še naprej podpiral srednjeročno in dolgoročno vključevanje državljanov tretjih držav ter dopolnjeval Sklad za azil in migracije, ki bo pokrival kratkoročne potrebe.

Sklop ESS+ pod deljenim upravljanjem bo še naprej del kohezijske politike in bo v veliki meri urejen z uredbo o skupnih določbah. Zato se bodo zanj uporabljala ista pravila glede upravljanja, načrtovanja, spremljanja, revizije itd. kot za večino ostalih skladov v okviru deljenega upravljanja. Programi v državah članicah lahko še naprej združujejo financiranje iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in financiranje iz ESS+ prek programov financiranja iz več skladov.

Za sklop za zdravje bo ustrezna struktura upravljanja zagotavljala strateške smernice in tehnična mnenja o ukrepih za podporo in izvajanje sklopa. Pomagala bo tudi usklajevati dopolnjujoče se podporne vrstice skladov s področja raziskav in digitalnega trga, regionalnega sklada in Kohezijskega sklada ter drugih skladov.

Komisija je v predlogu večletnega finančnega okvira 2021–2027 določila ambicioznejši cilj za vključevanje podnebnih ukrepov v vse programe EU s skupnim ciljem, da bi 25 % odhodkov EU prispevalo k podnebnim ciljem. Prispevek tega programa k doseganju tega skupnega cilja se bo sledil s sistemom podnebnih kazalnikov EU na ustrezni ravni razčlenitve, vključno z uporabo natančnejših metodologij, kadar so te na voljo. Komisija bo še nadalje letno predlagala informacije glede odobritev za prevzem obveznosti v okviru letnega predloga proračuna.

Da bi se v celoti izkoristil potencial programa pri prispevanju k podnebnim ciljem, si bo Komisija prizadevala opredeliti relevantne ukrepe na vseh stopnjah priprave, izvajanja, pregleda in ocenjevanja programa.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Pravni okvir za ukrepe iz tega predloga zagotavljajo naslovi IX (Zaposlovanje), X (Socialna politika) in XIV (Javno zdravje) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ter zlasti členi 46, 149, 153, 162 do 166, 168, 174, 175 in 349 PDEU.

ESS+ ima tri sklope. Prvi sklop, ki se izvaja v okviru deljenega upravljanja, zajema (nekdanji) ESS, ki temelji na členih 162 in 164 PDEU, ter osnovno materialno pomoč najbolj ogroženim osebah, ki temelji na členu 175(3) PDEU. Drugi sklop, ki se izvaja v okviru neposrednega in posrednega upravljanja, zajema ukrepe za spodbujanje zaposlovanja in socialnih inovacij (EaSI) in temelji na členu 175(3) PDEU. Tretji sklop, ki se izvaja v okviru neposrednega upravljanja, se nanaša na spodbujevalne ukrepe za varovanje in izboljševanje zdravja ljudi na podlagi člena 168 PDEU.

Ta predlog opredeljuje splošne cilje ESS+ in področje uporabe podpore, ki se odraža v specifičnih ciljih. Zajema skupne določbe, ki se uporabljajo za tri sklope, ter posebne določbe za posamezen sklop.

Komisija je poleg tega 29. maja 2018 sprejela predlog uredbe o skupnih določbah, da bi izboljšala usklajevanje in harmonizacijo izvajanja podpore v okviru deljenega upravljanja, pri čemer je glavni namen poenostavitev izvajanja politik. Te skupne določbe krijejo sklop ESS+ v okviru deljenega upravljanja.

Različni skladi z deljenim upravljanjem imajo dopolnjujoče se cilje in enak način upravljanja, zato Uredba (EU) št. [uredba o skupnih določbah] določa vrsto skupnih splošnih ciljev in načel, kot sta partnerstvo in upravljanje na več ravneh. Navedena uredba zajema tudi skupne elemente strateškega načrtovanja in načrtovanja programov, vključno z določbami o sporazumu o partnerstvu, ki se sklene z vsako državo članico, ter določa skupni pristop glede usmerjenosti skladov v uspešnost. Zajema tudi omogočitvene pogoje, pregled uspešnosti ter ureditve spremljanja, poročanja in ocenjevanja. Skupne določbe so predvidene tudi glede pravil za upravičenost, posebne ureditve pa so določene za finančne instrumente, uporabo sklada InvestEU, lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, in finančno poslovodenje. Za vse sklade veljajo tudi nekatere skupne ureditve glede upravljanja in kontrole.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Na področjih socialne in zaposlitvene politike ter javnega zdravja ima EU deljeno pristojnost z državami članicami (člen 4 PDEU), pristojnost za določanje ureditev, v okviru katerih morajo usklajevati svoje ukrepe (člen 5 PDEU), ali pristojnost za izvajanje ukrepov za podporo, uskladitev ali dopolnitev ukrepov držav članic (člen 6 PDEU).

Sklop ESS+ v okviru deljenega upravljanja podpira načelo subsidiarnosti. V okviru deljenega upravljanja Komisija naloge strateškega načrtovanja in izvajanja prenese na države članice in regije EU. Poleg tega ukrepanje EU ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev iz Pogodb. Namen deljenega upravljanja je zagotoviti, da se odločitve sprejemajo čim bliže državljanom ter da je ukrepanje na ravni EU upravičeno glede na možnosti in posebnosti na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni. Deljeno upravljanje Evropo približuje državljanom in lokalne potrebe povezuje z evropskimi cilji 4 . Poleg tega povečuje zavezanost ciljem EU, saj si države članice in Komisija delijo pristojnost za odločanje in odgovornost.

Načelo subsidiarnosti podpira tudi sklopa v okviru neposrednega in posrednega upravljanja. Sklop EaSI bo osredotočen na projekte z inovativno razsežnostjo in jasno dodano vrednostjo EU, pri katerih bo za dosego kritične mase in zmanjšanje upravnega bremena ukrepanje EU učinkovitejše od ukrepanja na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni. Sklop za zdravje priznava razsežnost EU na področju zdravja ter dopolnjuje in podpira zdravstvene politike držav članic, pri tem pa spoštuje njihovo pristojnost na tem področju v skladu s členom 168 PDEU.

•Sorazmernost

V skladu z načelom sorazmernosti ta predlog ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje njegovih ciljev. Načelo sorazmernosti je bilo vodilo pri pripravi predloga Komisije, saj je v njem predlagana nadaljnja poenostavitev v skladu s priporočili skupine na visoki ravni za spremljanje poenostavitve za upravičence skladov ESI 5 . Predlog je sorazmeren, saj omogoča poenotena in strnjena pravila ter združuje sklade, s čimer zmanjšuje breme za zainteresirane strani. Upravno breme za Unijo in nacionalne organe ne presega tistega, kar je potrebno, da Komisija izvaja svoje pooblastilo za izvrševanje proračuna Unije.

•Izbira instrumenta

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje

–Evropski socialni sklad (ESS)

Prednosti: Naknadni oceni ESS za obdobji 2000–2006 6 in 2007–2013 7 priznavata, da so naložbe ESS relevantne, učinkovite in uspešne. Sklad je bil uspešen pri doseganju znatnega števila državljanov EU, zlasti tistih, ki podporo najbolj potrebujejo. ESS je namreč zagotovil znatna finančna sredstva za obravnavanje zaposlitvenih in socialnih izzivov v državah članicah ter obstoječe ukrepe razširil s podpiranjem področij politik ali skupin, ki drugače podpore ne bi prejeli. ESS je poleg tega podpiral lokalne/regionalne inovacije, ki se nato vključujejo na nacionalni ravni. V obdobju 2014–2020 se je intervencijska logika programov okrepila in dobila jasnejše specifične cilje, bolj standardizirane opredelitve kazalnikov ter ustreznejše izhodiščne vrednosti in cilje.

Slabosti:

–Uskladitev politik: povezanost sklada z evropskim semestrom se je v programskem obdobju 2014–2020 sicer znatno izboljšala 8 , a še ni optimalna.

–Načrtovanje: podatki so pokazali, da se je osredotočenost na rezultate v obdobju 2014–2020 povečala, a se okvir smotrnosti ni izkazal kot zadostna spodbuda za države članice. Zahteve glede načrtovanja so bile kritizirane kot upravno obremenjujoče 9 .

–Izvajanje programa: študije kažejo, da sta upravljanje in izvajanje ESS kljub določenemu napredku še vedno prezapletena. Kljub izboljšavam v obdobju 2014–2020 se prehod z logike, temelječe na vložkih, na logiko, temelječo na rezultatih, ni v celoti izvršil.

–Pobuda za zaposlovanje mladih

Prednosti: Pobuda za zaposlovanje mladih je povečala prepoznavnost politik zaposlovanja mladih ter prispevala k reformam politik v vrsti držav članic v okviru vzpostavljanja in izvajanja programov jamstva za mlade. Po mnenju držav članic je pobuda za zaposlovanje mladih ključnega pomena za domet in zasnovo nacionalne politike zaposlovanja.

Slabosti: Glavni izzivi se nanašajo na finančno poslovodenje (pobuda se financira iz dveh virov – posebne dodelitve za pobudo za zaposlovanje mladih in ESS) in dodatne zahteve glede poročanja. Po mnenju upravičencev in izvajalskih organov ta elementa povečujeta upravno breme 10 .  

–Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD)

Prednosti: Predhodni rezultati vmesne ocene Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim, vključno z rezultati posvetovanj z zainteresiranimi stranmi 11 , kažejo, da ukrepi razdeljevanja hrane, materialne pomoči in socialnega vključevanja, ki jih sklad podpira, prinašajo resnične rezultate najbolj ogroženim osebam v družbi, vključno s tistimi, ki bi bili morda drugače izključeni iz običajne socialne pomoči, ali takimi, ki potrebujejo takojšnjo podporo.

Slabosti: Regulativni okvir EU in njegova razlaga ali nacionalne zahteve lahko povzročilo težave pri izvajanju sklada. Med težavami so zamude v zagonski fazi programa in upravne ovire, večinoma povezane z nacionalnimi politikami javnih naročil in dodatnimi zahtevami, kot je hramba podatkov/informacij o operacijah in končnih prejemnikih za namene spremljanja, ter prekomerni in dolgotrajni postopki.

–Program za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI)

Prednosti: Vmesna ocena kaže, da je bil program EaSI v obdobju 2014–2016 učinkovit in uspešen pri krepitvi osveščenosti o prispevku politike EU na področju socialnega vključevanja in zmanjševanja revščine. Ocena je pokazala tudi, da je program izboljšal dojemanje čezmejnega potenciala za zaposlovanje, prispeval k hitremu preskušanju in izvajanju inovativnih ukrepov ter povečal dostop do mikroposojil in podpore za podjetništvo. Program je omogočil tudi lažjo izmenjavo politike z razširjanjem primerjalnega in analitičnega znanja, krepitvijo zmogljivosti, vzajemnim učenjem in dialogom ter pomočjo različnim zainteresiranim stranem pri vplivanju na oblikovanje in izvajanje socialno-ekonomskih politik.

Slabosti: Več bi bilo mogoče storiti za povečanje relevantnosti in učinka programa EaSI. Os Progress bi morala okrepiti prizadevanja za eksperimentiranje s socialnimi politikami, in sicer s spremembo postopkov za ocenjevanje in izbor projektov ter ustvarjanjem pogojev za njihovo razširitev. Pri EURES bi se lahko z daljšim obdobjem izvajanja in ukrepi za zmanjšanje upravnega bremena zainteresiranim stranem omogočilo, da ustrezno razvijejo in izvajajo projekte, merijo njihovo učinkovitost ter zagotavljajo njihov trajnost.

–Program zdravja

Prednosti: Vmesna ocena je potrdila evropsko dodano vrednost ukrepov, zlasti v obliki večje zmogljivosti držav članic pri obvladovanju čezmejnih nevarnosti za zdravje, tehničnih smernic in priporočil za preprečevanje raka, HIV/aidsa in tuberkuloze, dodatne podpore za zdravstveno zakonodajo EU o zdravilih in medicinskih pripomočkih ter dejavnosti mreže e-zdravje in vrednotenja zdravstvenih tehnologij. Pri oceni je bila poleg tega priznana dodana vrednost orodij za nadzor okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo, in okrepitev usklajenih prizadevanj za boj proti antimikrobični odpornosti ter obsežnega pripravljalnega dela v okviru skupnih ukrepov za opredeljevanje in prenos dobrih praks preprečevanja in obvladovanja bolezni. Priznan je bil tudi pozitiven prispevek ukrepov za povečanje interoperabilne in standardizirane čezmejne izmenjave zdravstvenih podatkov ter prizadevanj za vzpostavitev digitalnih infrastruktur na ravni EU v ta namen.

Slabosti: Na nezakonodajnih področjih, kjer so ukrepi lahko bolj odprti in širše opredeljeni, je vmesna ocena pokazala na nevarnost zmanjšane osredotočenosti takih ukrepov. Obstajajo možnosti za poenostavitev meril dodane vrednosti za osredotočenost na tri ključna področja: obravnavanje čezmejnih nevarnosti za zdravje, izboljšanje ekonomije obsega ter spodbujanje izmenjave in izvajanja dobrih praks. Pri spremljanju podatkov o izvajanju je bilo ugotovljenih nekaj primerov neučinkovitosti in nezadostnosti, kar lahko vodjem programov oteži posodobljeni pregled nad dosežki programa.

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi je temeljilo na evidentiranju zainteresiranih strani, ki zajema glavne organizacije in institucije EU na področju socialne in zaposlitvene politike ter zadevne javne organe na vseh raven upravljanja, socialne partnerje, organizacije civilne družbe, upravičence do financiranja in končne uporabnike ter državljane po vsej EU. Pri posvetovanju z zainteresiranimi stranmi so se uporabili različne metode in orodja, da bi bile zainteresirane strani dovolj raznolike in številčne ter bi se možnosti navzkrižno preverile. Med dejavnostmi posvetovanja je bilo več odprtih javnih posvetovanj v okviru večletnega finančnega okvira, naknadne ocene ESS, vmesne ocene Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim in vmesne ocene programa EaSI. Posvetovanje je zajemalo tudi konference in srečanja z zainteresiranimi stranmi, fokusne skupine, intervjuje, ciljno usmerjeno spletno posvetovanje in analizo dokumentov o stališčih. Več informacij o posvetovanjih z zainteresiranimi stranmi je na voljo v oceni učinka.

Glavne ugotovitve iz posvetovanj z zainteresiranimi stranmi so:

–Dodana vrednost skladov je povezana s spodbujanjem učinkovitih in uspešnih javnih naložb, poenostavitvijo izmenjave znanja med državami in regijami, povečanjem socialnega vključevanja in ustvarjanjem bolj vključujoče Evrope, podpiranjem eksperimentiranja s politikami in inovacij, zmanjševanjem regionalnih razlik in olajševanjem konvergence. Skladi omogočajo dodano vrednost tudi z učinkom vzvoda kohezijske politike na javne in zasebne naložbe.

–Zapleteni postopki veljajo za največjo oviro pri uspešnem izpolnjevanju ciljev skladov.

–Pozvano je bilo k poenostavitvi in zmanjšanju upravnega bremena za upravičence, vključno z manj obremenjujočimi zahtevami za zbiranje podatkov od udeležencev.

–Okrepiti je treba socialno razsežnost.

–Pravila za razne sklade EU bi bilo treba uskladiti.

–Poznano je bilo k okrepitvi sinergij in preprečitvi podvajanja in prekrivanja med instrumenti EU. Združitev skladov je bila opredeljena kot najboljši način za doseganje tega cilja, če taka združitev prispeva tudi k poenostavitvi instrumentov EU.

–Dokumenti o politiki kažejo znatno zanimanje za izboljšanje povezav med skladi in evropskim semestrom.

–Trenutna vprašanja na področju javnega zdravja je mogoče učinkovito obravnavati samo s sodelovanjem na ravni EU. EU zagotavlja dodano vrednost pri obravnavi skupnih izzivov, kot so neenakosti v zdravju, migracije, staranje prebivalstva, varnost pacientov, kakovostno zdravstvo in obravnavanje nevarnosti za zdravje, tudi nenalezljivih bolezni, nalezljivih bolezni in antimikrobične odpornosti.

Glavni predlogi za obravnavo povratnih informacij zainteresiranih strani so predstavljeni spodaj:

–Za povečanje sinergij in preprečitev prekrivanja med instrumenti financiranja, ki vlagajo v ljudi in njihove potrebe, bodo ESS, pobuda za zaposlovanje mladih, Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim, EaSI in program zdravja združeni v en sklad (ESS+). Upravičenci bodo tako lažje dostopali do financiranja in združevali različne vrste ukrepov, upravljanje financiranja pa bo poenostavljeno.

–V odgovor na poziv k okrepitvi socialne razsežnosti:

·Področje uporabe podpore ESS+ je usklajeno z evropskim stebrom socialnih pravic. Z združitvijo različnih instrumentov v okviru ESS+ bo mogoče združiti vire za izvajanje načel stebra.

·Z združitvijo Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim in ESS se bo okrepila razsežnost ESS+, povezana s socialnim vključevanjem. To omogoča lažje kombiniranje zagotavljanja hrane/materialne pomoči s podporo za socialno vključevanje in aktivne ukrepe.

·Vsaj 25 % nacionalnih sredstev ESS+ bo namenjenih spodbujanju socialnega vključevanja in odpravljanju revščine. Države članice bodo morale poleg tega vsaj 2 % svojih sredstev ESS+ dodeliti za ukrepe za najbolj ogrožene. To zagotavlja, se bo minimalni znesek sredstev namenil tistim, ki pomoč najbolj potrebujejo.

–Da bi se poenostavilo izvajanje ESS+, zmanjšalo upravno breme za upravičence, osredotočenost pa usmerila v doseganje rezultatov, je več določb vključenih v uredbo o skupnih določbah. Uredba o ESS+ pa določa tudi ukrepe za odpravljanje materialne prikrajšanosti kot odziv na zahtevo zainteresiranih strani po ohranitvi manj strogih zahtev za to obliko pomoči ter poenostavljenih zahtev glede zbiranja podatkov, spremljanja in poročanja.

–Za zagotovitev večje usklajenosti s procesom evropskega semestra bo ustrezen znesek nacionalnih sredstev ESS+ dodeljen za obravnavanje izzivov, opredeljenih v okviru semestra.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Odločitve Komisije temeljijo na strokovnih mnenjih, zbranih v okviru vrste študij, ter na poročilih držav članic o izvajanju ESS. Pri študijah se je uporabila vrsta metod, med drugim pregled strokovne literature, ciljno usmerjene raziskave, intervjuji, fokusne skupine in ekonomsko modeliranje. Poročila in študije so navedeni v oceni učinka. Predlog o ESS+ upošteva priporočila iz študij, tako da povečuje sinergije in dopolnjevanje med skladi, krepi povezavo s prednostnimi nalogami politik EU in povečuje prožnost ter vključuje vrsto ukrepov za zmanjšanje upravnega bremena, kot so izboljšane možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov in poenostavljene zahteve glede spremljanja in poročanja.

•Ocena učinka

Ta predlog je podprt z oceno učinka. Na zaslišanju pred Odborom za regulativni nadzor 25. aprila 2018 je ocena učinka dobila pozitivno mnenje s pridržkom 12 . V spodnji preglednici so predstavljeni glavni prejeti komentarji in posledične spremembe ocene učinka.

Pri oceni učinka se je ocenil najboljši način za čim večji izkoristek podpore, zagotovljene na ravni EU, ter povečanje sinergij med različnimi instrumenti, zlasti z namenom boljšega uresničevanja načel evropskega stebra socialnih pravic. Ocenjene možnosti so bile:

Možnost 1: združitev ESS, pobude za zaposlovanje mladih, Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim, EaSI in programa EU za zdravje. 

–To je bila prednostna možnost, tako na podlagi rezultatov ocen kot posvetovanj z zainteresiranimi stranmi. Po mnenju organov upravljanja bi splošna združitev skladov prispevala k racionalizaciji njihovega strateškega ukrepanja na vseh področjih socialne politike. To bi povečalo prožnost pri načrtovanju ukrepov in olajšalo uresničevanje načel evropskega stebra socialnih pravic. Upravičenci so potrdili, da še vedno obstajajo neizrabljene možnosti za okrepitev sinergij med programi in financiranimi projekti.

Možnost 2: združitev ESS, pobude za zaposlovanje mladih, Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim, EaSI, programa EU za zdravje in Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji. 

–Rezultat bi bil zgolj umetno zmanjšanje števila skladov. Z združitvijo z ESS+ bi se izgubili zelo specifični cilji Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, njegova velika politična prepoznavnost in proračunska prožnost. To so med postopkom posvetovanja potrdile zainteresirane strani 13 .

Možnost 3: združitev skladov v okviru deljenega upravljanja (tj. brez EaSI in programa EU za zdravje, vendar z Evropskim skladom za prilagoditev globalizaciji)

–To bi pomenilo žrtvovanje veliko prepoznavnosti Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji kot instrumenta za izredne razmere na ravni EU za ublažitev negativnih stranskih učinkov globalizacije. Potencialna prožnost in sinergije, ki bi se ustvarile z vključitvijo EaSI v ESS+, bi se izgubile.

Možnost 4: ohranitev Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim kot ločenega sklada, a z združitvijo materialne pomoči in socialnega vključevanja v okviru programov tega sklada 

–To bi omogočilo več sinergij med vrstami podpore za osnovno materialno pomoč in ukrepi socialnega vključevanja, pri čemer bi se pravila za izvajanje obranila. A ustrezne razmejenosti glede na ukrepe socialnega vključevanja iz ESS ne bi bilo.

Možnost 5: združitev vseh skladov ESI

–To bi škodovalo izvajanju politik, saj pravil za izvajanje ne bi bilo mogoče prilagoditi specifičnim zahtevam podprtih politik. Sinergije in usklajenost z drugimi skladi za naložbe v človeški kapital se ne bi povečale.

•Ustreznost in poenostavitev ureditve

Uredba o skupnih določbah (skupna mnogim področjem politik pod deljenim upravljanjem) bo zagotovila poenostavitev sklopa sklada v okviru deljenega upravljanja z uporabo skupnih in poenostavljenih pravil glede načrtovanja, spremljanja in ocenjevanja, upravljanja in kontrole, informiranja in komuniciranja ter finančnega poslovodenja. Zajemala bo določbe za lažjo uporabo možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov in novo možnost uporabe financiranja, ki ni povezano s stroški. Revizijski pristop bo racionaliziran za večjo osredotočenost na revizijsko vzorčenje na podlagi tveganja in spoštovanje načela „enotne revizije“. Naloge in odgovornosti različnih organov v upravljavskem in kontrolnem sistemu so jasneje določene. Poleg tega bo prožnost večja, saj je na začetku načrtovanje predvideno samo prvih pet let. Dodelitve za zadnji dve leti bodo temeljile na obsežnem in poglobljenem pregledu, ki bo privedel do ustreznega reprogramiranja v letu 2025. Vsebina programov bo bolj racionalizirana in strateška.

•Temeljne pravice

Uredba o ESS+ zagotavlja spoštovanje temeljnih pravic in načel, priznanih v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Države članice morajo to uredbo uporabljati v skladu s temi pravicami in načeli.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Skupni proračun, dodeljen ESS+, znaša 101 milijard EUR (v tekočih cenah) za obdobje 2021–2027, od česar bo 100 milijard EUR dodeljenih za sklop ESS+ v okviru deljenega upravljanja. Finančna sredstva za sklopa ESS+ v okviru neposrednega upravljanja znašajo 1 174 milijonov EUR v tekočih cenah, od česar bo 761 milijonov EUR namenjenih za zaposlovanje in socialne inovacije ter 413 milijonov za zdravje.

Podrobne informacije o finančnih in kadrovskih potrebah so v ocenah finančnih posledic zakonodajnega predloga ESS+.

Ta predlog določa minimalni znesek za ESS+, da se za naložbe v ljudi v Uniji zagotovi ustrezen znesek sredstev.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

V okviru deljenega upravljanja se bodo cilji za skupne kazalnike učinka in rezultatov ter po potrebi za kazalnike učinka in rezultatov za posamezni program določili na ravni programa. Organi držav članic bodo podatke o kazalnikih učinka in rezultatov Komisiji pošiljali elektronsko šestkrat letno. Njihova skladnost se bo preverjala. V zvezi z zanesljivostjo sistema za zbiranje, beleženje in hrambo podatkov za spremljanje, ocenjevanje, finančno poslovodenje in preverjanje se bo opravila revizija. Da bi se zbiranje podatkov poenostavilo in čim bolj zmanjšalo breme za udeležence in upravičence, se bo organom v največji možni meri omogočalo, da podatke o spremljanju zbirajo iz obstoječih upravnih registrov. Občutljivi podatki se ne bodo zbirali neposredno od udeležencev in se bodo opirali na registre ali informirane ocene.

Ocenjevanje bo še naprej skupna odgovornost držav članic in Komisije. Poleg ocen, ki jih bodo izvedle države članice, bo Komisija izvedla vmesno in naknadno oceno sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja ob podpori držav članic.

V okviru neposrednega in posrednega upravljanja bodo razviti okviri smotrnosti na podlagi relevantnih praks prejšnjih okvirov za EaSI in zdravje, da bi se zagotovilo učinkovito, uspešno in pravočasno zbiranje podatkov. Komisija bo ocenila sklopa v okviru neposrednega in posrednega upravljanja, tako da se bodo ugotovitve lahko upoštevale pri različnih postopkih odločanja.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Velik del izvajanja sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja zajema uredba o skupnih določbah. Glavne elemente te uredbe je zato treba razlagati v povezavi z uredbo o skupnih določbah.

Uredba o ESS+ ima naslednjo strukturo:

Del I – Splošne določbe (ki se uporabljajo za vse sklope)

Ta del zajema predmet urejanja, opredelitev pojmov, splošne cilje in metode izvajanja ter specifične cilje. Zajema tudi določbe o načelih enakosti spolov, enakih možnosti in nediskriminacije, ki jih morajo Komisija in države članice spoštovati pri izvajanju ESS+. Ta del se uporablja za vse sklope ESS+. Specifični cilji, ki so podprti iz ESS+, temeljijo na načelih evropskega stebra socialnih pravic.

Del II – Izvajanje v okviru sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja

Ta del zajema določbe, ki se porabljajo za sklop v okviru deljenega upravljanja, ki zajema nekdanji ESS, nekdanjo pobudo za zaposlovanje mladih in nekdanji Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim. Te določbe dopolnjujejo pravila iz uredbe o skupnih določbah.

Poglavje I: Skupne določbe o načrtovanju (v okviru deljenega upravljanja)

To poglavje pojasnjuje usklajenost in tematsko osredotočenost sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja. Vsebuje zlasti:

–Določbe za večjo usklajenost z evropskim semestrom – za okrepitev povezave z evropskim semestrom predlog zajema novo določbo, da mora država članica, ki je predmet zadevnega priporočila za posamezno državo, v ta namen dodeliti ustrezen znesek svoji sredstev iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja.

–Zahteve glede tematske osredotočenosti: 

Odpravljanje revščine in spodbujanje socialnega vključevanja: socialne neenakosti so še vedno glavna težava. Zato bo za krepitev socialnega vključevanja dodeljenih vsaj 25 % sredstev iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja, da bi se socialna razsežnost Evrope, kot je opredeljena v evropskem stebru socialnih pravic, ustrezno izvajala in da se minimalni znesek sredstev nameni tistim, ki pomoč najbolj potrebujejo. Poleg tega je ustrezno, da države članice dodelijo minimalni znesek sredstev ukrepom za odpravljanje materialne prikrajšanosti.

Izboljševanje zaposlitvenih možnosti mladih: čeprav se je brezposelnost mladih v EU zmanjšala – s 24 % januarja 2013, ko je bila najvišja, na 15,6 % marca 2018 – je še vedno visoka, saj je več kot dvakrat višja od splošne stopnje brezposelnosti (15,9 % v primerjavi s 7,1 % februarja 2018). V vseh najbolj oddaljenih regijah je brezposelnih 40 % mladih. Stopnja mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, je bila prav tako še vedno visoka, saj je leta 2017 znašala 13,4 % . Zato bi morale države članice s stopnjo mladih v starosti od 15 do 29 let, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, ki presega določen prag, dodeliti 10 % svojih sredstev ESS+ iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja za ciljno usmerjene ukrepe in strukturne reforme, ki podpirajo mlade. V primeru najbolj oddaljenih regij s stopnjo mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, ki presega ta prag, se dodelitev poviša na 15 %.

Poglavje II: Splošna podpora iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja

To poglavje se uporablja za vso podporo iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja razen podpore za odpravljanje materialne prikrajšanosti. Določa pravila o upravičenosti in spremljanju, ki dopolnjujejo uredbo o skupnih določbah.

Vsebuje tudi določbo o „inovativnih ukrepih“, ki države članice spodbuja k podpiranju socialnih inovacij in socialnega eksperimentiranja s krepitvijo pristopov od spodaj navzgor na podlagi partnerstev.

Poglavje III: Podpora iz ESS+ za odpravljanje materialne prikrajšanosti

Poglavje III se osredotoča zgolj na materialno pomoč v okviru nekdanjega Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim. To se upravičuje z dejstvom, da imajo te vrste operacij nižje pragove za udeležbo in so torej manj upravno obremenjujoče. Zainteresirane strani so pozvale, naj se ohrani ta pristop in naj se ne nalagajo zahtevnejša pravila ESS (npr. za sporočanje podatkov o kazalnikih ali pravila o revizijski sledi). To poglavje določa načela za podporo ter pravila glede poročanja, upravičenosti, kazalnikov in revizije.

Del III – Izvajanje v okviru neposrednega in posrednega upravljanja

Poglavje I: posebna pravila za sklop za zaposlovanje in socialne inovacije

To poglavje se osredotoča na sklop pod neposrednim in posrednim upravljanjem, povezan s sklopom za zaposlovanje in socialne inovacije. Zajema določbe o operativnih ciljih ter upravičenih ukrepih in subjektih.

Poglavje II: posebne določbe, ki se uporabljajo za sklop za zdravje

To poglavje se osredotoča na sklop pod neposrednim upravljanjem, povezan s sklopom za zdravje. Zajema določbe o operativnih ciljih, upravičenih ukrepih in subjektih ter upravljanju.

Poglavje III: skupna pravila, ki se uporabljajo za sklopa za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje

To poglavje se osredotoča na pravila, ki se uporabljajo za oba sklopa pod neposrednim upravljanjem: pridružene tretje države, oblike financiranja EU in metode izvajanja, program dela, spremljanje in poročanje, ocenjevanje, zaščita finančnih interesov Unije, revizije, informiranje, komuniciranje in oglaševanje.

Del IV – Končne določbe

Del IV zajema določbe, ki se uporabljajo za vse: izvajanje prenosa pooblastila, postopek v odboru za sklop ESS+ v okviru deljenega upravljanja, odbor iz člena 163 PDEU, prehodne določbe in datum začetka veljavnosti.

Priloge

–Priloga I – Skupni kazalniki za splošno podporo iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja

–Priloga II – Skupni kazalniki za podporo iz ESS+ za odpravljanje materialne prikrajšanosti

–Priloga III – Kazalniki za sklop za zdravje

2018/0206 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o Evropskem socialnem skladu plus (ESS+)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 46(d), člena 149, člena 153(2)(a), člena 164, členov 168(5) in 175(3) in člena 349 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 14 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 15 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Evropski parlament, Svet in Komisija so 17. novembra 2017 skupaj razglasili evropski steber socialnih pravic, s čimer so se odzvali na socialne izzive, s katerimi se sooča Evropa. Dvajset ključnih načel stebra je razvrščenih v tri kategorije, in sicer enake možnosti in dostop do trga dela; pošteni delovni pogoji ter socialna zaščita in vključevanje. Ukrepanje v okviru Evropskega socialnega sklada plus (v nadaljnjem besedilu: ESS+) bi moralo slediti dvajsetim načelom evropskega stebra socialnih pravic. Da bi ESS+ prispeval k uresničevanju evropskega stebra socialnih pravic, bi moral podpirati naložbe v ljudi in sisteme na področjih politik zaposlovanja, izobraževanja in socialnega vključevanja ter tako krepiti ekonomsko, teritorialno in socialno kohezijo v skladu s členom 174 PDEU.

(2)Na ravni Unije je evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik okvir, v katerem se določajo prednostne naloge nacionalnih reform in spremlja njihovo izvajanje. Države članice razvijejo lastne nacionalne večletne naložbene strategije, ki podpirajo navedene prednostne reforme. Te strategije bi bilo treba predložiti skupaj z letnimi nacionalnimi programi reform kot način predstavitve in usklajevanja prednostnih naložbenih projektov, ki se podpirajo z nacionalnim financiranjem in/ali financiranjem Unije. Namenjene bi morale biti tudi usklajeni uporabi financiranja Unije in čim večji dodani vrednosti finančne podpore, prejete zlasti iz programov, ki jih Unija podpira v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada, Evropskega socialnega sklada plus, Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo ter Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, evropske stabilizacijske funkcije za naložbe in InvestEU, kakor je ustrezno.

(3)Svet je dne […] sprejel revidirane smernice za politike zaposlovanja držav članic, da bi se besedilo uskladilo z načeli evropskega stebra socialnih pravic, in sicer z namenom, da bi Evropa postala še konkurenčnejša in privlačnejša za naložbe ter bi se povečala njena zmožnost za ustvarjanje delovnih mest in spodbujanje socialne kohezije. Za polno usklajenost ESS+ s cilji teh smernic, zlasti glede zaposlovanja, izobraževanja, usposabljanja ter boja proti socialni izključenosti, revščini in diskriminaciji, bi moral ESS+ države članice podpirati ob upoštevanju ustreznih integriranih smernic in zadevnih priporočil za posamezne države, sprejetih v skladu s členoma 121(2) in 148(4) PDEU, ter, kadar je primerno, na nacionalni ravni, nacionalnih programov reform, podprtih z nacionalnimi strategijami. ESS+ bi moral prispevati tudi k zadevnim vidikom izvajanja ključnih pobud in dejavnosti Unije, zlasti „programa znanj in spretnosti za Evropo“ ter evropskega izobraževalnega prostora, relevantnih priporočil Sveta in drugih pobud, kot so jamstvo za mlade, poti izpopolnjevanja ter priporočilo o vključevanju dolgotrajno brezposelnih.

(4)Svet je 20. junija 2017 podprl odziv Unije na „agendo ZN za trajnostni razvoj do leta 2030“ – Trajnostna prihodnost Evrope. Svet je poudaril pomen uravnoteženega in celovitega uresničevanja trajnostnega razvoja v vseh treh razsežnostih (ekonomski, socialni in okoljski). Trajnostni razvoj je treba nujno vključiti v vsa področja notranjih in zunanjih politik Unije, EU pa si v politikah, ki jih uporablja, ambiciozno prizadeva obravnavati svetovne izzive. Svet je pozdravil sporočilo Komisije z naslovom „Novi ukrepi za trajnostno prihodnost Evrope“ z dne 22. novembra 2016 kot prvi korak pri vključevanju ciljev trajnostnega razvoja in uporabe trajnostnega razvoja kot ključnega vodilnega načela za vse politike Unije, vključno z njenimi instrumenti financiranja.

(5)Unija se spopada s strukturnimi izzivi, ki izhajajo iz gospodarske globalizacije, upravljanja migracijskih tokov in večje varnostne grožnje, prehoda na čisto energijo, tehnoloških sprememb in vedno starejše delovne sile ter vse večjega pomanjkanja spretnosti in delovne sile v nekaterih sektorjih in regijah, kar zadeva zlasti MSP. Unija bi morala biti ob upoštevanju spreminjajočih se razmer v svetu dela pripravljena na sedanje in prihodnje izzive, tako da vlaga v relevantne spretnosti, si prizadeva za bolj vključujočo rast ter izboljšuje zaposlitvene in socialne politike, tudi v smislu mobilnosti delovne sile.

(6)Uredba (EU) št. […] vzpostavlja okvir za ukrepanje v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada plus (ESS+), Kohezijskega sklada, Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR), Sklada za azil in migracije, Sklada za notranjo varnost in instrumenta za upravljanje meja in vizume v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja ter določa zlasti cilje politik in pravila glede načrtovanja, spremljanja in ocenjevanja, upravljanja in kontrole za sklade EU, ki se izvajajo v okviru deljenega upravljanja. Zato bi bilo treba določiti splošne cilje ESS+ in posebne določbe o vrsti dejavnosti, ki se lahko financirajo iz ESS+.

(7)Uredba (EU, Euratom) št. [nova finančna uredba] (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, kar vključuje pravila o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnih naročilih, posrednem izvrševanju, finančni pomoči, finančnih instrumentih in proračunskih jamstvih. Da bi se zagotovila skladnost pri izvajanju programov financiranja Unije, bi se finančna uredba morala uporabljati za ukrepe, ki se izvajajo z neposrednim ali posrednim upravljanjem v okviru ESS+.

(8)Vrste financiranja in metode izvajanja v okviru te uredbe bi bilo treba izbrati na podlagi njihove zmožnosti doseganja specifičnih ciljev ukrepov in zagotavljanja rezultatov, ob tem pa upoštevati zlasti stroške kontrol, upravno breme in pričakovano tveganje neskladnosti. Pri nepovratnih sredstvih bi to moralo vključevati obravnavanje uporabe pavšalnih zneskov, financiranja po pavšalni stopnji in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški, kot določa člen 125(1) finančne uredbe. Za izvajanje ukrepov, povezanih s socialno-ekonomskim vključevanjem državljanov tretjih držav, in v skladu s členom 88 uredbe o skupnih določbah lahko Komisija za povračilo državam članicam uporabi možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov, vključno z uporabo pavšalnih zneskov.

(9)Da bi se financiranje racionaliziralo in poenostavilo ter bi se ustvarile dodatne priložnosti za sinergije prek celovitih pristopov k financiranju, bi bilo treba ukrepe, podprte iz Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD), Programa Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije ter programa za ukrepe Unije na področju zdravja, vključiti v enoten ESS+. ESS+ bi zato moral zajemati tri sklope: sklop ESS+ v okviru deljenega upravljanja, sklop za zaposlovanje in socialne inovacije ter sklop za zdravje. To bi moralo prispevati k zmanjšanju upravnega bremena, povezanega z upravljanjem različnih skladov, zlasti za države članice, hkrati pa bi se za enostavnejše operacije, kot je razdeljevanje hrane in/ali osnovne materialne pomoči, ohranila enostavnejša pravila.

(10)Glede na tako širše področje uporabe ESS+ je primerno določiti, da se cilji krepitve učinkovitosti trgov dela in spodbujanja dostopa do kakovostne zaposlitve, povečevanja dostopnosti in kakovosti izobraževanja in usposabljanja, spodbujanja socialnega vključevanja in zdravja ter zmanjševanja revščine ne izvajajo samo v okviru deljenega upravljanja, temveč tudi v okviru neposrednega in posrednega upravljanja pod sklopi za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje, in sicer za ukrepe, potrebne na ravni Unije.

(11)Z vključitvijo programa za ukrepe Unije na področju zdravja v ESS+ se bodo poleg tega ustvarile sinergije med razvojem in preskušanjem pobud in politik za izboljševanje učinkovitosti, odpornosti in vzdržnosti zdravstvenih sistemov, razvitih pod sklopom za zdravje programa ESS+, ter njihovim izvajanjem v državah članicah z orodji, zagotovljenimi iz drugih sklopov iz uredbe o ESS+.

(12)Ta uredba določa finančna sredstva za ESS+. Del teh finančnih sredstev bi bilo treba uporabiti za ukrepe, ki naj bi se izvajali z neposrednim in posrednim upravljanjem pod sklopoma za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje.

(13)ESS+ bi moral spodbujati zaposlovanje z aktivnim ukrepanjem, ki omogoča (ponovno) vključevanje na trg dela, predvsem za mlade, dolgotrajno brezposelne in neaktivne, ter s spodbujanjem samozaposlovanja in socialnega gospodarstva. ESS+ bi si moral prizadevati za izboljšanje delovanja trgov dela s podpiranjem posodabljanja institucij trgov dela, kot so javne službe za zaposlovanje, da bi se izboljšala njihova zmogljivost zagotavljanja okrepljenega ciljno usmerjenega svetovanja in orientacije med iskanjem zaposlitve in pri prehodu v zaposlitev ter da bi se povečala mobilnost delavcev. ESS+ bi moral spodbujati udeležbo žensk na trgu dela, in sicer z ukrepi, ki bi med drugim zagotovili boljšo usklajenost poklicnega in zasebnega življenja ter dostop do otroškega varstva. ESS+ bi si moral prizadevati tudi za zagotavljanje zdravega in dobro prilagojenega delovnega okolja, da bi se upoštevala tveganja za zdravje, povezana s spreminjajočimi se oblikami dela, in potrebe starajoče se delovne sile.

(14)ESS+ bi moral zagotavljati podporo za povečanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja ter njihove relevantnosti za potrebe trgov dela, da se olajša pridobivanje ključnih kompetenc, zlasti glede digitalnih spretnosti, ki jih vsi posamezniki potrebujejo za osebno izpolnitev in razvoj, zaposlovanje, socialno vključenost in aktivno državljanstvo. ESS+ bi moral pomagati pri napredovanju v izobraževanju in usposabljanju ter prehodu v delo, podpirati vseživljenjsko učenje in zaposljivost ter prispevati h konkurenčnosti ter družbenim in gospodarskim inovacijam s podpiranjem prenosljivih in trajnostnih pobud na teh področjih. To bi bilo mogoče doseči na primer z učenjem z delom in vajeništvi, vseživljenjsko orientacijo, predvidevanjem potreb po spretnostih v sodelovanju z industrijo, najsodobnejšim gradivom za usposabljanje, napovedovanjem in spremljanjem diplomantov, usposabljanjem izobraževalcev, vrednotenjem učnih izidov in priznavanjem kvalifikacij.

(15)Podpora iz ESS+ bi se morala uporabljati za spodbujanje enakega dostopa za vse, zlasti za prikrajšane skupine, do kakovostnega, nesegregiranega in vključujočega izobraževanja in usposabljanja, in sicer od predšolske vzgoje in varstva prek splošnega in poklicnega izobraževanja in usposabljanja do terciarne ravni ter izobraževanja odraslih, s čimer naj bi se spodbujala prepustnost med sektorji izobraževanja in usposabljanja, preprečevalo zgodnje opuščanje šolanja, izboljševala zdravstvena pismenost, krepile povezave z neformalnim in priložnostnim učenjem ter olajševala učna mobilnost za vse. V tem okviru bi bilo treba podpirati sinergije s programom Erasmus, zlasti za olajševanje udeležbe prikrajšanih učencev v učni mobilnosti.

(16)ESS+ bi moral spodbujati prožne možnosti za izpopolnjevanje in prekvalifikacijo za vse, zlasti glede digitalnih spretnosti in ključnih omogočitvenih tehnologij, da bi se posameznikom zagotovile spretnosti, prilagojene digitalizaciji, tehnološkim spremembam, inovacijam ter družbenim in gospodarskim spremembam, olajšali karierni prehodi in mobilnost ter da bi se podprli zlasti nizko usposobljeni in/ali nizkokvalificirani odrasli, kar je v skladu z novim programom znanj in spretnosti za Evropo.

(17)S sinergijami s programom Obzorje Evropa bi bilo treba zagotoviti, da lahko ESS+ vključuje in razširja inovativne kurikule, podprte iz Obzorja Evropa, da se ljudem zagotovijo spretnosti in kompetence, potrebne za delovna mesta prihodnosti.

(18)ESS+ bi moral podpirati prizadevanja držav članic v boju proti revščini, da bi se prekinil krog medgeneracijske prikrajšanosti in spodbujalo socialno vključevanje z zagotavljanjem enakih možnosti za vse, odpravljanjem diskriminacije in obravnavanjem neenakosti v zdravju. V ta namen bi bilo treba uporabiti vrsto politik, ki so namenjene najbolj prikrajšanim osebam, ne glede na njihovo starost, vključno z otroki, marginaliziranimi skupnostmi, kot so Romi, in revnimi zaposlenimi. ESS+ bi moral spodbujati dejavno vključevanje oseb, ki so oddaljene od trga dela, da bi se jim omogočilo socialno-ekonomsko vključevanje. ESS+ bi se moral uporabljati tudi za krepitev pravočasnega in enakega dostopa do cenovno ugodnih, vzdržnih in visokokakovostnih storitev, kot so zdravstvena in dolgotrajna oskrba ter zlasti storitve oskrbe v družini in skupnosti. ESS+ bi moral prispevati k posodabljanju sistemov socialne zaščite, in sicer zlasti za spodbujanje njihove dostopnosti.

(19)ESS+ bi moral prispevati k zmanjševanju revščine s podpiranjem nacionalnih programov, katerih namen je ublažitev pomanjkanja hrane in materialne prikrajšanosti ter spodbujanje socialnega vključevanja oseb, izpostavljenih tveganju revščine ali socialne izključenosti, in najbolj ogroženih. Da bi bilo na ravni Unije vsaj 4 % sredstev iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja namenjenih za podporo najbolj ogroženim, bi morale države članice dodeliti vsaj 2 % nacionalnih sredstev iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja za odpravljanje skrajnih oblik revščine, ki najbolj vplivajo na socialno izključenost, kot so brezdomstvo, revščina otrok in pomanjkanje hrane. Zaradi narave operacij in vrste končnih prejemnikov bi bilo treba za podporo, namenjeno odpravljanju materialne prikrajšanosti najbolj ogroženih, uporabljati enostavnejša pravila.

(20)Glede na vztrajno potrebo po krepitvi prizadevanj za reševanje vprašanja upravljanja migracijskih tokov v Uniji kot celoti ter za zagotovitev dosledne, močne in usklajene podpore prizadevanjem za solidarnost in delitev odgovornosti, bi moral ESS+ zagotavljati podporo za spodbujanje socialno-ekonomskega vključevanja državljanov tretjih držav v dopolnitev ukrepov, financiranih iz Sklada za azil in migracije.

(21)ESS+ bi moral podpirati reforme politike in sistemov na področju zaposlovanja, socialnega vključevanja, zdravstva in dolgotrajne oskrbe ter izobraževanja in usposabljanja. Za večjo usklajenost z evropskim semestrom bi morale države članice dodeliti ustrezen znesek svojih sredstev iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja za izvajanje zadevnih priporočil za posamezne države, povezanih s strukturnimi izzivi, ki jih je primerno reševati z večletnimi naložbami, ki spadajo na področje uporabe ESS+. Komisija in države članice bi morale zagotoviti skladnost, usklajevanje in dopolnjevanje med sklopoma ESS+ v okviru deljenega upravljanja in za zdravje ter programom za podporo reformam, vključno z orodjem za izvajanje reform in instrumentom za tehnično podporo. Komisija in države članice bi morale na vseh stopnjah postopka zagotavljati zlasti učinkovito usklajevanje za zagotovitev doslednosti, skladnosti, dopolnjevanja in sinergije med viri financiranja, kar zajema tudi tehnično pomoč.

(22)Da bi se socialna razsežnost Evrope, kot je opredeljena v evropskem stebru socialnih pravic, ustrezno izvajala in bi se minimalni znesek sredstev namenil tistim, ki pomoč najbolj potrebujejo, bi morale države članice krepitvi socialnega vključevanja dodeliti vsaj 25 % nacionalnih sredstev ESS+ iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja.

(23)Glede na vztrajno visoke stopnje brezposelnosti in neaktivnosti mladih v vrsti držav članic in regij, in sicer zlasti mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, bi morale navedene države članice še naprej vlagati zadostna sredstva iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja v ukrepe, ki spodbujajo zaposlovanje mladih, kar zajema izvajanje programov jamstva za mlade. Na podlagi ukrepov, v programskem obdobju 2014–2020 podprtih v okviru pobude za zaposlovanje mladih s poudarkom na posameznikih, bi morale države članice še naprej spodbujati poti ponovnega vključevanja v zaposlitev in izobraževanje ter zadevne ukrepe za doseganje mladih, pri čemer bi morale po potrebi dajati prednost dolgotrajno brezposelnim, neaktivnim in prikrajšanim mladim, tudi prek mladinskega dela. Države članice bi morale vlagati tudi v ukrepe za lažji prehod iz izobraževanja v zaposlitev ter reformiranje in prilagajanje služb za zaposlovanje z namenom zagotavljanja prilagojene podpore mladim. Zadevne države članice bi torej morale dodeliti vsaj 10 % nacionalnih sredstev iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja za podporo zaposljivosti mladih.

(24)Države članice bi morale zagotavljati usklajevanje in dopolnjevanje med ukrepi, podprtimi iz teh skladov.

(25)V skladu s členom 349 PDEU in členom 2 Protokola št. 6 k Aktu o pristopu iz leta 1994 so najbolj oddaljene regije in severne redko poseljene regije upravičene do posebnih ukrepov v okviru skupnih politik in programov EU. Zaradi trajnih omejitev te regije potrebujejo posebno podporo.

(26)Učinkovito in uspešno izvajanje ukrepov, ki se podpirajo iz ESS+, je odvisno od dobrega upravljanja in partnerstva med vsemi akterji na zadevnih teritorialnih ravneh ter družbeno-gospodarskimi akterji, zlasti socialnimi partnerji in civilno družbo. Zato je bistveno, da države članice socialne partnerje in civilno družbo spodbujajo k sodelovanju pri izvajanju ESS+ v okviru deljenega upravljanja.

(27)Da bi se povečala odzivnost politik na socialne spremembe ter spodbujale in podpirale inovativne rešitve, je podpora socialnim inovacijam ključnega pomena. Preskušanje in ocenjevanje inovativnih rešitev pred njihovim razširjanjem sta pomembna za izboljšanje učinkovitosti politik, s čimer se upraviči posebna podpora iz ESS+.

(28)Države članice in Komisija bi morale zagotavljati, da ESS+ prispeva k spodbujanju enakosti med ženskami in moškimi v skladu s členom 8 PDEU, da bi se podprle enaka obravnava in enake možnosti spolov na vseh področjih, tudi glede udeležbe na trgu dela, zaposlitvenih pogojev in kariernega napredovanja. Zagotavljati bi morale tudi, da ESS+ spodbuja enake možnosti za vse brez diskriminacije v skladu s členom 10 PDEU ter spodbuja enakopravno vključenost invalidov v družbo in prispeva k uresničevanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov. Ta načela bi bilo treba pravočasno in dosledno upoštevati v vseh razsežnostih ter na vseh stopnjah priprave, spremljanja, izvajanja in ocenjevanja programov, pri tem pa zagotoviti, da se sprejmejo specifični ukrepi za spodbujanje enakosti spolov in enakih možnosti. ESS+ bi moral spodbujati tudi prehod z institucionalne oskrbe na oskrbo v družini in skupnosti, zlasti za tiste, ki se soočajo z večplastno diskriminacijo. ESS+ ne bi smel podpirati nobenih ukrepov, ki prispevajo k segregaciji ali socialni izključenosti. Uredba (EU) št. [prihodnja uredba o skupnih določbah] določa, da se pravila o upravičenosti izdatkov določijo na nacionalni ravni, razen nekaterih izjem, za katere je treba določiti posebne določbe v zvezi s sklopom ESS+ v okviru deljenega upravljanja.

(29)Za zmanjšanje upravnega bremena pri zbiranju podatkov bi morale države članice, kadar so taki podatki na voljo v registrih, organom upravljanja omogočiti zbiranje podatkov iz registrov.

(30)Pri obdelavi osebnih podatkov v okviru te uredbe bi morali nacionalni upravljavci podatkov svoje naloge za namene te uredbe opravljati v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta 16 .

(31)Socialno eksperimentiranje je projektno preskušanje manjšega obsega, ki omogoča zbiranje dokazov o izvedljivosti socialnih inovacij. Treba bi bilo omogočiti, da se izvedljive zamisli razvijejo v širšem obsegu ali v drugih kontekstih s finančno podporo iz ESS+, pa tudi iz drugih virov.

(32)ESS+ zajema določbe za uresničitev prostega gibanja delavcev brez diskriminacije z zagotavljanjem tesnega medsebojnega sodelovanja osrednjih služb za zaposlovanje držav članic ter njihovega sodelovanja s Komisijo. Evropska mreža javnih zavodov za zaposlovanje bi morala spodbujati boljše delovanje trgov dela z omogočanjem lažje čezmejne mobilnosti delavcev in večje preglednosti informacij o trgih dela. Področje uporabe ESS+ vključuje tudi razvijanje in podpiranje ciljno usmerjenih programov mobilnosti, ki so namenjeni zapolnitvi prostih delovnih mest, kadar se na trgu dela pokaže primanjkljaj.

(33)Pomanjkanje dostopa mikropodjetij, socialnega gospodarstva in socialnih podjetij do financiranja je ena od glavnih ovir pri ustanavljanju podjetij, kar zlasti velja za osebe, ki so najbolj oddaljene od trga dela. Uredba o ESS+ zajema določbe, katerih namen je oblikovanje tržnega ekosistema za povečanje ponudbe financiranja za socialna podjetja in dostopa do njega ter zadovoljitev povpraševanja tistih, ki ga najbolj potrebujejo, predvsem pa brezposelnih, žensk in ranljivih oseb, ki želijo ustanoviti ali razviti mikropodjetje. Ta cilj bo obravnavan tudi s finančnimi instrumenti in proračunskim jamstvom v okviru razdelka politike za socialne naložbe in spretnosti sklada InvestEU.

(34)Akterji trga socialnih naložb, vključno s človekoljubnimi akterji, lahko imajo ključno vlogo pri doseganju vrste ciljev ESS+, saj ponujajo financiranje ter inovativne in dopolnjujoče pristope k boju proti socialni izključenosti in revščini, zmanjševanju brezposelnosti in prispevanju k ciljem trajnostnega razvoja Združenih narodov. Zato bi morali biti človekoljubni akterji, kot so fundacije in donatorji, po potrebi vključeni v ukrepe ESS+, in sicer zlasti v tiste, katerih namen je razvijanje ekosistema trgov socialnih naložb.

(35)V skladu s členom 168 PDEU je treba pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik in dejavnosti Unije zagotavljati visoko raven varovanja zdravja ljudi. Unija mora dopolnjevati in podpirati nacionalne zdravstvene politike, spodbujati sodelovanje med državami članicami in usklajevanje njihovih programov ob doslednem upoštevanju odgovornosti držav članic za opredeljevanje njihovih zdravstvenih politik ter za organizacijo in zagotavljanje zdravstvenih storitev in zdravstvenega varstva.

(36)Dolgotrajnejše zdravje in aktivnost ljudi ter omogočanje, da prevzamejo aktivno vlogo pri skrbi za lastno zdravje, bodo pozitivno vplivali na zdravje, neenakosti v zdravju, kakovost življenja, produktivnost, konkurenčnost in vključenost, hkrati pa se bo zmanjševal pritisk na nacionalne proračune. Komisija se je zavezala državam članicam pomagati pri doseganju njihovih ciljev trajnostnega razvoja, zlasti cilja 3 „poskrbeti za zdravo življenje in spodbujati splošno dobro počutje v vseh življenjskih obdobjih“ 17 .

(37)Dokazi ter skupne vrednote in načela zdravstvenih sistemov Evropske unije, kot so določeni v sklepih Sveta z dne 2. junija 2006, bi morali podpirati postopke odločanja za načrtovanje in upravljanje inovativnih, učinkovitih in odpornih zdravstvenih sistemov, spodbujanje orodij za zagotavljanje univerzalnega dostopa do kakovostnega zdravstvenega varstva ter prostovoljno izvajanje dobrih praks v širšem obsegu.

(38)Sklop ESS+ za zdravje bi moral prispevati k preprečevanju bolezni skozi celotno življenje državljanov Unije in spodbujanju zdravja z obravnavanjem dejavnikov tveganja za zdravje, kot so uživanje tobaka in pasivno kajenje, škodljivo uživanje alkohola, uživanje prepovedanih drog, škoda za zdravje zaradi uživanja drog, nezdrave prehranjevalne navade in telesna neaktivnost, in spodbujati okolje, ki podpira zdrav način življenja ter tako dopolnjevati ukrepe držav članic v skladu z zadevnimi strategijami. Sklop ESS+ za zdravje bi moral vključevati učinkovite modele preprečevanja, inovativne tehnologije ter nove poslovne modele in rešitve, da bi prispeval k inovativnim, učinkovitim in vzdržnim zdravstvenim sistemom držav članic ter olajšal dostop do boljšega in varnejšega zdravstvenega varstva za evropske državljane.

(39)Nenalezljive bolezni so vzrok za več kot 80 % primerov prezgodnje umrljivosti v Uniji, učinkovito preprečevanje pa vključuje več čezmejnih razsežnosti. Evropski parlament in Svet sta vzporedno poudarila potrebo po zmanjšanju javnozdravstvenih posledic resnih čezmejnih nevarnosti za zdravje, kot so nalezljive bolezni ter druge biološke, kemične, okoljske in neznane grožnje, in sicer s podpiranjem pripravljenosti in krepitvijo zmogljivosti odzivanja.

(40)Za učinkovitost zdravstvenih sistemov in zdravje državljanov je treba zmanjšati breme odpornih okužb in okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo, ter zagotoviti razpoložljivost učinkovitih antimikrobikov.

(41)Komisija je nedavno predstavila predlog 18 o vrednotenju zdravstvenih tehnologij, da bi podprla sodelovanje na področju vrednotenja zdravstvenih tehnologij na ravni Unije, izboljšala razpoložljivost inovativnih zdravstvenih tehnologij za paciente po vsej Uniji, bolje izkoristila razpoložljive vire in izboljšala predvidljivosti poslovanja.

(42)Glede na specifično naravo nekaterih ciljev, ki jih zajema sklop ESS+ za zdravje, in vrsto ukrepov pod tem sklopom so za izvajanje zadevnih dejavnosti najprimernejši pristojni organi držav članic. Navedene organe, ki jih imenujejo države članice same, bi zato bilo treba šteti za opredeljene upravičence za namen člena [195] [nove finančne uredbe], nepovratna sredstva takim organom pa dodeliti brez predhodne objave razpisov za zbiranje predlogov.

(43)Evropske referenčne mreže so mreže izvajalcev zdravstvenega varstva po Evropi, ki obravnavajo redke bolezni, bolezni z nizko prevalenco in kompleksne bolezni in zdravstvena stanja, ki zahtevajo visoko specializirano zdravljenje ter združevanje znanja in virov. Evropske referenčne mreže kot mreže odobri odbor držav članic za evropske referenčne mreže v skladu s postopkom odobritve iz Izvedbenega sklepa Komisije 2014/287/EU z dne 10. marca 2014. Navedene mreže bi zato bilo treba šteti za opredeljene upravičence za namen člena [195] [nove finančne uredbe], nepovratna sredstva takim mrežam pa dodeliti brez predhodne objave razpisov za zbiranje predlogov.

(44)Zdravstvena zakonodaja EU neposredno vpliva na življenje državljanov, učinkovitost in odpornost zdravstvenih sistemov ter dobro delovanje notranjega trga. Regulativni okvir za zdravstvene proizvode in medicinske tehnologije (zdravila, medicinski pripomočki in snovi človeškega izvora) ter zakonodaja o tobaku, pacientovih pravicah pri čezmejnem zdravstvenem varstvu in resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje so bistveni za varovanje zdravja v EU. Pravno urejanje pa tudi izvajanje in izvrševanje morajo slediti napredku na področju inovacij in raziskav ter družbenim spremembah na tem področju, hkrati pa izpolnjevati zdravstvene cilje. Zato je treba stalno razvijati dokazno podlago, potrebno za izvajanje zakonodaje take znanstvene narave.

(45)Da bi povečali učinkovitost in uspešnost ukrepov na ravni Unije in mednarodni ravni, bi bilo treba za izvajanje sklopa za zdravje razviti sodelovanje z ustreznimi mednarodnimi organizacijami, kot so Združeni narodi in njihove specializirane agencije, zlasti Svetovna zdravstvena organizacija (SZO), ter s Svetom Evrope in Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).

(46)Glede na pomembnost boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije za uresničevanje Pariškega sporazuma in ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov bo ta uredba prispevala k vključevanju podnebnih ukrepov v politike Unije in doseganju krovnega cilja, da se 25 % proračunskih odhodkov EU nameni podpiranju podnebnih ciljev. Med pripravo in izvajanjem se bodo opredelili relevantni ukrepi, ki bodo ponovno ocenjeni pri vmesni oceni.

(47)V skladu s členom [94 Sklepa Sveta 2013/755/EU 19 ] so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih (v nadaljnjem besedilu: ČDO) upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji sklopov za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevni ČDO povezan.

(48)Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), lahko sodelujejo v programih Unije v okviru sodelovanja, določenega v Sporazumu EGP, v katerem je izvajanje programov določeno s sklepom na podlagi navedenega sporazuma. V to uredbo bi bilo treba vključiti posebno določbo, da se odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam in Evropskemu računskemu sodišču podelijo potrebne pravice in dostop za celovito izvrševanje njihovih pristojnosti.

(49)V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 20 , Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 21 , Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 22 in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 23 bi bilo treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti in goljufij, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Zlasti lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodi finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (v nadaljnjem besedilu: EJT) preiskuje in preganja goljufije ter druga nezakonita ravnanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta 24 . V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, uradu OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(50) Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ta pravila so določena v finančni uredbi, pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje tega načela bistven predpogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU.

(51)Ker ciljev te uredbe, namreč krepitve učinkovitosti trgov dela in spodbujanja dostopa do kakovostne zaposlitve, povečevanja dostopnosti in kakovosti izobraževanja in usposabljanja, spodbujanja socialnega vključevanja in zdravja ter zmanjševanja revščine, ter ukrepov pod sklopoma za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(52)Za spremembo nekaterih nebistvenih delov te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s spremembo in dopolnitvijo prilog o kazalnikih. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(53)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Izvedbena pooblastila v zvezi z modelom za strukturirano raziskavo o končnih prejemnikih bi bilo treba glede na naravo tega modela izvajati v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 4 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 25 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Del I

Splošne določbe

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba vzpostavlja Evropski socialni sklad plus (ESS+).

V Uredbi so določeni cilji ESS+, proračun za obdobje 2021–2027, metode izvajanja, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takega financiranja.

Člen 2

Opredelitev pojmov

1. V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)    „spremljevalni ukrepi“ pomeni dejavnosti, ki se zagotavljajo poleg razdeljevanja hrane in/ali osnovne materialne pomoči z namenom odpravljanja socialne izključenosti, kot so napotitev na socialne storitve in zagotavljanje takih storitev ali svetovanje glede upravljanja proračuna gospodinjstva;

(2)    „pridružena država“ pomeni tretjo državo, ki je podpisnica sporazuma z Unijo, ki omogoča njeno sodelovanje v sklopih ESS+ za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje v skladu s členom 30;

(3)    „osnovna materialna pomoč“ pomeni blago, ki zadovoljuje osnovne potrebe osebe za dostojno življenje, kot so oblačila, higienski pripomočki in šolske potrebščine;

(4)    „operacija mešanega financiranja“ pomeni ukrepe, ki se podpirajo iz proračuna EU, med drugim v okviru mehanizmov mešanega financiranja iz člena 2(6) finančne uredbe, ki združujejo nepovratne oblike podpore in/ali finančne instrumente iz proračuna EU s povratnimi oblikami podpore iz razvojnih institucij ali drugih javnih finančnih institucij, pa tudi iz komercialnih finančnih institucij in od vlagateljev;

(5)    „skupni kazalniki neposrednih rezultatov“ pomeni skupne kazalnike rezultatov, ki kažejo učinke v štirih tednih od dneva, ko udeleženec zapusti operacijo (datum izstopa);

(6)    „skupni kazalniki dolgoročnejših rezultatov“ pomeni skupne kazalnike rezultatov, ki kažejo učinke šest mesecev po tem, ko udeleženec zapusti operacijo;

(7)    „stroški nakupa hrane in/ali osnovne materialne pomoči“ pomeni dejanske stroške, ki jih ima z nakupom hrane in/ali osnovne materialne pomoči upravičenec in niso omejeni na ceno hrane in/ali osnovne materialne pomoči;

(8)    „končni prejemnik“ pomeni najbolj ogroženo osebo ali osebe, ki prejemajo podporo iz člena 4(1)(xi);

(9)    „zdravstvena kriza“ pomeni kakršno koli krizo, ki običajno velja za nevarnost in ima zdravstveno razsežnost ter zaradi katere je potrebno nujno ukrepanje organov v negotovih razmerah;

(10)    „pravni subjekt“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, ustanovljeno in priznano kot tako v skladu z nacionalnim pravom, pravom Unije ali mednarodnim pravom, ki ima pravno osebnost in lahko v svojem imenu uveljavlja pravice in prevzema obveznosti;

(11)    „mikrofinanciranje“ vključuje jamstva, mikroposojila, lastniški kapital in navidezni lastniški kapital skupaj s spremljajočimi storitvami za razvoj podjetij, kot so individualno svetovanje, usposabljanje in mentorstvo, ki so razširjeni na osebe in mikropodjetja, ki imajo težave pri dostopanju do posojila za namen poklicnih dejavnosti in/ali dejavnosti, ki ustvarjajo prihodke;

(12)    „mikropodjetje“ pomeni podjetje z manj kot 10 zaposlenimi in letnim prometom ali bilanco stanja, ki ne presega 2 000 000 EUR;

(13)    „najbolj ogrožene osebe“ pomeni fizične osebe, bodisi posameznike, družine, gospodinjstva ali skupine takih oseb, katerih potreba po pomoči je določena na podlagi objektivnih meril, ki jih opredelijo pristojni nacionalni organi v posvetovanju z ustreznimi zainteresiranimi stranmi, pri čemer se preprečijo nasprotja interesov, ter katere odobrijo navedeni pristojni nacionalni organi in lahko zajemajo elemente, ki omogočajo osredotočanje na najbolj ogrožene osebe na nekaterih geografskih območjih;

(14)    „referenčna vrednost“ pomeni vrednost za določanje ciljev za skupne kazalnike rezultatov in kazalnike rezultatov za posamezne programe, ki temelji na obstoječih ali predhodnih podobnih ukrepih;

(15)    „socialno podjetje“ pomeni podjetje ne glede na pravno obliko, ali fizično osebo, ki:

(a)ima v skladu s svojimi pravili, statuti ali drugimi pravnimi dokumenti, iz katerih lahko izhaja odgovornost na podlagi pravil države članice, kjer ima sedež, za glavni socialni cilj doseganje merljivih, pozitivnih socialnih učinkov namesto ustvarjanja dobička za druge namene ter ki zagotavlja storitve ali izdelke, ki ustvarjajo socialni donos, in/ali uporablja metode proizvodnje izdelkov ali opravljanja storitev, ki izpolnjujejo socialne cilje;

(b)svoje dobičke uporablja najprej in predvsem za doseganje svojega glavnega socialnega cilja ter ima vnaprej določene postopke in pravila za kakršno koli razdelitev dobička, ki zagotavljajo, da taka razdelitev ne spodkopava glavnega socialnega cilja;

(c)se upravlja podjetniško, odgovorno in pregledno, predvsem z vključevanjem delavcev, strank in zainteresiranih strani, na katere vplivajo njegove poslovne dejavnosti;

(16)    „socialne inovacije“ pomeni dejavnosti, ki imajo socialne cilje in uporabljajo sredstva socialne narave, ter zlasti tiste, ki se nanašajo na razvoj in uresničevanje novih zamisli (glede izdelkov, storitev in modelov), ki hkrati izpolnjujejo socialne potrebe in ustvarjajo nove socialne odnose ali sodelovanje, s čimer so koristne za družbo in spodbujajo njeno zmožnost za ukrepanje;

(17)    „socialno eksperimentiranje“ pomeni ukrepe politike, ki ponujajo inovativne odgovore na socialne potrebe in se izvajajo v majhnem obsegu in v pogojih, ki omogočajo, da se njihov učinek izmeri, preden se izvedejo v drugih kontekstih ali v širšem obsegu, če so rezultati prepričljivi;

(18)    „ključne kompetence“ pomeni znanje, spretnosti in kompetence, ki jih potrebujejo vsi posamezniki v katerem koli obdobju svojega življenja za osebno izpolnitev in razvoj, zaposlovanje, socialno vključenost in aktivno državljanstvo. Ključne kompetence so: pismenost; večjezičnost; matematična, naravoslovna, tehniška in inženirska kompetenca; digitalna kompetenca; osebnostna, socialna in učna kompetenca; državljanska kompetenca; podjetnostna kompetenca; kulturna zavest in izražanje;

(19)    „tretja država“ pomeni državo, ki ni članica Evropske unije.

2. Opredelitve iz člena [2] [prihodnje uredbe o skupnih določbah] se uporabljajo tudi za sklop ESS+ v okviru deljenega upravljanja.

Člen 3

Splošni cilji in metode izvajanja

Cilj ESS+ je države članice podpirati pri zagotavljanju visokih stopenj zaposlenosti, pravične socialne zaščite ter usposobljene in odporne delovne sile, pripravljene na prihodnji svet dela, v skladu z načeli evropskega stebra socialnih pravic, ki so ga Evropski parlament, Svet in Komisija razglasili 17. novembra 2017.

ESS+ podpira in dopolnjuje politike držav članic ter povečuje njihovo vrednost, da se zagotovijo enake možnosti, dostop do trga dela, pravični delovni pogoji, socialna zaščita in vključevanje ter visoka raven varovanja zdravja ljudi.

Izvaja se:

a) v okviru deljenega upravljanja za del pomoči, ki ustreza specifičnim ciljem iz člena 4(1) („sklop ESS+ v okviru deljenega upravljanja“), in

b) v okviru neposrednega in posrednega upravljanja za del pomoči, ki ustreza ciljem iz členov 4(1) in 23 („sklop za zaposlovanje in socialne inovacije“), ter za del pomoči, ki ustreza ciljem iz členov 4(1) in (3) ter 26 („sklop za zdravje“).

Člen 4

Specifični cilji

1. ESS+ podpira naslednje specifične cilje na področjih politik zaposlovanja, izobraževanja, socialnega vključevanja in zdravja, s čimer prispeva tudi k cilju politike za „Bolj socialno Evropo – izvajanje evropskega stebra socialnih pravic“ iz člena [4] [prihodnje uredbe o skupnih določbah]:

(i) izboljšanje dostopa do zaposlitve za vse iskalce zaposlitve, zlasti mlade in dolgotrajno brezposelne, ter neaktivne osebe, spodbujanje samozaposlovanja in socialnega gospodarstva;

(ii) posodabljanje institucij in služb trga dela za oceno in predvidevanje potreb po spretnostih ter zagotavljanje pravočasne in prilagojene pomoči in podpore pri usklajevanju ponudbe in povpraševanja, prehodov in mobilnosti na trgu dela;

(iii) spodbujanje udeležbe žensk na trgu dela, boljše usklajenosti poklicnega in zasebnega življenja, vključno z dostopom do otroškega varstva, zdravega in dobro prilagojenega delovnega okolja, ki odpravlja tveganja za zdravje, prilagajanja delavcev, podjetij in podjetnikov na spremembe ter aktivnega in zdravega staranja;

(iv)    povečanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja ter njihove relevantnosti za potrebe trgov dela, da se podpre pridobivanje ključnih kompetenc, vključno z digitalnimi spretnostmi;

(v)    spodbujanje enakopravnega dostopa do kakovostnega in vključujočega izobraževanja in usposabljanja ter dokončanja takega izobraževanja in usposabljanja, zlasti za prikrajšane skupine, in sicer od predšolske vzgoje in varstva prek splošnega izobraževanja ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja do terciarne ravni ter izobraževanja odraslih, vključno z olajševanjem učne mobilnosti za vse;

(vi)    spodbujanje vseživljenjskega učenja, zlasti prožnih možnosti za izpopolnjevanje in prekvalifikacijo za vse, ob upoštevanju digitalnih spretnosti, boljše predvidevanje sprememb in zahtev po novih spretnostih na podlagi potreb trga dela, olajševanje kariernih prehodov in spodbujanje poklicne mobilnosti;

(vii)    pospeševanje aktivnega vključevanja za spodbujanje enakih možnosti in aktivne udeležbe ter povečevanje zaposljivosti;

(viii)    spodbujanje socialno-ekonomskega vključevanja državljanov tretjih držav in marginaliziranih skupnosti, kot so Romi;

(ix)    krepitev enakopravnega in pravočasnega dostopa do kakovostnih, vzdržnih in cenovno ugodnih storitev; posodabljanje sistemov socialne zaščite, vključno s spodbujanjem dostopa do socialne zaščite; izboljšanje dostopnosti, učinkovitosti in odpornosti zdravstvenih sistemov in storitev dolgotrajne oskrbe;

(x)    spodbujanje socialnega vključevanja oseb, izpostavljenih tveganju revščine ali socialne izključenosti, vključno z najbolj ogroženimi in otroki;

(xi) odpravljanje materialne prikrajšanosti z zagotavljanjem hrane in/ali osnovne materialne pomoči najbolj ogroženim, vključno s spremljevalnimi ukrepi.

2. Z ukrepi, izvedenimi pod sklopom ESS+ v okviru deljenega upravljanja za doseganje specifičnih ciljev iz odstavka 1, ESS+ prispeva tudi k drugim ciljem politik iz člena [4] [prihodnje uredbe o skupnih določbah], zlasti glede:

1.    pametnejše Evrope z razvojem spretnosti za pametno specializacijo in spretnosti za ključne omogočitvene tehnologije, industrijsko tranzicijo, sektorskim sodelovanjem na področju spretnosti in podjetništva, usposabljanjem raziskovalcev, dejavnostmi mreženja in partnerstvi med visokošolskimi institucijami, institucijami poklicnega izobraževanja in usposabljanja, raziskovalnimi in tehnološkimi središči ter podjetji in grozdi, podporo mikro, malim in srednjim podjetjem ter socialnemu gospodarstvu;

2.    bolj zelene, nizkoogljične Evrope prek izboljšanja sistemov izobraževanja in usposabljanja za prilagoditev spretnosti in kvalifikacij, izpopolnjevanja za vse, vključno z delovno silo, ustvarjanja novih delovnih mest v sektorjih, povezanih z okoljem, podnebjem in energijo ter biogospodarstvom.

3. ESS+ pod sklopom za zdravje podpira spodbujanje zdravja in preprečevanje bolezni, prispeva k učinkovitosti, dostopnosti in odpornosti zdravstvenih sistemov ter k varnejšemu zdravstvenemu varstvu, zmanjšuje neenakosti v zdravju, državljane ščiti pred čezmejnimi nevarnostmi za zdravje ter podpira zdravstveno zakonodajo EU.

Člen 5

Proračun

1.Skupna finančna sredstva za ESS+ za obdobje 2021–2027 znašajo 101 174 000 000 EUR v tekočih cenah.

2.Del finančnih sredstev za sklop ESS+ v okviru deljenega upravljanja v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ znaša 100 000 000 000 EUR v tekočih cenah ali 88 646 194 590 EUR v cenah iz leta 2018, od česar se 200 000 000 EUR v tekočih cenah ali 175 000 000 EUR v cenah iz leta 2018 dodeli za transnacionalno sodelovanje v podporo inovativnim rešitvam iz člena 23(i), 400 000 000 EUR v tekočih cenah ali 376 928 934 EUR v cenah iz leta 2018 pa kot dodatno financiranje najbolj oddaljenim regijam iz člena 349 PDEU in regijam na ravni NUTS 2, ki izpolnjujejo merila iz člena 2 Protokola št. 6 k Aktu o pristopu iz leta 1994.

3.Finančna sredstva za sklop za zaposlovanje in socialne inovacije ter sklop za zdravje za obdobje 2021–2027 znašajo 1 174 000 000 EUR v tekočih cenah.

4.Okvirna razdelitev zneska iz odstavka 3 je:

(a)761 000 000 EUR za izvajanje sklopa za zaposlovanje in socialne inovacije;

(b)413 000 000 EUR za izvajanje sklopa za zdravje.

5.Zneski iz odstavkov 3 in 4 se lahko uporabijo tudi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje programov, npr. dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi.

Člen 6

Enakost spolov in enake možnosti ter nediskriminacija

1. Pri vsem programih, ki se izvajajo v sklopu ESS+ v okviru deljenega upravljanja, ter operacijah, ki se podpirajo iz sklopov za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje, se zagotavlja enakost spolov na vseh stopnjah priprave, izvajanja, spremljanja in ocenjevanja programov. Pri tem se spodbujajo tudi enake možnosti za vse brez diskriminacije na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti na vseh stopnjah priprave, izvajanja, spremljanja in ocenjevanja.

2. Države članice in Komisija poleg tega podpirajo posebne ciljno naravnane ukrepe za spodbujanje načel iz odstavka 1 pri katerem koli cilju ESS+, vključno s prehodom z institucionalne oskrbe na oskrbo v družini in skupnosti.

Del II – Izvajanje v okviru sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja

Poglavje I

Skupne določbe o načrtovanju

Člen 7

Usklajenost in tematska osredotočenost

1. Države članice sredstva ESS+ v okviru deljenega upravljanja osredotočajo na ukrepe, ki obravnavajo izzive, opredeljene v njihovih nacionalnih programih reform, v okviru evropskega semestra in v zadevnih priporočilih za posamezne države, sprejetih v skladu s členoma 121(2) in 148(4) PDEU, ter upoštevajo načela in pravice evropskega stebra socialnih pravic.

Države članice in po potrebi Komisija spodbujajo sinergije in zagotavljajo usklajevanje, dopolnjevanje in skladnost med ESS+ in drugimi skladi, programi in instrumenti Unije, kot so Erasmus, Sklad za azil in migracije in program za podporo reformam, vključno z orodjem za izvajanje reform in instrumentom za tehnično podporo, in sicer tako v fazi načrtovanja kot med izvajanjem. Države članice in po potrebi Komisija izboljšujejo mehanizme za usklajevanje, da se prepreči podvajanje prizadevanj, in zagotavljajo tesno sodelovanje med tistimi, pristojnimi za izvajanje, da se dosežejo usklajeni in racionalizirani podporni ukrepi.

2. Države članice dodelijo ustrezen znesek svojih sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za obravnavanje izzivov, opredeljenih v zadevnih priporočilih za posamezne države, sprejetih v skladu s členoma 121(2) in 148(4) PDEU, in v okviru evropskega semestra ter ki spadajo na področje uporabe ESS+ v skladu s členom 4.

3. Države članice dodelijo vsaj 25 % svojih sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za specifične cilje za področje politike socialnega vključevanja iz člena 4(1)(vii) do (xi), vključno s spodbujanjem socialno-ekonomskega vključevanja državljanov tretjih držav.

4. Države članice dodelijo vsaj 2 % svojih sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za specifični cilj odpravljanja materialne prikrajšanosti iz člena 4(1)(xi).

V ustrezno utemeljenih primerih se lahko sredstva, dodeljena za specifični cilj iz člena 4(1)(x) in usmerjena na najbolj ogrožene, upoštevajo za preverjanje skladnosti z minimalno dodelitvijo v višini vsaj 2 % iz prvega pododstavka tega odstavka.

5. Države članice, katerih stopnja mladih v starosti od 15 do 29 let, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, na podlagi podatkov Eurostata v letu 2019 presega povprečje Unije, dodelijo vsaj 10 % svojih sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za obdobje 2021–2025 za ciljno umerjene ukrepe in strukturne reforme, ki podpirajo zaposlovanje mladih in prehod iz izobraževanja v zaposlitev, poti ponovnega vključevanja v izobraževanje ali usposabljanje ter izobraževanje druge priložnosti, zlasti pri izvajanju programov jamstva za mlade.

Pri načrtovanju sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za leti 2026 in 2027 sredi obdobja v skladu s členom [14] [ prihodnje uredbe o skupnih določbah] države članice, katerih stopnja mladih v starosti od 15 do 29 let, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, na podlagi podatkov Eurostata v letu 2024 presega povprečje Unije, dodelijo vsaj 10 % svojih sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za leti 2026 in 2027 za te ukrepe.

Najbolj oddaljene regije, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega in drugega pododstavka, dodelijo vsaj 15 % sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja v svojih programih za ciljno usmerjene ukrepe iz prvega pododstavka. Ta dodelitev se upošteva za preverjanje skladnosti z minimalnim odstotkom na nacionalni ravni iz prvega in drugega pododstavka.

Države članice pri izvajanju takih ukrepov dajejo prednost neaktivnim in dolgotrajno brezposelnim mladim ter uvedejo ciljno umerjene ukrepe za doseganje teh ljudi.

6. Odstavki od 2 do 5 se ne uporabljajo za posebno dodatno dodelitev, ki jo prejmejo najbolj oddaljene regije in regije na ravni NUTS 2, ki izpolnjujejo merila iz člena 2 Protokola št. 6 k Aktu o pristopu iz leta 1994.

7. Odstavki od 1 do 5 se ne uporabljajo za tehnično pomoč.

Člen 8

Partnerstvo

1. Vsaka država članica zagotovi ustrezno sodelovanje socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe pri izvajanju politik zaposlovanja, izobraževanja in socialnega vključevanja, ki se podpirajo iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja.

2. Države članice dodelijo ustrezen znesek sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja v vsakem programu za krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe.

Člen 9

Odpravljanje materialne prikrajšanosti

Sredstva iz člena 7(4) se načrtujejo v okviru za to posebej namenjene prednostne naloge ali programa.

Člen 10

Podpora za zaposlovanje mladih

Podpora v skladu s členom 7(5) se načrtuje v okviru za to posebej namenjene prednostne naloge ter je namenjena podpiranju specifičnega cilja iz člena 4(1)(i).

Člen 11

Podpora za zadevna priporočila za posamezne države

Ukrepi za obravnavo izzivov, opredeljenih v zadevnih priporočilih za posamezne države in okviru evropskega semestra, kot so določeni v členu 7(2), se načrtujejo v okviru ene ali več za to posebej namenjenih prednostnih nalog.

Poglavje II

Splošna podpora iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja

Člen 12

Področje uporabe

To poglavje se uporablja za podporo iz ESS+ v skladu s členom 4(1)(i) do (x) v okviru deljenega upravljanja („splošna podpora iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja“).

Člen 13

Inovativni ukrepi

1.    Države članice podpirajo ukrepe za socialne inovacije in socialno eksperimentiranje ali krepijo pristope od spodaj navzgor na podlagi partnerstev z javnimi organi, zasebnim sektorjem in civilno družbo, kot so lokalne akcijske skupine, ki oblikujejo in izvajajo strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost.

2.    Države članice lahko podpirajo razširjanje inovativnih pristopov, preskušenih v manjšem obsegu (socialno eksperimentiranje) in razvitih pod sklopom za zaposlovanje in socialne inovacije ter drugimi programi Unije.

3.    Inovativni ukrepi in pristopi se lahko načrtujejo v okviru katerega koli specifičnega cilja iz člena 4(1)(i) do (x).

4.    Vsaka država članica nameni vsaj eno prednostno nalogo za izvajanje odstavkov 1 ali 2 ali obeh. Najvišja stopnja sofinanciranja za te prednostne naloge se lahko poviša na 95 % za dodelitev največ 5 % nacionalne dodelitve ESS+ v okviru deljenega upravljanja za take prednostne naloge.

Člen 14

Upravičenost

1. Poleg stroškov iz člena [58] [prihodnje uredbe o skupnih določbah] v okviru splošne podpore iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja niso upravičeni naslednji stroški:

(a)nakup zemljišč in nepremičnin ter zagotavljanje infrastrukture ter

(b)nakup pohištva, opreme in vozil, razen kadar je nakup potreben za doseganje cilja operacije ali kadar so ti predmeti v celoti amortizirani ali kadar je nakup teh predmetov najbolj gospodarna možnost.

2. Prispevki v naravi v obliki nadomestil ali plač, ki jih tretja oseba izplača udeležencem operacije, so lahko upravičeni do prispevka iz splošne podpore iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja, če so prispevki v naravi v skladu z nacionalnimi pravili, vključno z računovodskimi pravili, in ne presegajo stroškov, ki jih krije tretja oseba.

3. Posebna dodatna dodelitev, ki jo prejmejo najbolj oddaljene regije in regije na ravni NUTS 2, ki izpolnjujejo merila iz člena 2 Protokola št. 6 k Aktu o pristopu iz leta 1994, se uporabi za podporo pri doseganju specifičnih ciljev iz člena 4(1).

4. Neposredni stroški osebja so upravičeni do prispevka iz splošne podpore iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja, če njihova višina ne presega 100 % običajnega plačila za zadevni poklic v državi članici, kot kažejo podatki Eurostata.

Člen 15

Kazalniki in poročanje

1. Programi, ki prejemajo splošno podporo iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja, za spremljanje napredka pri izvajanju uporabljajo skupne kazalnike učinka in rezultatov, kot so določeni v Prilogi 1 k tej uredbi. Programi lahko uporabljajo tudi kazalnike za posamezne programe.

2. Izhodiščna vrednost za skupne kazalnike učinka in kazalnike učinka za posamezne programe se določi pri nič. Kadar je to relevantno za naravo podprtih operacij, se kumulativni količinsko opredeljeni mejniki in ciljne vrednosti za navedene kazalnike določijo v absolutnih številkah. Sporočene vrednosti za kazalnike učinka se izrazijo v absolutnih številkah.

3. Referenčna vrednost za skupne kazalnike rezultatov in kazalnike rezultatov za posamezne programe, pri katerih sta bila določena kumulativni količinsko opredeljeni mejnik za leto 2024 in ciljna vrednost za leto 2029, se določi z uporabo najnovejših razpoložljivih podatkov ali drugih ustreznih virov informacij. Cilji za skupne kazalnike rezultatov se določijo v absolutnih številkah ali kot odstotek. Kazalniki rezultatov za posamezne programe in s tem povezani cilji se lahko izrazijo kvantitativno ali kvalitativno. Sporočene vrednosti za skupne kazalnike rezultatov se izrazijo v absolutnih številkah.

4. Podatki o kazalnikih za udeležence se pošljejo šele, ko so na voljo vsi podatki, zahtevani v točki (1a) Priloge 1 v zvezi z navedenimi udeleženci.

5. Ko so podatki na voljo v registrih ali enakovrednih virih, države članice organom upravljanja in drugim organom, pristojnim za zbiranje podatkov, potrebno za spremljanje in ocenjevanje splošne podpore iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja, omogočijo pridobitev navedenih podatkov iz registrov podatkov ali enakovrednih virov v skladu s členom 6(1)(c) in (e) Uredbe (EU) 2016/679.

6. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 38 za spremembo kazalnikov v Prilogi I, kadar bi bilo to potrebno za zagotovitev učinkovitega ocenjevanja napredka pri izvajanju programov.

Poglavje III

Podpora iz ESS+ za odpravljanje materialne prikrajšanosti

Člen 16

Področje uporabe

To poglavje se uporablja za podporo iz ESS+ v skladu s členom 4(1)(xi).

Člen 17

Načela

1.    Podpora iz ESS+ za odpravljanje materialne prikrajšanosti se lahko uporablja zgolj za podporo razdeljevanju hrane in blaga, ki sta v skladu s pravom Unije o varnosti potrošniških izdelkov.

2.    Države članice in upravičenci izberejo hrano in/ali osnovno materialno pomoč na podlagi objektivnih meril, povezanih s potrebami najbolj ogroženih oseb. Merila za izbiro hrane in, kadar je primerno, blaga, upoštevajo tudi podnebne in okoljske vidike, zlasti za zmanjšanje količine živilskih odpadkov. Po potrebi se pri izbiri hrane za razdeljevanje upošteva njen prispevek k uravnoteženi prehrani najbolj ogroženih oseb.

Hrana in/ali osnovna materialna pomoč se lahko zagotavljata neposredno najbolj ogroženim osebam ali posredno prek elektronskih kuponov ali kartic, če se lahko zamenjajo zgolj za hrano in/ali osnovno materialno pomoč iz člena 2(3)

Hrana, ki se zagotavlja najbolj ogroženim osebam, se lahko dobi iz uporabe, predelave ali prodaje proizvodov, odpremljenih v skladu s členom 16(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013, če je to najbolj gospodarna možnost in ne odloži neupravičeno dobavljanja hrane najbolj ogroženim osebam.

Vsi zneski, ki izhajajo iz takih transakcij, se porabijo v korist najbolj ogroženih oseb, poleg zneskov, ki so programu že na voljo.

3.    Komisija in države članice zagotovijo, da pomoč, zagotovljena v okviru podpore iz ESS+ za odpravljanje materialne prikrajšanosti, spoštuje dostojanstvo in preprečuje stigmatizacijo najbolj ogroženih oseb.

4.    Dobavljanje hrane in/ali osnovne materialne pomoči se lahko dopolni z napotitvijo na pristojne službe in drugimi spremljevalnimi ukrepi, katerih namen je socialno vključevanje najbolj ogroženih oseb.

Člen 18

Vsebina prednostne naloge

Za prednostno nalogo v zvezi s podporo iz člena 4(1)(xi) se določijo:

(a) vrsta podpore;

(b) glavne ciljne skupine;

(c) opis nacionalnih ali regionalnih programov podpore.

V primeru programov, omejenih na to vrsto podpore in povezano tehnično pomoč, prednostna naloga vključuje tudi merila za izbor operacij.

Člen 19

Upravičenost operacij

1.    Nakup hrane in/ali osnovne materialne pomoči, ki se zagotavljata najbolj ogroženim osebam, lahko opravi upravičenec ali se opravi v njegovem imenu ali pa se hrana in/ali osnovna materialna pomoč upravičencu dasta brezplačno na voljo.

2.    Hrana in/ali osnovna materialna pomoč se najbolj ogroženim osebam razdeljujeta brezplačno.

Člen 20

Upravičenost izdatkov

1.    Upravičeni stroški za podporo iz ESS+ za odpravljanje materialne prikrajšanosti so:

(a)    stroški nakupa hrane in/ali osnovne materialne pomoči, vključno s stroški v zvezi s prevozom hrane in/ali osnovne materialne pomoči do upravičencev, ki dobavljajo hrano in/ali osnovno materialno pomoč končnim prejemnikom;

(b)    kadar prevoz hrane in/ali osnovne materialne pomoči do upravičencev, ki ju razdeljujejo končnim prejemnikom, ni zajet v točki (a), stroški, ki jih krije nabavni organ, v zvezi s prevozom hrane in/ali osnovne materialne pomoči do skladišč in/ali upravičencev ter stroški skladiščenja po pavšalni stopnji 1 % stroškov iz točke (a) ali, v ustrezno utemeljenih primerih, dejansko nastali in plačani stroški;

(c)    upravni stroški, stroški prevoza in skladiščenja, ki jih krijejo upravičenci, vključeni v razdeljevanje hrane in/ali osnovne materialne pomoči najbolj ogroženim, po pavšalni stopnji 5 % stroškov iz točke (a); ali 5 % stroškov vrednosti hrane, odpremljene v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1308/2013;

(d) stroški zbiranja, prevoza, skladiščenja in razdeljevanja donacij hrane ter neposredno povezanih dejavnosti ozaveščanja;

(e) stroški spremljevalnih ukrepov, ki jih izvajajo upravičenci ali se izvajajo v njihovem imenu in jih prijavijo upravičenci, ki dobavljajo hrano in/ali osnovno materialno pomoč najbolj ogroženim osebam, po pavšalni stopnji 5 % stroškov iz točke (a).

2.    Zmanjšanje upravičenih stroškov iz odstavka (1)(a) zaradi neizpolnjevanja veljavnega prava s strani organa, pristojnega za nakup hrane in/ali osnovne materialne pomoči, ne privede do zmanjšanja upravičenih stroškov iz odstavka 1(c) in (e).

3.    Naslednji stroški niso upravičeni:

(a)    obresti na dolgove;

(b)    zagotavljanje infrastrukture;

(c)    stroški rabljenega blaga.

Člen 21

Kazalniki in poročanje

1. Za spremljanje napredka pri izvajanju se pri prednostnih nalogah za odpravljanje materialne prikrajšanosti uporabljajo skupni kazalniki učinka in rezultatov, kot so določeni v Prilogi II k tej uredbi. Ti programi lahko uporabljajo tudi kazalnike za posamezne programe.

2. Določijo se referenčne vrednosti za skupne kazalnike rezultatov in kazalnike rezultatov za posamezne programe.

3. Organi upravljanja do 30. junija 2025 in 30. junija 2028 Komisiji poročajo o rezultatih strukturirane raziskave o končnih prejemnikih, izvedene predhodno leto. Ta raziskava temelji na modelu, ki ga določi Komisija z izvedbenih aktom.

4. Komisija za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega člena sprejme izvedbeni akt, s katerim določi model, ki se uporabi za strukturirano raziskavo o končnih prejemnikih, v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 39(2).

5. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 38 za spremembo kazalnikov v Prilogi II, kadar bi bilo to potrebno za zagotovitev učinkovitega ocenjevanja napredka pri izvajanju programov.

Člen 22

Revizija

Revizija operacij lahko zajema vse stopnje njihovega izvajanja in vse ravni distribucijske verige, z izjemo kontrole končnih prejemnikov, razen če ocena tveganja pokaže posebno tveganje nepravilnosti ali goljufije.

Del III – Izvajanje v okviru neposrednega in posrednega upravljanja

Poglavje I – Posebna pravila za sklop za zaposlovanje in socialne inovacije

Oddelek I: Splošne določbe

Člen 23

Operativni cilji

Sklop za zaposlovanje in socialne inovacije ima naslednje operativne cilje:

a)    razvijati primerjalno analitično znanje visoke kakovosti za zagotovitev, da politike za doseganje specifičnih ciljev iz člena 4 temeljijo na trdnih dokazih ter ustrezajo potrebam, izzivom in pogojem v pridruženih državah;

b)    pospeševati učinkovito in vključujočo izmenjavo informacij, vzajemno učenje, medsebojne strokovne preglede in dialog o politikah na področjih iz člena 4, da bi se pridruženim državam pomagalo pri sprejemanju ustreznih ukrepov politike;

c)    podpirati socialno eksperimentiranje na področjih iz člena 4 ter krepiti zmogljivost zainteresiranih strani za izvajanje, prenos ali razširitev preskušenih inovacij socialne politike;

d)    delodajalcem in iskalcem zaposlitve zagotavljati posebne podporne storitve za razvoj povezanih evropskih trgov dela, ki segajo od priprave pred zaposlitvijo do pomoči po zaposlitvi, da bi se zapolnila prosta delovna mesta v nekaterih sektorjih, poklicih, državah, obmejnih regijah ali za nekatere skupine (npr. ranljive osebe);

e)    podpirati razvoj tržnega ekosistema, povezanega z zagotavljanjem mikrofinanciranja za mikropodjetja v zagonski in razvojni fazi, zlasti takšna, ki zaposlujejo ranljive osebe;

f)    podpirati mreženje na ravni Unije in dialog z zadevnimi zainteresiranimi stranmi ter med njimi na področjih iz člena 4 ter prispevati h krepitvi institucionalne zmogljivosti teh zainteresiranih strani, vključno z javnimi službami za zaposlovanje, institucijami socialne varnosti, mikrofinančnimi institucijami in institucijami, ki zagotavljajo financiranje socialnim podjetjem in socialnemu gospodarstvu;

g)    podpirati razvoj socialnih podjetij in pojav trga socialnih naložb s spodbujanjem interakcij med javnim in zasebnim sektorjem ter udeležbe fundacij in človekoljubnih akterjev na navedenem trgu;

h)    zagotavljati smernice za razvoj socialne infrastrukture (vključno s stanovanji, otroškim varstvom, izobraževanjem in usposabljanjem, zdravstvom in dolgotrajno oskrbo) za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic;

i)    podpirati transnacionalno sodelovanje za pospešitev prenosa inovativnih rešitev in njihovo lažjo razširitev, zlasti na področjih zaposlovanja, spretnosti in socialnega vključevanja, po vsej Evropi;

j)    podpirati izvajanje zadevnih mednarodnih socialnih in delovnih standardov v okviru izkoriščanja globalizacije in zunanje razsežnosti politik Unije na področjih iz člena 4.

Oddelek II – Upravičenost

Člen 24

Upravičeni ukrepi

1. Do financiranja so upravičeni samo ukrepi, s katerimi se uresničujejo cilji iz členov 3 in 4.

2. Iz sklopa za zaposlovanje in socialne inovacije se lahko podpirajo naslednji ukrepi:

(a)analitične dejavnosti, vključno v odnosu do tretjih držav, zlasti:

(i)     raziskave, študije, statistični podatki, metodologije, klasifikacije, mikrosimulacije, kazalniki, podpora opazovalnim skupinam na evropski ravni in primerjalne analize;

(ii)     socialno eksperimentiranje za vrednotenje socialnih inovacij;

(iii)    spremljanje in ocenjevanje prenosa in uporabe prava Unije;

(b)izvajanje politik, zlasti:

(i)    čezmejno partnerstvo in podporne storitve v čezmejnih regijah;

(ii)    ciljno usmerjen program mobilnosti delovne sile na ravni Unije za zapolnitev prostih delovnih mest, kadar se na trgu dela pokaže primanjkljaj;

(iii)    podpora za mikrofinanciranje in socialna podjetja, vključno prek operacij mešanega financiranja, na primer asimetrična delitev tveganj ali zmanjšanje transakcijskih stroškov, ter podpora za razvoj socialne infrastrukture in spretnosti;

(iv)    podpora za transnacionalno sodelovanje in partnerstva za prenos in razširitev inovativnih rešitev;

(c)krepitev zmogljivosti, zlasti:

(i) mrež na ravni Unije na področjih iz člena 4(1);

(ii) nacionalnih kontaktnih točk, ki zagotavljajo smernice, informacije in pomoč pri izvajanju sklopa;

(iii)    uprav sodelujočih držav, institucij socialne varnosti in služb za zaposlovanje, pristojnih za spodbujanje mobilnosti delovni sile, mikrofinančnih institucij in institucij, ki zagotavljajo financiranje socialnim podjetjem ali drugim akterjem socialnih naložb, ter mreženja;

(iv)    zainteresiranih strani z namenom transnacionalnega sodelovanja;

(d)    dejavnosti komuniciranja in razširjanja informacij, zlasti:

(i)    vzajemno učenje prek izmenjave dobrih praks, inovativnih pristopov, rezultatov analitičnih dejavnosti, medsebojnih strokovnih pregledov in primerjalnih analiz;

(ii)    vodniki, poročila, informativno gradivo in medijska pokritost pobud na področjih iz člena 4(1);

(iii)    informacijski sistemi za razširjanje dokazov na področjih iz člena 4(1);

(iv)    prireditve, konference in seminarji, ki jih organizira predsedstvo Sveta.

Člen 25

Upravičeni subjekti

1. Poleg meril iz člena [197] finančne uredbe se za subjekte uporabljajo naslednja merila za upravičenost:

(a)pravni subjekti s sedežem v eni od naslednjih držav:

(i) državi članici ali z njo povezani čezmorski državi ali ozemlju;

(ii) pridruženi državi;

(iii) tretji državi, navedeni v programu dela, pod pogoji iz odstavkov 2 in 3;

(b)vsi pravni subjekti, ustanovljeni v skladu s pravom Unije, in vse mednarodne organizacije.

2. Pravni subjekti s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena država, so izjemoma upravičeni do udeležbe, kadar je to potrebno za doseganje ciljev določenega ukrepa.

3. Pravni subjekti s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena država, načeloma krijejo stroške svoje udeležbe.

Poglavje II – Posebne določbe za sklop za zdravje

Oddelek I: Splošne določbe

Člen 26

Operativni cilji

1. Do financiranja so upravičeni samo ukrepi, s katerimi se uresničujejo cilji iz členov 3 in 4.

2. Sklop za zdravje ima naslednje operativne cilje:

a)krepiti pripravljenost na krizo, krizno upravljanje in odzivanje v Uniji za zaščito državljanov pred čezmejnimi nevarnostmi za zdravje;

(i)    sprejeti ukrepe za krepitev zmogljivosti za pripravljenost na krizo, krizno upravljanje in odzivanje;

(ii)    odzivati se na čezmejne nevarnosti za zdravje med krizo;

(iii)    podpirati laboratorijsko zmogljivosti;

(iv)    obravnavati antimikrobično odpornost;

b)krepiti vlogo zdravstvenih sistemov;

(i)    vlagati v spodbujanje zdravja in preprečevanje bolezni;

(ii)    podpirati digitalizacijo zdravstva in oskrbe;

(ii)    podpirati razvoj vzdržnega zdravstvenega informacijskega sistema Unije;

(iii)    podpirati države članice pri prenosu znanja, koristnega za nacionalne procese reform, katerih namen so učinkovitejši, dostopnejši in odpornejši zdravstveni sistemi ter boljše spodbujanje zdravja in preprečevanje bolezni, s poudarkom na izzivih, opredeljenih v okviru evropskega semestra;

(iv)    razvijati in izvajati pristope za odzivanje na prihodnje izzive zdravstvenih sistemov;

c)podpirati zdravstveno zakonodajo Unije;

(i)    podpirati izvajanje zakonodaje o zdravilih in medicinskih pripomočkih;

(ii)    podpirati izvajanje zakonodaje Unije o vrednotenju zdravstvenih tehnologij;  26

(iii)    spremljati in podpirati države članice pri izvajanju zakonodaje na področju snovi človeškega izvora;

(iv)     podpirati izvajanje tobačne zakonodaje;

(v)     podpirati izvajanje zakonodaje Unije na področju čezmejnega zdravstvenega varstva;

(vi)     podpirati znanstvena odbora Komisije „za varstvo potrošnikov“ ter „zdravstvena, okoljska in nastajajoča tveganja“;

d)    podpirati integrirano delo (npr. evropske referenčne mreže, vrednotenje zdravstvenih tehnologij in izvajanje dobrih praks za spodbujanje zdravja, preprečevanje in obvladovanje bolezni);

(i)    še nadalje podpirati evropske referenčne mreže;

(ii)    podpirati razvoj sodelovanja glede vrednotenja zdravstvenih tehnologij pri pripravi novih usklajenih pravil;

(iii)    podpirati izvajanje dobrih praks za inovacije na področju javnega zdravja.

Oddelek II

Upravičenost

Člen 27

Upravičeni ukrepi

1. Do financiranja so upravičeni samo ukrepi, s katerimi se uresničujejo cilji iz členov 3 in 26.

2. Iz sklopa za zdravje se lahko podpirajo naslednji ukrepi:

(a)analitične dejavnosti, zlasti:

(i)raziskave, študije, zbiranje podatkov, metodologije, klasifikacije, mikrosimulacije, kazalniki in primerjalne analize;

(ii)spremljanje in ocenjevanje prenosa in uporabe prava Unije;

(b)izvajanje politik, zlasti:

(i)čezmejno sodelovanje in partnerstva, vključno v čezmejnih regijah;

(ii)podpora za transnacionalno sodelovanje in partnerstva za prenos in razširitev inovativnih rešitev;

(iii)vaje za pripravljenost na zdravstveno krizo;

(c)krepitev zmogljivosti, zlasti:

(i)prek prenosa, prilagajanja in uvajanja dobrih praks z uveljavljeno dodano vrednostjo na ravni Unije med državami članicami;

(ii)mrež na ravni EU na področjih iz člena 26;

(iii)prek podpore za uvajanje, uporabo in vzdrževanje infrastrukture IT za izmenjavo podatkov;

(iv)nacionalnih kontaktnih točk, ki zagotavljajo smernice, informacije in pomoč pri izvajanju programa;

(v)zainteresiranih strani z namenom transnacionalnega sodelovanja;

(vi)prek pomoči v sodelovanju s tretjimi državami;

(vii)prek nabave blaga in storitev v primeru zdravstvene krize;

(d)dejavnosti komuniciranja in razširjanja informacij, zlasti:

(i)vzajemno učenje prek izmenjave dobrih praks, inovativnih pristopov, rezultatov analitičnih dejavnosti, medsebojnih strokovnih pregledov in primerjalnih analiz;

(ii)vodniki, poročila, informativno gradivo in medijska pokritost pobud na področjih iz člena 26;

(iii)informacijski sistemi za razširjanje dokazov na področjih iz člena 26;

(iv)prireditve in zadevni pripravljalni ukrepi, konference in seminarji, ki jih organizira predsedstvo Sveta.

3. Ukrepi iz drugega odstavka so upravičeni samo, če podpirajo ustvarjanje ekonomije obsega, izboljševanje pripravljenosti na krizo in uvajanje opredeljenih dobrih praks z visoko dodano vrednostjo ali so namenjeni zagotavljanju, da se pravila Unije na področjih iz člena 26(3) izvajajo, izvršujejo, ocenjujejo in pregledujejo, kadar je to potrebno.

Člen 28

Upravičeni subjekti in stroški

1. Poleg meril iz člena 197 finančne uredbe se za subjekte uporabljajo naslednja merila za upravičenost:

(a)pravni subjekti s sedežem v eni od naslednjih držav:

(i)    državi članici ali z njo povezani čezmorski državi ali ozemlju;

(ii)    pridruženi državi;

(iii)    tretji državi, navedeni v programu dela, pod pogoji iz odstavkov 3 in 4;

(b)    vsi pravni subjekti, ustanovljeni v skladu s pravom Unije, in vse mednarodne organizacije;

2. Fizične osebe niso upravičene.

3. Pravni subjekti s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena država, so izjemoma upravičeni do udeležbe, kadar je to potrebno za doseganje ciljev določenega ukrepa.

4. Pravni subjekti s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena država, načeloma krijejo stroške svoje udeležbe.

5. V izjemnih primerih, med krizo zaradi resne čezmejne nevarnosti za zdravje, kot je določena v Sklepu št. 1082/2013/EU 27 , se lahko stroški, nastali v nepridruženih državah, izjemoma štejejo za upravičene, če so ustrezno utemeljeni z razlogi preprečevanja širjenja tveganja za varovanje zdravja državljanov EU.

Člen 29

Upravljanje

Komisija se z zdravstvenimi organi držav članic v usmerjevalni skupini za spodbujanje zdravja, preprečevanje bolezni in upravljanje nenalezljivih bolezni ali drugi zadevni strokovni skupini Komisije ali podobnih telesih posvetuje o delovnih načrtih, vzpostavljenih za sklop za zdravje, in njihovih prednostnih nalogah, strateških usmeritvah in izvajanju pa tudi o vidiku zdravstvene politike drugih politik in podpornih mehanizmih, s čimer povečuje njihovo skupno usklajevanje in dodano vrednost.

Poglavje III

Skupna pravila, ki se uporabljajo za sklopa za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje

Člen 30

Udeležba tretjih držav, pridruženih sklopoma za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje

1. V sklopih za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje lahko sodelujejo naslednje pridružene države:

(a)članice Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta), ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), v skladu s pogoji, določenimi v Sporazumu EGP;

(b)države pristopnice, države kandidatke in potencialne države kandidatke v skladu s splošnimi načeli in pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in temi državami; 

(c)tretje države, v skladu s pogoji, določenimi v posebnem sporazumu, ki zajema njihovo udeležbo v sklopu, če sporazum:

(1)zagotavlja pravično ravnotežje glede prispevkov in koristi tretje države, ki sodeluje v programih Unije;

(2)določa pogoje udeležbe v programih, vključno z izračunom finančnih prispevkov za posamezne programe ali sklope programov ter njihove upravne stroške. Ti prispevki so namenski prejemki v skladu s členom [21(5)] [nove finančne uredbe];

(3)tretji državi ne podeljuje pooblastila za odločanje o sklopu;

(4)jamči za pravice Unije za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja in zaščito njenih finančnih interesov.

2. Poleg tega lahko v sklopu za zdravje sodelujejo tudi države, ki jih zajema evropska sosedska politika, v skladu s splošnimi načeli in pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in temi državami.

Člen 31

Oblike financiranja EU in metode izvajanja

1. Iz sklopov za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje se lahko zagotovi financiranje v kateri koli obliki iz finančne uredbe, zlasti v obliki nepovratnih sredstev, nagrad, javnih naročil in prostovoljnih plačil mednarodnim organizacijam, katerih članica je Unija ali s katerimi Unija sodeluje.

2. Sklopa za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje se izvajata neposredno v skladu s finančno uredbo ali posredno z organi iz člena [61(1)(c)] finančne uredbe

Komisijo za ocenjevanje iz člena [150] finančne uredbe lahko pri dodeljevanju nepovratnih sredstev sestavljajo zunanji strokovnjaki.

3. Operacije mešanega financiranja pod sklopom za zaposlovanje in socialne inovacije se izvajajo v skladu z [uredbo o InvestEU] in naslovom X finančne uredbe.

4. Pod sklopom za zdravje se neposredna nepovratna sredstva lahko brez razpisa za zbiranje predlogov dodelijo za financiranje ukrepov z jasno dodano vrednostjo Unije, ki jih sofinancirajo pristojni organi, odgovorni za zdravje v državah članicah ali v tretjih državah, pridruženih programu, ali organi javnega sektorja in nevladni organi, ki delujejo individualno ali kot mreža in imajo pooblastila navedenih pristojnih organov.

5. Pod sklopom za zdravje se neposredna nepovratna sredstva lahko brez razpisa za zbiranje predlogov dodelijo evropskim referenčnim mrežam, ki jih kot mreže odobri odbor držav članic za evropske referenčne mreže v skladu s postopkom odobritve iz Izvedbenega sklepa Komisije 2014/287/EU z dne 10. marca 2014 o določitvi meril za ustanavljanje in vrednotenje evropskih referenčnih mrež in njihovih članov ter za lažjo izmenjavo informacij in strokovnega znanja o ustanavljanju in vrednotenju takih mrež.

Člen 32

Program dela in usklajevanje

Sklopa za zaposlovanje in inovacije ter zdravje se izvajata s programi dela iz člena [108] finančne uredbe. V programih dela se po potrebi določi skupni znesek, namenjen za operacije mešanega financiranja.

Komisija spodbuja sinergije in zagotavlja učinkovito usklajevanje med sklopom ESS+ za zdravje in programom za podporo reformam, vključno z orodjem za izvajanje reform in instrumentom za tehnično podporo.

Člen 33

Spremljanje in poročanje

1.    Določijo se kazalniki za spremljanje izvajanja in napredka sklopov pri doseganju specifičnih ciljev iz člena 4 ter operativnih ciljev iz členov 23 in 26.

2.    Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja sklopov in rezultatov zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije in, kadar je smiselno, državam članicam naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.

3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 38 za dopolnitev ali spremembo kazalnikov v Prilogi III, kadar bi bilo to potrebno za zagotovitev učinkovitega ocenjevanja napredka pri izvajanju sklopov.

Člen 34

Zaščita finančnih interesov Unije

Kadar tretja država sodeluje v programu v skladu s sklepom na podlagi mednarodnega sporazuma, tretja država odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskemu računskemu sodišču podeli potrebne pravice in dostop za celovito izvrševanje njihovih pristojnosti. V primeru Evropskega urada za boj proti goljufijam take pravice zajemajo pravico do izvajanja preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF).

Člen 35

Ocenjevanje

1.    Ocene se opravijo pravočasno, da prispevajo k postopku odločanja.

2.    Vmesna ocena sklopov se lahko opravi, ko je na voljo dovolj informacij o njihovem izvajanju, vendar najpozneje v štirih letih od začetka izvajanja sklopov.

3.    Na koncu obdobja izvajanja, vendar ne pozneje kot v štirih letih po zaključku obdobja iz člena 5, Komisija opravi končno oceno sklopov.

4.    Komisija zaključke teh ocen skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

Člen 36

Revizije

Revizije uporabe prispevkov Unije, ki jih opravijo osebe ali subjekti, vključno s tistimi, ki jih niso pooblastili institucije ali organi Unije, so osnova za splošno zagotovilo v skladu s členom 127 finančne uredbe.

Člen 37

Informiranje, komuniciranje in oglaševanje

1.    Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov) z zagotavljanjem jasnih in učinkovitih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo.

2.    Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s sklopoma za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje ter njunimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena sklopoma za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz členov 4, 23 in 26.

Del IV – Končne določbe

Člen 38
Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.    Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 15(6), 21(5) in 33(3) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

3.    Prenos pooblastila iz členov 15(6), 21(5) in 33(3) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.    Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje 28 .

5.    Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.    Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 15(6), 21(5) in 33(3), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 39
Postopek v odboru za sklop ESS+ v okviru deljenega upravljanja

1.Komisiji pomaga odbor iz člena [109(1)] [prihodnje uredbe o skupnih določbah].

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 40

Odbor iz člena 163 PDEU

1.    Komisiji pomaga odbor, ustanovljen na podlagi člena 163 PDEU (v nadaljnjem besedilu: odbor ESS+).

2.    Vsaka država članica za največ sedem let imenuje po enega vladnega predstavnika, enega predstavnika organizacij delavcev, enega predstavnika organizacij delodajalcev in enega namestnika za vsakega člana. V odsotnosti člana ima namestnik samodejno pravico sodelovati v postopkih.

3.    Odbor ESS+ ima po enega predstavnika iz vsake organizacije, ki zastopa organizacije delavcev in organizacije delodajalcev na ravni Unije.

4.    Z odborom ESS+ se opravi posvetovanje o načrtovani uporabi tehnične pomoči v primeru podpore iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja pa tudi o drugih vprašanjih, ki vplivajo na izvajanje strategij na ravni Unije, relevantnih za ESS+.

5.    Odbor ESS+ lahko poda mnenja o:

(a)    vprašanjih v zvezi s prispevkom ESS+ za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic, vključno s priporočili za posamezne države in prednostnimi nalogami iz evropskega semestra (nacionalni programi reform itd.);

(b)    vprašanjih glede [prihodnje uredbe o skupnih določbah], relevantnih za ESS+;

(c)    vprašanjih v zvezi z ESS+, ki mu jih predloži Komisija in ki niso vprašanja iz odstavka 4.

Mnenja odbora ESS+ se sprejmejo z absolutno večino veljavno oddanih glasov in se posredujejo v vednost Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. Komisija odbor ESS+ obvesti, na kakšen način je upoštevala njegova mnenja.

6.    Odbor ESS+ lahko ustanovi delovne skupine za vsakega od sklopov ESS+.

Člen 41

Prehodne določbe za ESS+ v okviru deljenega upravljanja

Uredba (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 29 , Uredba (EU) št. 223/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 30 ali kateri koli akt, sprejet na podlagi navedenih uredb, se še naprej uporabljajo za programe in operacije, ki so podprti iz Evropskega socialnega sklada ter Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim v programskem obdobju 2014–2020.

Člen 42

Prehodne določbe za sklop za zaposlovanje in socialne inovacije ter sklop za zdravje

1. Uredba (EU) št. 1296/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 31 ter Uredba (EU) št. 282/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 32 se razveljavita z učinkom od 1. januarja 2021.

2. Finančna sredstva za sklopa za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje lahko krijejo tudi odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki so potrebni za zagotovitev prehoda med ESS+ in ukrepi, sprejetimi v okviru predhodnih programov: Programa Evropske Unije za zaposlovanje in socialne inovacije ter programa za ukrepe Unije na področju zdravja.

3. Po potrebi se lahko v proračun po letu 2027 knjižijo odobritve za kritje odhodkov iz člena 5(6) [tehnična in upravna pomoč], da se omogoči upravljanje ukrepov, ki ne bodo zaključeni do 31. decembra 2027.

4. Vrnjena sredstva iz finančnih instrumentov, vzpostavljenih s Programom za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI 2014–2020), se lahko vložijo v finančne instrumente „socialnega razdelka“ sklada InvestEU, vzpostavljenega z uredbo XXX.

Člen 43

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja (programski sklop)

1.3.Predlog/pobuda se nanaša na:

☑ nov ukrep. 

◻ nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 33 . 

◻ podaljšanje obstoječega ukrepa. 

◻ združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep. 

1.4.Utemeljitev predloga/pobude

1.4.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.4.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.4.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.4.4.Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

☑ Časovno omejeno

–☑    od 1. 1. 2021 do 31. 12. 2027

–☑    finančne posledice med letoma 2021 in 2027 za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma 2021 in 2030 za odobritve plačil.

◻ Časovno neomejeno

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL, ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti.

1.6.Načrtovani načini upravljanja 34  

☑ Neposredno upravljanje – Komisija:

–☑ z lastnimi službami, vključno z zaposlenimi v delegacijah Unije,

–☑    prek izvajalskih agencij.

☑ Deljeno upravljanje z državami članicami.

☑ Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–☑ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–☑ organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

–☑ subjektom javnega prava,

–☑ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov za financiranje izvajanja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njo povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelek večletnega finančnega okvira in predlagane nove odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Odobritve za del ESS+ v okviru deljenega upravljanja so predstavljene v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga za uredbo o skupnih določbah.

Glede sklopa za zdravje se program lahko (delno) prenese na izvajalsko agencijo, odvisno od izida analize stroškov in koristi ter s tem povezanih odločitev, ter da bodo zadevne upravne odobritve za izvajanje programa pri Komisiji in izvajalski agenciji ustrezno prilagojene.

Ta oddelek bi bilo treba izpolniti s „proračunskimi podatki upravne narave“, ki jih je treba najprej vnesti v Prilogo k oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga (Priloga V k notranjim pravilom), ki se prenese v sistem DECIDE za namene posvetovanj med službami.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za upravne zadeve

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–☑    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

GD EMPL

Za človeške vire temeljijo spodnje številke na sredstvih, dodeljenih GD EMPL v letu 2018 (SEC(2017) 528), od česar je odbito osebje, dodeljeno Evropskemu skladu za prilagoditev globalizaciji, ki je predmet ločenega predloga COM(2018)XXX.

Za ostale upravne odhodke so vsa skupna sredstva prikazana spodaj, vključno z zadevnimi odhodki za Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji.

GD SANTE

SKUPAJ

SKUPAJ

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Odobritve za del ESS+ v okviru deljenega upravljanja so predstavljene v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga za uredbo o skupnih določbah.

3.2.2.1.Ocenjene potrebe po človeških virih

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–☑    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

3.2.3.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

V predlogu/pobudi:

–☑    ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

–◻    je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

–☑    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–◻    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–◻    za lastna sredstva,

–◻    za druge prihodke.

navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice: ◻    

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

(1)    COM(2018) 322 final z dne 2. maja 2018.

(2)    Resolucija Združenih narodov, sprejeta dne 25 septembra 2015, http://www.un.org/ga/search/view_doc.asp?symbol=A/RES/70/1&Lang=E.

(3)    V skladu z načrtom za sektorsko sodelovanje na področju spretnosti, ključnega ukrepa iz programa znanj in spretnosti za Evropo,

(4)    Skupina na visoki ravni za spremljanje poenostavitve za upravičence skladov ESI (2017), „Ključna priporočila skupine na visoki ravni za poenostavitev kohezijske politike po letu 2020“ (Key recommendations of the High Level Group on Simplification for the post 2020 Cohesion Policy), na voljo na: http://ec.europa.eu/regional_policy/en/information/publications/reports/2017/esif-simplification-hlg-proposal-for-policymakers-for-post-2020 .

(5)    Prav tam.

(6)     http://ec.europa.eu/social/BlobServlet?docId=6470&langId=en.

(7)    Naknadna ocena programov ESS za obdobje 2007–2013 (Ex-post evaluation of the 2007-2013 ESF Programmes), delovni dokument služb Komisije (SWD(2016) 452 final z dne 12. decembra 2016).

(8)    Študija o podpori iz skladov ESI za izvajanje priporočil za posamezne države in strukturne reforme v državah članicah.

(9)    Končne ugotovitve in priporočila skupine na visoki ravni za poenostavitev po letu 2020, str. 12–13, http://ec.europa.eu/regional_policy/sources/newsroom/pdf/simplification_proposals.pdf .

(10)    Študija v podporo oceni učinka naložb v človeški kapital, Evropska komisija (v teku).

(11)    Poročilo o odprtem javnem posvetovanju za vmesno oceno Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim, januar 2018, na voljo na: https://publications.europa.eu/s/fo2y .

(12)     http://ec.europa.eu/transparency/regdoc/?fuseaction=ia&language=sl.  

(13)

   Glej študijo v podporo oceni učinka naložb v človeški kapital, GD EMPL (v teku): „Vključitve Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v okvir drugih skladov GD EMPL različne zainteresirane strani, vključene v upravljanje sklada, na splošno niso ocenile kot zaželene možnosti.“

(14)    UL C […], […], str. […].

(15)    UL C […], […], str. […].

(16)

   .

(17)    COM(2016) 739 final.

(18)    COM(2018) 51 final.

(19)    Sklep Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj) (UL L 344, 19.12.2013, str. 1).

(20)    Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(21)    Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).

(22)    Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(23)    Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).

(24)    Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).

(25)    Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(26)    Komisija je sprejela predlog o vrednotenju zdravstvenih tehnologij (COM(2018) 51 final).

(27)    Sklep št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje in o razveljavitvi Odločbe št. 2119/98/ES (Besedilo velja za EGP). UL L 293, 5.11.2013, str. 1.

(28)    UL L 123, 12.5.2016, str. 13.

(29)    Uredba (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 470).

(30)    Uredba (EU) št. 223/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim (UL L 72, 12.3.2014, str. 1).

(31)    Uredba (EU) št. 1296/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o Programu Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije („EaSI“) in spremembi Sklepa št. 283/2010/EU o ustanovitvi Evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress za zaposlovanje in socialno vključenost (UL L 347, 20.12.2013, str. 238).

(32)    Uredba (EU) št. 282/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi tretjega programa za ukrepe Unije na področju zdravja (2014–2020) in razveljavitvi Sklepa št. 1350/2007/ES (UL L 86, 21.3.2014, str. 1).

(33)    Po členu 58(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(34)    Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx.  

(35)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(36)    Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z Zahodnega Balkana.

(37)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(38)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(39)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(40)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(41)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(42)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj,30.5.2018

COM(2018) 382 final

PRILOGE

k predlogu

UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o Evropskem socialnem skladu plus

{SEC(2018) 273 final}
{SWD(2018) 289 final}

PRILOGA I 1

Skupni kazalniki za splošno podporo iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja

Vsi osebni podatki se razčlenijo po spolu (ženski, moški, „nebinarni“). Če nekateri rezultati niso možni, podatkov za take rezultate ni treba zbirati in sporočati.

(1) Skupni kazalniki učinka glede operacij, namenjenih osebam:

(1a) Skupni kazalniki učinka za udeležence

–Skupni kazalniki učinka za udeležence so:

–brezposelni, vključno z dolgotrajno brezposelnimi*,

–dolgotrajno brezposelni*,

–neaktivni*,

–zaposleni, vključno s samozaposlenimi*,

–mlajši od 30 let*,

–starejši od 54 let*,

–z nižjo sekundarno izobrazbo ali manj (ISCED 0–2)*,

–z višjo sekundarno (ISCED 3) ali posekundarno izobrazbo (ISCED 4)*,

–s terciarno izobrazbo (ISCED 5 do 8)*.

Skupno število udeležencev se izračuna samodejno na podlagi skupnih kazalnikov učinka v zvezi z zaposlitvenim statusom.

(1b) Ostali skupni kazalniki učinka

Če se podatki za te kazalnike ne zbirajo iz registrov podatkov, se lahko vrednosti za te kazalnike določijo na podlagi informiranih ocen upravičencev.

–udeleženci, ki so invalidi**,

–državljani tretjih držav*,

–udeleženci tujega porekla*,

–manjšine (vključno z marginaliziranimi skupnostmi, kot so Romi)**,

–brezdomci ali prizadeti zaradi izključenosti s stanovanjskega trga*,

–udeleženci s podeželskih območij*.

(2) Skupni kazalniki učinka za subjekte so:

–število podprtih javnih uprav ali javnih služb na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni;

–število podprtih mikro, malih in srednjih podjetij (vključno z zadrugami in socialnimi podjetji).

(3) Skupni kazalniki neposrednih rezultatov za udeležence so:

–udeleženci, ki po zaključku sodelovanja iščejo zaposlitev*,

–udeleženci, ki so po zaključku sodelovanja vključeni v izobraževanje ali usposabljanje*,

–udeleženci, ki po zaključku sodelovanja pridobijo kvalifikacijo*,

–udeleženci, ki imajo po zaključku sodelovanja zaposlitev (vključno s samozaposlitvijo)*.

(4) Skupni kazalniki dolgoročnejših rezultatov za udeležence:

–udeleženci, ki imajo šest mesecev po zaključku sodelovanja zaposlitev (vključno s samozaposlitvijo)*,

–udeleženci z izboljšanim položajem na trgu dela šest mesecev po zaključku sodelovanja*.

Minimalna zahteva je, da se ti podatki zbirajo na podlagi reprezentativnega vzorca udeležencev pri vsakem specifičnem cilju. Notranja veljavnost vzorca se zagotovi tako, da se podatki lahko posplošijo na ravni specifičnega cilja.

PRILOGA II

Skupni kazalniki za podporo iz ESS+ za odpravljanje materialne prikrajšanosti

PRILOGA III

Kazalniki za sklop za zdravje

Stopnja integriranega dela na področju zdravja in uporabe rezultatov programa v nacionalnih zdravstvenih politikah

1. število pacientov, podprtih prek evropskih referenčnih mrež;

2. število skupnih kliničnih ocen zdravstvenih tehnologij;

3. število prenesenih dobrih praks;

4. stopnja uporabe rezultatov programa v nacionalni zdravstveni politiki, izmerjena z vprašalnikom „prej in potem“.

(1)    Podatki, sporočeni v okviru kazalnikov, označenih z *, so osebni podatki v skladu s členom 4(1) Uredbe (EU) 2016/679. Podatki, sporočeni v okviru kazalnikov, označenih z **, so posebna vrsta podatkov v skladu s členom 9 Uredbe (EU) 2016/679.

(2)    Vrednosti za te kazalnike se določijo na podlagi informirane ocene upravičencev.

(3)    Enako kot zgoraj.