EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj,30.5.2018

COM(2018) 380 final

2018/0202(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (ESPG)

{SEC(2018) 273 final}
{SWD(2018) 289 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi in cilji

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je bil prvotno ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1927/2006 1 za čas trajanja programskega obdobja 2007–2013. Z ESPG naj bi Unija dobila instrument za izkazovanje solidarnosti in zagotavljanje podpore delavcem, ki postanejo presežni zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ki so posledica globalizacije, kadar imajo ti pojavi presežnih delavcev znaten negativen učinek na regionalno ali lokalno gospodarstvo. Cilj ESPG je s sofinanciranjem ukrepov aktivne politike trga dela olajšati vrnitev delavcev v zaposlitev na področjih, v sektorjih, na območjih ali trgih dela, ki so jih prizadele hude gospodarske motnje.

Komisija je zaradi obsega in hitrosti razvoja finančne in gospodarske krize leta 2008 v Evropskem načrtu za oživitev gospodarstva 2 predvidela revizijo Uredbe (ES) št. 1927/2006. Poleg nekaterih stalnih sprememb na osnovi prvih let izvajanja ESPG je bil glavni cilj te revizije 3 razširiti področje uporabe ESPG med 1. majem 2009 in 30. decembrom 2011. Komisija je želela omogočiti ESPG, da izkaže solidarnost Unije in zagotovi podporo delavcem, ki postanejo presežni neposredno zaradi finančne in gospodarske krize, ter poveča stopnjo sofinanciranja s 50 % na 65 %, s čimer se zmanjša breme držav članic.

Za večletni finančni okvir 2014–2020 je bilo področje uporabe ESPG razširjeno z Uredbo (EU) št. 1309/2013 4 Evropskega parlamenta in Sveta, ki razveljavlja Uredbo (ES) št. 1927/2006. Namen je bil poleg ukinjenih delovnih mest, ki so posledica resnih gospodarskih motenj zaradi še vedno trajajoče svetovne finančne in gospodarske krize, ki je bila predmet Uredbe (ES) št. 546/2009, kriti tudi katero koli novo svetovno finančno in gospodarsko krizo. ESPG bi tako lahko pomoč nudil tudi v primeru nepričakovanih kriz, ki povzročijo resne motnje v lokalnem, regionalnem ali nacionalnem gospodarstvu. Take nepričakovane krize bi na primer lahko vključevale veliko recesijo pri pomembnih trgovinskih partnerjih ali kolaps finančnega sistema, primerljiv s tistim iz leta 2008. Da bi bila podpora iz ESPG dostopna delavcem neodvisno od njihove pogodbe o zaposlitvi ali delovnega razmerja, se je pojem „delavci“ razširil. To je pomenilo, da je bilo mogoče vključiti ne le delavce s pogodbami o zaposlitvi za nedoločen čas kot v Uredbi (ES) št. 1927/2006, temveč tudi delavce s pogodbami za določen čas, delavce, zaposlene prek agencij za zagotavljanje začasnega dela ter lastnike-menedžerje mikro podjetij in samozaposlene delavce. Poleg tega bi države članice v svoje vloge za pomoč iz ESPG v nekaterih primerih lahko vključile enako število mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET), kot odpuščenih delavcev. To pa zaradi visoke stopnje brezposelnosti mladih ter dejstva, da imajo mladi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, celo večje težave pri iskanju zaposlitve v primeru večjih motenj na trgu dela, na primer tistih, ki so posledica velikega prestrukturiranja.

Osnovni cilj tega predloga je zagotavljanje, da ESPG nadaljuje svoje delo tudi po 31. decembru 2020, brez omejitve trajanja na obdobje, saj gre za poseben instrument, ki je zunaj zgornjih mej večletnega finančnega okvira.

Za zagotovitev, da ESPG ostane smiseln instrument na evropski ravni, je lahko vloga za podporo iz ESPG za delavce vložena takrat, ko število presežnih delavcev doseže najnižji prag. Izkušnje z izvajanjem Uredbe (EU) št. 1309/2013 so pokazale, da je prag 250 presežnih delavcev v danem referenčnem obdobju primeren, zlasti če obstaja možnost vložitve vlog za manjše število presežnih delavcev na majhnih trgih dela ali v izjemnih okoliščinah. Prag 250 je nižji kot prag v programskem obdobju 2014–2020. To pa je tako zaradi splošnega trenda manjšega deleža obsežnih pojavov presežnosti in ker ima odpust 250 delavcev običajno znaten učinek v večini regij. S tem pa se priznava dejstvo, da je v mnogih državah članicah večina delavcev zaposlena v malih in srednjih podjetjih.

Evropski parlament, Svet in Komisija so kot odziv na družbene izzive v Evropi 17. novembra 2017 skupno razglasili evropski steber socialnih pravic 5 . Ob upoštevanju spreminjajočih se razmer v svetu dela se mora EU pripraviti na sedanje in prihodnje izzive globalizacije in digitalizacije. To pa pomeni, da je potrebna čim bolj vključujoča rast ter izboljšanje zaposlitvenih in socialnih politik. Načela evropskega stebra socialnih pravic bodo predstavljala splošen okvir smernic za Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) ter bodo Uniji omogočila, da v praksi uresničuje ustrezna načela v primeru velikih prestrukturiranj.

Na ravni Unije je evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik okvir za opredelitev nacionalnih prednostnih področij reform ter nadzor nad njihovim izvajanjem. Države članice razvijejo lastne nacionalne večletne naložbene strategije, ki podpirajo navedena prednostna področja reform. Navedene strategije bi bilo treba predložiti skupaj z letnimi nacionalnimi programi reform, s tem pa bi predstavili in uskladili prednostne naložbene projekte, ki se podpirajo z nacionalnim financiranjem in/ali financiranjem Unije. Namenjene bi morale biti tudi temu, da se finančna sredstva Unije uporabijo dosledno, ter da se čim bolj poveča dodana vrednost finančne podpore zlasti iz programov, ki jih Unija podpira v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada, Evropskega socialnega sklada, Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, Evropske stabilizacijske funkcije za naložbe in InvestEU, kadar je smiselno.

Za današnji globalizirani svet velja, da je čedalje bolj medsebojno povezan ter da so svetovna gospodarstva soodvisna. Zaradi medsebojnega delovanja in vzajemnih učinkov odprte trgovine, tehnoloških sprememb ali drugih dejavnikov, kot so prehod na nizkoogljično gospodarstvo, je čedalje težje opredeliti posamezne dejavnike, ki privedejo do ukinjanja delovnih mest. Paradoksalno bi nespremenjeni ESPG zaradi teh nedavnih trendov globalizacije najverjetneje prejel manj vlog in bi se ga manj črpalo. Dejstvo, da je v zadnjem desetletju bilo znatno manj primerov zelo obsežnih prestrukturiranj (ki bi vključevala več kot 500 presežnih delavcev), bo zelo verjetno imelo dodaten učinek na uporabo sklada. Zato bo v prihodnosti ESPG uporabljen v primeru prestrukturiranj z znatnim učinkom, ki je opredeljen z najnižjim pragom 250 presežnih delavcev, kot je že navedeno.

Kljub še vedno visoki ravni brezposelnosti mladih, izkušnje kažejo, da bi lahko drugi instrumenti ustrezneje zagotavljali pomoč mladim, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, zlasti Evropski socialni sklad. Z vezavo pomoči mladim na vloge ESPG bi lahko spodbujali nepravičnost, saj bi s tem izključili večino mladih, potrebnih pomoči.

ESPG se osredotoča na aktivne ukrepe na trgu dela, katerih namen je hitra ponovna vključitev odpuščenih delavcev v redno zaposlitev. Ta predlog po zgledu Uredbe (EU) št. 1309/2013 določa, da ESPG finančno prispeva v sveženj aktivnih ukrepov na trgu dela. Ti ukrepi bodo v prvi vrsti usmerjeni v zagotavljanje podpore, prilagojene delavcem, za pomoč pri ponovni vključitvi na trg dela, v večji poudarek na pridobivanju digitalnih spretnosti in v podporo mobilnosti, kadar je to ustrezno. ESPG ne more prispevati k financiranju pasivnih ukrepov. Pomoč je mogoča samo, če je zasnovana kot pobuda za lajšanje udeležbe odpuščenih delavcev v ukrepih aktivne politike trga dela. Da bi se zagotovilo razumno ravnovesje med resnično aktivnimi ukrepi politike na trgu dela in „aktiviranimi“ pomočmi, je delež pomoči v usklajenem svežnju aktivnih ukrepov na trgu dela omejen.

ESPG bo še naprej eden od posebnih instrumentov, ki Uniji omogočajo odzivanje na nepredvidene okoliščine, ter je zato umeščen zunaj zgornjih mej proračuna večletnega finančnega okvira. Vendar pa je njegova učinkovitost trpela zaradi dolgotrajnosti in postopkovnih zahtev postopka odločanja. Cilj vseh strani, vključenih v proces ESPG, bi moral biti karseda skrajšati čas, ki preteče med obvestilom o odpustih in dejanskim plačilom morebitne pomoči ESPG, ter poenostaviti postopke: države članice si morajo prizadevati za vložitev popolne vloge takoj, ko so izpolnjena ustrezna merila; Evropska komisija bi morala oceniti in odločiti o upravičenosti kmalu po vložitvi popolne vloge, proračunski organ pa bi moral hitro sprejeti odločitev o uporabi sredstev iz ESPG.

Ker bodo vloge v celoti temeljile na tem, ali je prestrukturiranje imelo znaten učinek ali ne, kar je opredeljeno s pragom 250 presežnih delavcev, številnih zahtev za vloge, ki so veljale v sedanjem in preteklih programskih obdobjih, ki so države članice pogosto odvrnile od vložitve vlog, ne bo več. Tako bo upravno breme za države članice v času prijave zmanjšano, zmanjšano pa bo tudi za Komisijo pri preverjanju upravičenosti. S tem pa bo olajšano in pospešeno odločanje o prispevku.

Glede na izkušnje pri uporabi sklada države članice zaprosijo za sredstva iz sklada samo v primeru dejanskih izrednih razmer. Čeprav je prag upravičenosti trenutno 500 presežnih delavcev, se vloge močno razlikujejo, do 108 do 6120 delavcev, ki so v referenčnem obdobju izgubili zaposlitev 6 . Da bi zmanjšali tveganja potencialno večjega števila vlog ESPG, bo ESPG deloval v okviru višjega letnega najvišjega zneska 7 , skrajšano pa bo tudi referenčno obdobje z devet na šest mesecev (v okviru sektorskih vlog). Čeprav se pričakuje večje črpanje sredstev iz sklada, kar je tudi namen odstranitve ovire za njegovo uporabo, se ne zdi, da bi obstajajo tveganje prekomerne uporabe sklada s strani držav članic.

Komisija bo za pokrivanje potreb, ki nastanejo na začetku leta, v okviru letnega proračunskega postopka še naprej predlagala najnižji znesek v odobritvah plačil za zadevno proračunsko vrstico.

Pomoč iz ESPG bo dopolnjevala prizadevanja držav članic na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Zaradi dobrega finančnega poslovodenja ESPG ne more nadomestiti ukrepov, ki jih že krijejo skladi in programi Unije, vključeni v večletni finančni okvir. Prav tako finančni prispevek iz ESPG ne more nadomestiti nacionalnih ukrepov ali ukrepov, za katere so v skladu z nacionalno zakonodajo ali kolektivnimi pogodbami odgovorna podjetja, ki odpuščajo.

Proračunski postopek v predlogu izhaja neposredno iz točke 9 osnutka medinstitucionalnega sporazuma. Kadar bo le možno, bo postopek skrajšan in racionaliziran.

Glede na to, da se ukrepi, ki jih sofinancira ESPG, izvajajo s pomočjo deljenega upravljanja z državami članicami, bo plačilni mehanizem za finančni prispevek ostal usklajen z mehanizmom, ki se uporablja za ta način upravljanja proračuna Unije. Hkrati bi morali načini financiranja odražati obseg ukrepov, ki jih morajo izvesti države članice, kakor so predlagani v njihovih vlogah.

•Skladnost z veljavnimi predpisi

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Komisija je v predlogu večletnega finančnega okvira 2021–2027 določila ambicioznejši cilj za vključevanje podnebnih ukrepov v vse programe EU s krovnim ciljem, da bi 25 % odhodkov EU prispevalo k podnebnim ciljem. Prispevek tega sklada k doseganju tega krovnega cilja se bo sledil s sistemom podnebnih kazalnikov EU na ustrezni ravni razčlenitve, vključno z uporabo natančnejših metodologij, kadar so te na voljo. Komisija bo še nadalje letno predstavljala informacije glede odobritev za prevzem obveznosti v okviru letnega predloga proračuna.

Da bi se v celoti izkoristil potencial sklada pri prispevanju k podnebnim ciljem, si bo Komisija prizadevala opredeliti relevantne ukrepe na vseh stopnjah priprave, izvajanja, pregleda in ocenjevanja sklada.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Pravna podlaga je Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) in zlasti tretji odstavek člena 175.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

•Sorazmernost

•Izbira instrumenta

Predlagani instrument: uredba.

3.REZULTATI RETROSPEKTIVNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Retrospektivne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje

Naknadno oceno obstoječe uredbe je treba izvesti do 31. decembra 2021. Opravljena pa je bila vmesna ocena ESPG 10 za obdobje 2014–2020. Rezultati te vmesne ocene so bili upoštevani.

V vmesni oceni ESPG 2014–2020 se predlaga izboljšanje zasnove ESPG. V prihodnosti bi se bilo treba spoprijeti z več izzivi.

Glede področja uporabe je posvetovanje z zainteresiranimi stranmi, izvedeno za namene ocenjevanja, pokazalo, da je treba zasnovo ESPG revidirati ali bolje opredeliti. To obsega vidike, kot so točno področje uporabe sklada in merila, ki sprožijo njegovo uporabo. V skladu z načelom subsidiarnosti mora vsak pojav prestrukturiranja imeti znaten učinek na gospodarstvo in trg dela, da upraviči uporabo pomoči iz ESPG. Vendar pa izraz „znaten učinek“ ni jasno opredeljen. To še zlasti velja za manjši pojav presežnosti pod trenutnim pragom 500 delavcev, ki so postali presežni (ustrezno za obdobje 2014–2020). Na podeželju bi bili takšni primeri lahko na primer upravičeni v skladu s klavzulo o odstopanju iz člena 4(2) uredbe o ESPG , vendar države članice ne vedo zagotovo, kako dokazati znaten učinek. Mnogi izvajalci zato predlagajo nižji prag.

Tudi izraza „globalizacija“ in „kriza“ nista jasno opredeljena. Države članice pogosto niso prepričane, na podlagi katerega merila bi morale vložiti vlogo. Redno se ugotavlja, da sta opredelitev dejavnika, ki je dejansko povzročil presežnost, za preverjanje, ali primer izpolnjuje pogoje za morebitno vlogo, ter dokazovanje tega v vlogi med glavnimi ovirami, ki države članice odvračajo od vložitve vlog. Ob upoštevanju teh težav in dejstva, da tehnološke spremembe povzročajo večjo izgubo delovnih mest (v teh primerih se presežni delavci spopadajo z enakimi izzivi kot delavci, ki so postali presežni zaradi globalizacije, saj so njihove spretnosti zastarele), bi možna rešitev lahko bila, da se v področje uporabe ESPG vključijo vsi obsežni pojavi presežnosti z znatnim učinkom. V oceni je predvideno, da bi bil tako prilagojeni ESPG ustreznejši in primernejši za prihodnje ekonomske izzive ter pravičnejši, saj se ne bi usmeril zgolj na zelo specifično skupino presežnih delavcev. Takšne spremembe bi vodile do bolj uravnotežene uporabe ESPG, njegov potencial pa bi se razširil na države članice EU-13 (te države trenutno ne uporabljajo ESPG prav pogosto). Breme zagotavljanja dokazov za to, da je izguba delovnih mest nastala zaradi globalizacije ali krize, pri vlogi bi se s tem zmanjšalo. Ker je ta stopnja ena od dveh v fazi vložitve vloge, ki zahtevata največ časa, bi se s to poenostavitvijo uporaba pomoči iz ESPG pospešila za nekaj tednov, saj se obsežna preverjanja ozadij ne bi več zahtevala. Manjše države članice bi z razširjenim področjem uporabe in nižjim pragom pridobile več možnosti za predložitev vlog za pomoč.

Za boljše spremljanje in zahteve glede poročanja je bilo na podlagi ocene ugotovljeno, da bi bilo treba za boljšo analizo uspešnosti ESPG zahtevati, naj države članice zbirajo podrobnejše podatke o spremljanju, zlasti v zvezi s kategorijo delavcev (poklicne izkušnje in izobrazba), njihovim zaposlitvenim statusom in vrsto pridobljene zaposlitve.

Zdi se, da bi moral biti ESPG bolje usklajen z drugimi politikami EU. Ocena predlaga, da se pomoč iz ESPG konkretneje vključi v okvir kakovosti EU za predvidevanje sprememb in prestrukturiranje ter oblikuje bolj usklajen pristop za preventivne ukrepe v predvidevanju velikih prestrukturiranj ter enkratne reaktivne ukrepe, kot so tisti, ki jih zdaj sofinancira ESPG. To bi lahko pomenilo razširitev obsega dejavnosti ESPG ali razvoj tesneje usklajenega pristopa z drugimi instrumenti EU, kot je ESS+. Čeprav zasnova ESPG kaže jasno komplementarnost sklada z ESS+, bi lahko države članice pomoč iz ESPG bolje vključile v celovit sveženj pomoči za prestrukturiranje. Za prehajanja na trgu dela so potrebne intenzivne naložbe v človeški kapital, in sicer v obliki proaktivnih vnaprejšnjih ukrepov in reaktivnih ukrepov.

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Ključni elementi zgoraj navedene vmesne ocene in spodaj navedene ocene učinka so obsežna posvetovanja z zainteresiranimi stranmi, vključno z javnimi posvetovanji na spletu, ciljno usmerjenimi posvetovanji in srečanji tematskih skupin.

Komisija je pripravila tudi dogodke z zainteresiranimi stranmi, na katerih se je razpravljalo o morebitnih spremembah zasnove ESPG po letu 2020. Te razprave so potekale na rednih srečanjih kontaktnih oseb ESPG in seminarjih mrežnega povezovanja oktobra 2017 in marca 2018 ter na izrednem srečanju kontaktnih oseb ESPG januarja 2018, ki je bilo v celoti posvečeno razpravi o ESPG po letu 2020.

•Zunanji strokovnjaki

Med pripravo vmesne ocene je Komisija za izdelavo ocenjevalne študije najela zunanjega svetovalca.

•Ocena učinka

Ocena učinka je bila opravljena. Ta ocena učinka, ki je del regulativnih predlogov Generalnega direktorata za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje za naslednji večletni finančni okvir, zajema naslednje sklade:

–Evropski socialni sklad (ESS – enega od evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI)) in pobudo za zaposlovanje mladih;

–Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD);

–Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG);

–program EU za zdravje ter

–Program za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI).

Ocenjene so bile naslednje možnosti za sklade, ki jih zajema ocena učinka:

Možnost 1: združitev ESS, pobude za zaposlovanje mladih, Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim, EaSI in programa EU za zdravje 

–To je bila prednostna možnost, tako na podlagi rezultatov ocen kot posvetovanj z zainteresiranimi stranmi. Po mnenju organov upravljanja bi široko zastavljeno združevanje skladov izboljšalo njihove zmožnosti za racionalizacijo njihovega strateškega ukrepanja na vseh področjih socialne politike. To bi povečalo njihovo prožnost pri načrtovanju ukrepov in olajšalo uresničevanje načel evropskega stebra socialnih pravic. Upravičenci so potrdili, da še vedno obstajajo neizrabljene možnosti za okrepitev sinergij med programi in financiranimi projekti;

Možnost 2: združitev ESS, pobude za zaposlovanje mladih, Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim, EaSI, programa EU za zdravje in Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji 

–Rezultat bi bil zgolj umetno zmanjšanje števila skladov. Z združitvijo z ESS+ bi se izgubili zelo specifični cilji Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, njegova velika politična prepoznavnost in proračunska prožnost. To je bilo potrjeno s strani zainteresiranih strani med postopkom posvetovanja 11 ;

Možnost 3: združitev skladov v okviru deljenega upravljanja (tj. brez EaSI in programa EU za zdravje, vendar z Evropskim skladom za prilagoditev globalizaciji)

–To bi pomenilo, da bi žrtvovali veliko prepoznavnost Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji kot instrumenta za izredne razmere na ravni EU za ublažitev negativnih stranskih učinkov globalizacije. Potencialna prožnost in sinergije, ki bi se ustvarile z združitvijo EaSI z ESS+, bi se izgubile;

Možnost 4: ohranitev Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim kot ločenega sklada, a z združitvijo dveh vrst programov Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim (materialna pomoč in socialna vključenost)

–To bi omogočilo več sinergij med različnimi vrstami podpore za osnovno materialno pomoč in ukrepi socialne vključevanja, pri čemer bi se pravila za izvajanje obranila. A ustrezna razmejenost glede na ukrepe socialnega vključevanja iz ESS ne bi bila zagotovljena;

Možnost 5: združitev vseh skladov ESI

–To bi oslabilo izvajanje politik, saj pravil za izvajanje ne bi bilo mogoče prilagoditi specifičnim zahtevam podprtih politik. Tudi sinergije in usklajenost z drugimi skladi za naložbe v človeški kapital se ne bi povečale.

•Poenostavitev

Ni relevantno.

•Temeljne pravice

Ni relevantno.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

ESPG je eden od posebnih instrumentov, ki niso vključeni v zgornje meje proračuna večletnega finančnega okvira, z najvišjim letnim zneskom v višini 200 milijonov EUR (cene iz leta 2018) od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027.

Njegovo delovanje ureja točka 9 osnutka medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Spremljanje uspešnosti ESPG bo okrepljeno z uvedbo določb za skupni sistem spremljanja s kazalniki učinka in rezultatov v uredbi ESPG. Uspeh se bo večinoma meril s stopnjami ponovne zaposlitve, tj. z deležem ljudi, ki so našli zaposlitev po prejemu pomoči iz ESPG.

Od držav članic se bo zahtevalo, da skupne kazalnike učinka in rezultatov priložijo svojim pogodbam z izvedbenimi organi. Zahteve, ki so trenutno vključene v sklepe o financiranju iz ESPG, bodo vključene v uredbo ESPG, kar pomeni, da morajo biti podatki o statusu zaposlitve upravičencev posredovani ob predložitvi končnega poročila zadevne države članice po enem letu. To vključuje tudi informacije o vrsti in kakovosti zaposlitve (npr. stalna/začasna zaposlitev) ter spremembah v zaposljivosti upravičencev na koncu operacije (npr. pridobljene kvalifikacije). Zbrani podatki bodo morali temeljiti na raziskavah in podatkih, pridobljenih od nacionalnih organov. Na podlagi tega bo mogoče oceniti, v kolikšnem obsegu je podpora pomagala izboljšati zaposljivost upravičencev ter spremeniti njihov zaposlitveni status, s čimer se lahko opredeli učinkovitost delovanja ESPG.

Na podlagi ugotovitev predhodnih ocen in poročil Računskega sodišča bodo uvedeni specifični cilji glede na posamezen primer. Ti cilji bodo morali upoštevati posebne značilnosti primera in stopnjo primerljivosti s predhodnimi primeri. Cilji bi se morali nanašati na stopnje ponovne vključitve upravičencev. Ta pa je potrebna za namene poročanja in ocenjevanja, ni pa vezana na mehanizme kazni ali plačila, ki bi temeljila na rezultatih. Za izredne razmere je značilno, da se pojavijo nepričakovano, pogosto v hitro spreminjajočih se nepredvidljivih okoljih. Plačila, ki temeljijo na rezultatih, bi se lahko štela za pravična samo, če bi rezultate lahko neposredno pripisali dodeljeni pomoči ter ne bi bili močno odvisni tudi od zunanjih dejavnikov. Države članice pa bodo morale v končnih poročilih predložiti utemeljeno analizo o tem, v kakšnem obsegu so bili cilji doseženi. Ocene so pokazale, da osredotočenost na rezultate nikoli ni bila vprašljiva. Ponovno zaposlovanje ljudi in/ali povečanje njihove zaposljivosti je od nekdaj največja skrb držav članic. Vendar pa merjenje rezultatov ni bilo vedno možno zaradi slabe razpoložljivosti podatkov.

Vmesna ocena ESPG je pokazala, da bi bilo treba predvideti prihodnje ocenjevanje in tako zagotoviti, da je na voljo dovolj podatkov. Zato bo v skladu s smernicami o boljši pripravi zakonodaje časovno načrtovanje prihodnjih ocenjevanj boljše prilagojeno ciklu izvajanja ESPG. To bo pomenilo, da bo vsake štiri leta treba zaključiti ocenjevanje.

Ocene se opravijo v skladu z odstavki 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 12 , kjer so tri institucije potrdile, da bi ocena obstoječe zakonodaje in politike morala zagotavljati podlago za oceno učinka možnosti za nadaljnje ukrepe. Ocenjeni bodo učinki programa v praksi na podlagi kazalnikov/ciljev programa in podrobne analize tega, v kolikšni meri se program zdi ustrezen, učinkovit, uspešen ter v kolikšni meri zagotavlja dovolj dodane vrednosti EU in je usklajen z drugimi politikami EU. Ocene bodo vključevale pridobljene izkušnje, s katerimi se lahko identificirajo morebitne pomanjkljivosti/težave ali potencial za nadaljnjo izboljšanje ukrepov ali njihovih rezultatov in pomoč pri doseganju čim večjega izkoristka/učinka.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Člena 2 in 3 predlaganega osnutka uredbe določata misijo in cilje ESPG. Sprememba sedanje Uredbe ESPG (EU) 1309/2013 glede poslanstva izrecno vključuje vlogo ESPG pri prispevku k ustreznim načelom evropskega stebra socialnih pravic. Nadalje je v ciljih pojasnjeno, da se bo ESPG s povečanjem prilagodljivosti na sedanje in prihodnje gospodarske izzive soočal z nepričakovanimi velikimi prestrukturiranji.

Merila za pomoč so določena v členu 5. Predlagani prag presežnosti je najmanj 250 presežnih delavcev, medtem ko je to število v sedanji uredbi najmanj 500 presežnih delavcev. Ta prag bolje odraža realnost v mnogih regijah, kjer ima pojav prestrukturiranja, ki vključuje 250 presežnih delavcev, znaten učinek na trg dela. Hkrati pa odraža, da na splošno delež obsežnih pojavov presežnosti upada. Dodana je bila nova določba, ki državam članicam omogoča uporabo pomoči iz ESPG, če pride do presežnosti v isti regiji, toda v različnih gospodarskih sektorjih. Zlasti v manj poseljenih regijah ima lahko val sočasnih odpuščanj v različnih sektorjih znaten učinek na trg dela. Dodana je bila nova določba, ki določa, da se ESPG kot tržno usmerjen sklad ne more uporabiti, če je presežnost v javnem sektorju neposredno povezana z rezi javnega proračuna. To odraža tudi dejstvo, da ESPG ne daje pomoči podjetjem, ki odpuščajo, kar bi v tem primeru bili javni organi države članice prosilke pomoči iz ESPG.

Člen 8 določa upravičene ukrepe. Za razliko od sedanje uredbe je med ukrepe obvezno vključiti širjenje spretnosti, ki jih zahteva digitalna doba. To se glede na zahteve trga dela šteje za nujno potrebno. Ponujeni ukrepi morajo temeljiti na osebnih potrebah in kvalifikacijah upravičencev.

Tehnična pomoč Komisije je namenjena podpori vseh ukrepov, potrebnih za izvajanje predlagane uredbe. V skladu s členom 12 predlagane uredbe znesek te pomoči lahko predstavlja do 0,5 % letnega najvišjega zneska ESPG. Ta znesek je višji kot v sedanjem programskem obdobju, saj bo posebna pomoč ponujenega državam, ki so manj izkušene z uporabo ESPG ali s pomočjo za prestrukturiranje kot tako. To bi vključevalo tudi dodatne ukrepe za povečanje mreženja in izmenjave dobrih praks med državami članicami.

Standardno obdobje za izvajanje ukrepov ESPG ostaja 24 mesecev. Vendar pa člen 15 predlagane uredbe določa, da se obdobje 24 mesecev šteje od sprejetja sklepa za uporabo ESPG in ne od predložitve vloge za podporo iz ESPG. To pa odraža dejstvo, da se v mnogih državah članicah uporabljajo proračunski postopki, ki ne dopuščajo tveganja in predhodnega financiranja takšnih ukrepov, ne da bi bilo znano, ali bo pomoč dejansko dodeljena. Če pa je država članica pripravljena prevzeti tveganje, so ukrepi upravičeni od napovedi presežnosti, kakor je to opredeljeno v sedanji uredbi.

2018/0202 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (ESPG)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti tretjega odstavka člena 175 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 13 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 14 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Pri uporabi skladov bi bilo treba spoštovati horizontalna načela, kakor so določena v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in členu 10 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), vključno z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti, kakor so določena v členu 5PDEU, ter upoštevati Listino Evropske unije o temeljnih pravicah. Države članice in Komisija bi si morale prizadevati odpravljati neenakosti in spodbujati enakost moških in žensk ter upoštevati vidik spola ter preprečevati diskriminacijo na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Cilje skladov bi bilo treba uresničevati v okviru trajnostnega razvoja ter v okviru spodbujanja cilja Unije o ohranjanju, varstvu in izboljšanju kakovosti okolja, kakor ga določata člen 11 in člen 191(1) PDEU, ob upoštevanju načela odgovornosti povzročitelja.

(2)Evropski parlament, Svet in Komisija so kot odziv na družbene izzive v Evropi 17. novembra 2017 skupno razglasili evropski steber socialnih pravic 15 . Ob upoštevanju spreminjajočih se razmer v svetu dela se mora Unija pripraviti na sedanje in prihodnje izzive globalizacije in digitalizacije s čim bolj vključujočo rastjo ter z izboljšanjem zaposlitvenih in socialnih politik. Dvajset ključnih načel stebra je razvrščenih v okviru treh kategorij: enake možnosti in dostop do trga dela; pošteni delovni pogoji; socialna zaščita in vključenost. Evropski steber socialnih pravic predstavlja krovni okvir smernic evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG), ki bodo Uniji omogočile, da v primeru velikih prestrukturiranj v praksi uresničuje ustrezna načela.

(3)Svet je 20. junija 2017 potrdil odgovor Unije 16 na agendo Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 17 – trajnostno prihodnost Evrope. Svet je opozoril na pomen uravnoteženega in celovitega uresničevanja trajnostnega razvoja v vseh treh razsežnostih (ekonomski, socialni in okoljski). Trajnostni razvoj je treba nujno vključiti v okvir evropskih politik, Unija pa si mora v politikah, ki jih uporablja, ambiciozno prizadevati obravnavati svetovne izzive. Svet je pozdravil sporočilo Komisije z naslovom „Novi ukrepi za trajnostno prihodnost Evrope“ z dne 22. novembra 2016 kot prvi korak vključevanja ciljev trajnostnega razvoja v politike Unije in uporabe trajnostnega razvoja kot vodilnega načela vseh politik Unije, tudi s pomočjo finančnih instrumentov.

(4)Februarja 2018 je Komisija sprejela sporočilo z naslovom „Nov in sodoben večletni finančni okvir, s katerim bo lahko EU učinkovito uresničevala svoje prioritete po letu 2020“ 18 . V sporočilu poudarja, da proračun EU podpira edinstveno socialno tržno gospodarstvo v Evropi. Zato bo izjemno pomembno izboljšati zaposlitvene možnosti in reševati izzive glede spretnosti, zlasti spretnosti v zvezi z digitalizacijo. Proračunska prožnost je temeljno načelo naslednjega večletnega finančnega okvira. V uporabi ostajajo tudi mehanizmi prožnosti, ki bodo omogočali odzivanje Unije na nepredvidene dogodke ter zagotavljali, da se proračunska sredstva uporabijo, kjer so najbolj nujno potrebna.

(5)Komisija v svoji „beli knjigi o prihodnosti Evrope“ 19 izraža skrb zaradi izolacionističnih gibanj, vse večjih dvomov o koristih odprte trgovine in socialnega tržnega gospodarstva EU na splošno.

(6)Komisija je v svojem „ Razmisleku o izkoriščanju globalizacije “ 20 opredelila kombinacijo globalizacije, povezane s trgovino, in tehnoloških sprememb kot glavna dejavnika za povečevanje povpraševanja po kvalificirani delovni sili in zmanjševanje števila delovnih mest za nizko kvalificirano delovno silo. Čeprav bolj odprta trgovine in dodatno povezovanje svetovnih gospodarstev na splošno zagotavljata ogromne prednosti, se je treba spopasti s temi negativnimi stranskimi učinki. Sedanje koristi globalizacije so že zdaj neenakomerno porazdeljene med ljudmi in regijami, kar ima znaten učinek na tiste, ki jih prizadenejo negativni učinki, zato obstaja nevarnost, da bo čedalje hitrejši tehnološki napredek dodatno okrepil te učinke. Zato bo treba v skladu z načeloma solidarnosti in trajnosti zagotoviti, da bodo koristi globalizacije pravičneje porazdeljene z usklajevanjem gospodarskega odpiranja in tehnološkega napredka s socialno zaščito.

(7)Komisija je v svojem „Razmisleku o prihodnosti financ EU“ 21 poudarila potrebo po zmanjšanju gospodarskih in socialnih razlik med državami članicami. Zato je ključna prednostna naloga vlaganje v enakost, socialno vključenost, izobraževanje in usposabljanje ter zdravje.

(8)Globalizacija in tehnološke spremembe bodo najverjetneje nadalje povečale medsebojno povezanost in soodvisnost svetovnih gospodarstev. Prerazporeditev delovne sile je sestaven in neizogiben del tovrstnih gospodarskih sprememb. Za pravično porazdelitev koristi, ki jih prinašajo spremembe, je izjemno pomembno, da se presežnim delavcem in tistim, ki jim grozi odpuščanje, ponudi pomoč. „Okvir kakovosti EU za predvidevanje sprememb in prestrukturiranje“ 22 je instrument politike Unije, ki določa okvir najboljših praks za predvidevanje in upravljanje prestrukturiranja podjetij. Nudi celovit okvir o tem, kako bi bilo treba z ustreznimi političnimi sredstvi obravnavati izzive ekonomske prilagoditve in prestrukturiranja ter njihov učinek na zaposlovanje in socialne učinke. Z njim Unija države članice prav tako poziva, da sredstva EU in nacionalno financiranje uporabljajo tako, da se zagotovi učinkovitejše blaženje socialnega učinka prestrukturiranja, zlasti negativnega učinka na zaposlovanje. Najpomembnejša instrumenta Unije za pomoč prizadetim delavcem sta Evropski socialni sklad plus (ESS+), ki pomoč ponuja na podlagi predvidevanj, ter ESPG, ki pomoč ponuja reaktivno v primeru nepričakovanih velikih prestrukturiranj.

(9)ESPG je bil ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1927/2006 Evropskega parlamenta in Sveta 23 za večletni finančni okvir od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013. ESPG je bil vzpostavljen, da bi Uniji omogočil izkazati solidarnost do delavcev, ki so izgubili svoja delovna mesta zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih zaradi globalizacije.

(10)Področje uporabe Uredbe (ES) št. 1927/2006 je bilo leta 2009 razširjeno z Uredbo (ES) št. 546/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 24 kot del Evropskega načrta za oživitev gospodarstva za vključitev delavcev, ki so zaposlitev izgubili neposredno zaradi svetovne gospodarske in finančne krize.

(11)Za čas trajanja večletnega finančnega okvira od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020 je Uredba (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 25 razširila področje uporabe, da se ne bi zajemalo le ukinjenih delovnih mest, ki so posledica resnih gospodarskih motenj zaradi še vedno trajajoče svetovne finančne in gospodarske krize, ki je predmet Uredbe (ES) št. 546/2009, temveč še ukinjena delovna mesta, ki so posledica nove svetovne finančne in gospodarske krize.

(12)Komisija je opravila vmesno oceno, da bi ugotovila, kako in v kakšnem obsegu ESPG dosega svoje cilje. ESPG se je z doseganjem višje stopnje ponovne vključitve presežnih delavcev na trg dela glede na preteklo programsko obdobje izkazal za učinkovitega. V oceni je bilo tudi ugotovljeno, da ESPG ustvarja evropsko dodano vrednost. To velja zlasti v smislu njegovih učinkov na obseg, saj se s pomočjo iz ESPG povečata število in raznolikost storitev, ki se zagotavljajo, pa tudi njihova stopnja intenzivnosti. Poleg tega je pomoč iz ESPG zelo vidna in dokazuje, da ustvarja dodano vrednost EU neposredno širši javnosti. Identificiranih pa je bilo več izzivov. Po eni strani se je postopek za uporabo ESPG izkazal za predolgega. Nadalje je več držav članic poročalo o težavah s pripravo obsežnih analiz o ozadju dogodka, ki je povzročil presežnost. Glavni razlog, zakaj države članice, ki bi lahko imele primer ESPG, ne vložijo vloge, so težave s finančno in institucionalno zmogljivostjo. Na eni strani lahko preprosto primanjkuje delovne sile. Države članice lahko zdaj zaprosijo za tehnično pomoč samo, če izvedejo primer ESPG. Ker lahko do presežnosti pride nepričakovano, bi bilo pomembno, da so države članice pripravljene takoj ukrepati in lahko nemudoma vložijo vlogo. Poleg tega se zdi, da so v nekaterih državah članicah potrebna temeljitejša prizadevanja za krepitev institucionalne zmogljivosti, da bi se zagotovilo učinkovito in uspešno izvajanje primerov ESPG. Prag 500 ukinjenih delovnih mest je bil deležen kritike kot previsoko postavljen, zlasti v manj poseljenih regijah 26 .

(13)Komisija poudarja trajni pomen vloge ESPG kot prožnega sklada, ki podpira delavce, ki izgubijo zaposlitev zaradi obsežnih prestrukturiranj, in jim pomaga, da čim hitreje najdejo drugo zaposlitev. Unija bi morala nadaljevati z zagotavljanjem posebne enkratne podpore za olajšanje ponovne vključitve presežnih delavcev na trg dela na območjih, v sektorjih, na ozemljih ali področjih trga dela, ki so jih prizadele hude gospodarske motnje. Ob upoštevanju medsebojnega delovanja in vzajemnih učinkov odprte trgovine, tehnoloških sprememb ali drugih dejavnikov, kot so prehod na nizkoogljično gospodarstvo, in z upoštevanjem, da je čedalje težje opredeliti posamezni dejavnik, ki povzroči pojav presežnih delavcev, bo uporaba ESPG v prihodnje temeljila le na znatnem učinku prestrukturiranj. ESPG glede na svoj namen, ki je zagotavljanje podpore v nujnih situacijah in nepričakovanih okoliščinah, ob dopolnjevanju vnaprejšnje pomoči ESS+, ostaja prožen in poseben instrument, zunaj zgornjih mej proračuna večletnega finančnega okvira, kot je določen v sporočilu Komisije. Sodoben proračun za Unijo, ki varuje, opolnomoča in ščiti – Večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 in njegove priloge 27 .

(14)Kakor je navedeno, da bi ohranili evropsko naravo ESPG, bi bilo treba vlogo za podporo vložiti, kadar ima veliko prestrukturiranje znaten učinek na lokalno ali regionalno gospodarstvo. Takšen učinek bi bilo treba opredeliti z najmanjšim številom ukinjenih delovnih mest v okviru določenega referenčnega obdobja. Ob upoštevanju ugotovitev vmesne ocene se določi prag 250 ukinjenih delovnih mest v referenčnem obdobju štirih mesecev (ali 6 mesecev v sektorskih primerih). Ob upoštevanju dejstva, da imajo valovi odpustov v različnih panogah, toda v isti regiji, enako znaten učinek na lokalni trg dela, je mogoče vložiti tudi regionalno vlogo. Na majhnih trgih dela, kot so majhne države članice ali oddaljene regije, vključno z najbolj oddaljenimi regijami iz člena 349 PDEU, ali v izjemnih okoliščinah se lahko vloge vložijo za nižje število ukinjenih delovnih mest.

(15)Da bi izrazili solidarnost Unije s presežnimi delavci in samozaposlenimi osebami, ki so prenehale opravljati dejavnost, bi morala stopnja sofinanciranja svežnja prilagojenih storitev in njegovega izvajanja ustrezati stopnji ESS+ v zadevni državi članici.

(16)Del proračuna Unije, dodeljenega ESPG, bi morala Komisija izvrševati v okviru deljenega upravljanja z državami članicami v smislu Uredbe (EU, Euratom) [številka nove finančne uredbe] Evropskega parlamenta in Sveta 28 („finančna uredba“). Zato bi Komisija in države članice pri izvajanju ESPG v okviru deljenega upravljanja morale spoštovati načela iz finančne uredbe, kot so dobro finančno poslovodenje, preglednost in nediskriminacija.

(17)Evropski center za spremljanje sprememb s sedežem pri Evropski fundaciji za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) v Dublinu Komisiji in državam članicam pomaga pri kvalitativnih in kvantitativnih analizah in s tem pri ocenjevanju trendov globalizacije in prestrukturiranj ter uporabi ESPG.

(18)Presežni delavci in samozaposlene osebe, ki so prenehale opravljati dejavnost, bi morali imeti enak dostop do ESPG ne glede na vrsto pogodbe o zaposlitvi ali delovnega razmerja. Zato bi bilo treba v tej uredbi presežne delavce in samozaposlene osebe, ki so prenehale opravljati dejavnost, šteti za možne upravičence do sredstev ESPG za namene te uredbe.

(19)Finančni prispevki iz ESPG bi morali biti prvenstveno usmerjeni k aktivnim ukrepom na trgu dela, katerih cilj je ponovna hitra vključitev upravičencev v trajnostno zaposlitev v njihovem prvotnem sektorju ali zunaj njega. Ukrepi bi morali odražati predvidene potrebe lokalnega in regionalnega trga dela. Kadarkoli je to ustrezno, bi bilo treba podpirati tudi mobilnost presežnih delavcev, da se jim pomaga najti novo zaposlitev drugje. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti razširjanju spretnosti, ki jih zahteva digitalna doba. Omejiti bi bilo treba vključevanje denarnih pomoči v usklajeni sveženj prilagojenih storitev. Podjetja bi lahko spodbujali k sodelovanju pri nacionalnem sofinanciranju ukrepov v okviru ESPG.

(20)Pri oblikovanju usklajenega svežnja ukrepov aktivne politike trga dela bi morale države članice dati prednost ukrepom, ki bodo znatno prispevali k zaposljivosti upravičencev. Države članice bi si morale prizadevati za ponovno vključitev v trajnostno zaposlitev čim večjega števila upravičencev, ki sodelujejo v teh ukrepih, in sicer čim prej v šestmesečnem roku za predložitev končnega poročila o izvajanju finančnega prispevka.

(21)Države članice bi morale pri oblikovanju usklajenega svežnja ukrepov za aktivno politiko zaposlovanja biti posebej pozorne na prikrajšane upravičence, vključno z mlajšimi in starejšimi brezposelnimi ter osebami, izpostavljenimi tveganju revščine, saj imajo te skupine posebne težave pri ponovnem vključevanju na trg dela. Ne glede na navedeno pa bi bilo treba pri izvajanju ESPG spoštovati in spodbujati načeli enakosti spolov in nediskriminacije, ki spadata med temeljne vrednote Unije in sta zapisani v evropskem stebru socialnih pravic.

(22)Da bi države članice učinkovito in hitro pomagale upravičencem, bi se morale čim bolj potruditi za vložitev popolnih vlog za finančni prispevek iz ESPG. V primeru, da Komisija zahteva dodatne informacije za oceno vloge, bi bilo treba zagotavljanje dodatnih informacij časovno omejiti.

(23)V interesu upravičencev in organov, pristojnih za izvajanje ukrepov, bi morala država članica prosilka ustrezno informirati vse udeležene v postopku za pridobitev pomoči o stanju vloge.

(24)Finančni prispevki iz ESPG v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja ne bi smeli nadomestiti podpornih ukrepov, ki so upravičencem na voljo v okviru skladov Unije ali drugih politik ali programov Unije, ampak bi morali te ukrepe po možnosti dopolnjevati.

(25)Vključiti bi bilo treba posebne določbe za dejavnosti informiranja in komuniciranja o primerih ESPG in rezultatih.

(26)Za lažje izvajanje te uredbe bi morali biti odhodki upravičeni od datuma, na katerega začne država članica opravljati prilagojene storitve ali od datuma, na katerega ima država članica upravne izdatke za izvajanje ESPG.

(27)Da bi zadovoljili potrebe, ki nastanejo zlasti v prvih mesecih vsakega leta, ko so možnosti za prerazporeditev iz drugih proračunskih vrstic še posebno majhne, bi bilo treba v letnem proračunskem postopku zagotoviti ustrezen znesek za plačila v proračunski vrstici ESPG.

(28)[Večletni finančni načrt in Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo z dne [prihodnji datum] o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju 29 (v nadaljnjem besedilu: Medinstitucionalni sporazum) določata finančni okvir ESPG].

(29)V interesu upravičencev bi morala biti pomoč na voljo čim hitreje in čim bolj učinkovito. Države članice in institucije Unije, vključene v proces odločanja o ESPG, bi si morale čim bolj prizadevati za skrajšanje časa obravnave in poenostavitev postopkov, da bi zagotovile nemoteno in hitro sprejemanje odločitev o uporabi ESPG. Zato proračunski organ v prihodnosti odloči o zahtevi za prerazporeditev Komisije in ne zahteva več predloga Komisije za uporabo ESPG.

(30)Ko se podjetje zapre, se presežnim delavcem lahko pomaga prevzeti nekatere ali vse dejavnosti njihovega nekdanjega delodajalca.

(31)Da se Evropskemu parlamentu omogoči politični nadzor, Komisiji pa stalno spremljanje rezultatov, pridobljenih s pomočjo iz ESPG, bi morale države članice pravočasno predložiti končno poročilo o izvajanju ESPG.

(32)Države članice bi morale ohraniti pristojnost za izvrševanje finančnega prispevka ter upravljanje in nadzor ukrepov, ki se financirajo s sredstvi Unije, v skladu z ustreznimi določbami Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (finančna uredba) 30 ali morebitno pozneje sprejeto uredbo. Države članice bi morale upravičiti uporabo finančnega prispevka, prejetega iz ESPG. Ker je obdobje izvajanja operacij ESPG kratko, bi se morala pri obveznostih poročanja odražati posebna narava pomoči iz ESPG.

(33)Države članice bi morale preprečevati, odkrivati in ustrezno ukrepati glede nepravilnosti, vključno z goljufijami, ki jih povzročijo upravičenci. Še posebej lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 31 in uredbama (Euratom, ES) št. 2988/95 32 in št. 2185/96 33 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja administrativne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali kakršne koli druge nezakonite dejavnosti, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 34 lahko Evropsko javno tožilstvo preiskuje in preganja goljufije ter druga kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 35 Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava. Države članice bi morale sprejeti potrebne ukrepe, da vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodeluje pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF), Evropskemu javnemu tožilstvu (EJT) in Evropskemu računskemu sodišču (ERS) podeli potrebne pravice in dostop ter zagotovi, da vse tretje osebe, ki so vključene v uporabo sredstev iz skladov Unije, podelijo enakovredne pravice. Države članice bi morale Komisiji poročati o odkritih nepravilnostih, vključno z goljufijami, ter o svojih nadaljnjih ukrepih ter ukrepanjih na podlagi preiskav OLAF.

(34)V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta[1], Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/95[2], Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96[3] in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939[4] bi bilo treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti in goljufij, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Zlasti lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali kakršne koli druge nezakonite dejavnosti, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (v nadaljnjem besedilu: EJT) preiskuje in preganja goljufije ter druga nezakonita ravnanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta[5]. V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, uradu OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v uporabo sredstev iz skladov Unije, podelijo enakovredne pravice.

(35)Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ta pravila so določena v finančni uredbi, pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje tega načela bistven predpogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU.

(36)V skladu s členom 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje je treba oceniti ta program na podlagi informacij, zbranih s pomočjo posebnih zahtev za spremljanje, in se hkrati izogibati prekomernemu zakonskemu urejanju in upravnim bremenom, zlasti za države članice. Te zahteve lahko po potrebi kot osnovo za ocenjevanje učinkov programa na mestu samem vključujejo izmerljive kazalnike.

(37)Glede na pomembnost boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije za uresničevanje Pariškega sporazuma in ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov bo ta program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov v politike Unije in doseganju krovnega cilja, da se 25 % proračunskih odhodkov EU nameni podpiranju podnebnih ciljev. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem sklada ter ponovno ocenjeni v okviru njegovega ocenjevanja.

(38)Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se jih zaradi obsega in učinkov lahko laže doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenih ciljev.

(39)Glede na dejstvo, da digitalna preobrazba gospodarstva zahteva določeno raven digitalne kompetence delovne sile, bi moralo biti razširjanje spretnosti, ki jih zahteva digitalna doba, obvezen horizontalni element vsakega ponujenega usklajenega svežnja prilagojenih storitev –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba ustanavlja Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG).

Določa cilje ESPG, načine financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takšnega financiranja, vključno z vlogami držav članic za finančni prispevek iz ESPG za ukrepe, ki so namenjeni upravičencem iz člena 7.

Člen 2

Poslanstvo

ESPG prispeva k boljši porazdelitvi koristi globalizacije in tehnološkega napredka, da pomaga presežnim delavcem pri prilagajanju strukturnim spremembam. Kot tak ESPG prispeva k izvajanju načel, opredeljenih v okviru evropskega stebra socialnih pravic, ter krepi socialno in ekonomsko kohezijo med regijami in državami članicami.

Člen 3

Cilji

1.Splošni cilj programa je izkazati solidarnost in nuditi podporo presežnim delavcem in samozaposlenim osebam, ki so prenehali opravljati dejavnost zaradi nepričakovanih velikih prestrukturiranj iz člena 5.

2.Specifičen cilj ESPG je pomoč v primerih nepričakovanih velikih prestrukturiranj, zlasti tistih, ki so jih povzročili izzivi v zvezi z globalizacijo, kot so spremembe v svetovnih trgovinskih tokovih, trgovinski spori, finančne ali gospodarske krize, prehod na nizkoogljično gospodarstvo ali posledice digitalizacije ali avtomatizacije. Še zlasti so pomembni ukrepi, ki so v pomoč najbolj prikrajšanim skupinam.

Člen 4

Opredelitev pojmov

V tej uredbi:

(a)„presežni delavec“ pomeni delavca, čigar delovno razmerje se je predčasno končalo z nastopom presežnosti ali čigar pogodba o zaposlitvi ni bila obnovljena zaradi ekonomskih razlogov;

(b)„samozaposlena oseba“ pomeni osebo, ki zaposluje manj kot deset delavcev;

(c)„upravičenec“ pomeni osebo, ki je udeležena v ukrepih, sofinanciranih s strani ESPG.

(d)„nepravilnost“ pomeni vsako kršitev prava, ki se uporablja, ki je posledica dejanja ali opustitve dejanja s strani gospodarskega subjekta, vključenega v izvajanje ESPG, ki zaradi neupravičene postavke odhodkov škoduje ali bi lahko škodovala proračunu Unije.

Člen 5

Merila za pomoč

1.Države članice lahko zaprosijo za finančni prispevek iz ESPG za ukrepe, namenjene presežnim delavcem in samozaposlenim osebam v skladu z določbami iz tega člena.

2.Finančni prispevek iz ESPG bo določen v primeru velikih prestrukturiranj, ki so posledica:

(a)prenehanja opravljanja dejavnosti več kot 250 presežnih delavcev ali samozaposlenih oseb v referenčnem obdobju štirih mesecev v podjetju v državi članici, tudi kadar do prenehanja opravljanja dejavnosti pride pri dobaviteljih ali proizvajalcih v poproizvodni fazi;

(b)prenehanja opravljanja dejavnosti več kot 250 presežnih delavcev ali samozaposlenih oseb v referenčnem obdobju šestih mesecev, zlasti v malih ali srednjih podjetjih, kadar vsa delujejo v istem gospodarskem sektorju na ravni oddelkov NACE Revizija 2 in se nahajajo v eni regiji ali dveh sosednjih regijah ravni NUTS 2 ali v več kot dveh sosednjih regijah ravni NUTS2, če je prizadetih več kot 250 delavcev ali samozaposlenih oseb v dveh regijah skupaj;

(c)prenehanja opravljanja dejavnosti več kot 250 presežnih delavcev ali samozaposlenih oseb v referenčnem obdobju štirih mesecev, zlasti v malih ali srednjih podjetjih, ki delujejo v istem ali različnih gospodarskih sektorjih na ravni oddelkov NACE Revizija 2 in se nahajajo v isti regiji ravni NUTS 2.

3.Na majhnih trgih dela ali v izjemnih okoliščinah – zlasti v zvezi z vlogami, pri katerih so udeležena mala in srednja podjetja – ki jih država članica prosilka ustrezno utemelji, se lahko šteje, da je vloga za finančni prispevek na podlagi tega člena sprejemljiva, tudi če pogoji iz točke (a), (b) ali (c) odstavka 1 niso v celoti izpolnjeni, kadar pojav presežnosti resno vpliva na zaposlenost in lokalno ali regionalno gospodarstvo. Država članica prosilka opredeli, katero merilo za pomoč iz točk (a), (b) ali (c) odstavka 1 ni v celoti izpolnjeno. Skupna višina prispevkov, ki se dodelijo v izrednih okoliščinah, ne sme presegati 15 % letne zgornje meje ESPG.

4.Sredstva iz ESPG se ne smejo uporabiti, kadar so delavci odpuščeni zaradi zmanjšanja proračunskih sredstev s strani države članice, kar vpliva na sektorje, ki so odvisni od javnih financ.

Člen 6

Izračun števila presežnih delavcev in prenehanj opravljanja dejavnosti

1.Države članice prosilke navedejo metodo, ki so jo uporabile za izračun števila delavcev in samozaposlenih oseb, opredeljenih v členu 4 za namene člena 5.

2.Država članica prosilka izračuna število iz odstavka 1 na enega od naslednjih dni:

(a)na dan, ko delodajalec v skladu s členom 3(1) Direktive Sveta 98/59/ES 36 uradno pisno obvesti pristojni javni organ o načrtovanih kolektivnih odpuščanjih;

(b)na dan, ko delodajalec obvesti delavca o odpustu ali prekinitvi pogodbe o zaposlitvi;

(c)na dan dejanske prekinitve pogodbe o zaposlitvi ali njenega izteka;

(d)na dan izteka napotitve v podjetje uporabnika ali

(e)za samozaposleno osebo, na dan prenehanja dejavnosti, ki se določi v skladu z nacionalnim pravom ali upravnimi določbami.

V primerih iz točke (a) država članica prosilka Komisiji predloži dodatne informacije o dejanskem številu presežnih delavcev, ki so nastali v skladu s členom 5(1) te uredbe, preden Komisija dokonča oceno.

Člen 7

Upravičenci

Država članica prosilka lahko zagotovi usklajeni sveženj prilagojenih storitev v skladu s členom 8, sofinanciranih iz ESPG, upravičencem, med katerimi so lahko:

(a)presežni delavci in samozaposlene osebe, ki so prenehale opravljati dejavnosti, katerih število je izračunano v skladu s členom 6, v referenčnih obdobjih iz člena 5;

(b)presežni delavci in samozaposlene osebe, ki so prenehale opravljati dejavnosti, katerih število je izračunano v skladu s členom 6, zunaj referenčnega obdobja iz člena 5; in sicer šest mesecev pred začetkom referenčnega obdobja ali med koncem referenčnega obdobja in zadnjim dnem pred datumom dokončanja ocene s strani Komisije.

Delavci in samozaposlene osebe iz točke (b) prvega pododstavka se štejejo za upravičene, če je mogoče ugotoviti jasno vzročno povezavo z dogodkom, ki je povzročil presežnost v referenčnem obdobju.

Člen 8

Upravičeni ukrepi

1.Finančni prispevek iz ESPG se lahko izplača za aktivne ukrepe na trgu dela, ki so del usklajenega svežnja prilagojenih storitev, namenjenih za lajšanje ponovne vključitve upravičencev, ki so prejemniki pomoči, predvsem najbolj prikrajšanih med presežnimi delavci, na trg dela ali v samozaposlitev.

Razširjanje spretnosti, ki jih zahteva digitalna industrijska doba, je obvezen horizontalni element vsakega ponujenega svežnja prilagojenih storitev. Stopnja usposabljanja se prilagodi kvalifikacijam in potrebam zadevnega upravičenca.

Usklajeni sveženj prilagojenih storitev lahko vključuje zlasti:

(a)usposabljanje in preusposabljanje po meri, vključno s spretnostmi na področju informacijske in komunikacijske tehnologije ter drugimi spretnostmi, potrebnimi v digitalni dobi, certificiranje pridobljenih izkušenj, pomoč pri iskanju zaposlitve, poklicno svetovanje, svetovalne storitve, mentorstvo, pomoč pri prezaposlovanju, spodbujanje podjetništva, pomoč za samozaposlitev, nova podjetja in delavske prevzeme ter dejavnosti sodelovanja;

(b)posebne časovno omejene ukrepe, kot so pomoči za iskanje zaposlitve, spodbude za zaposlovanje, namenjene delodajalcem, pomoči za mobilnost, pomoči ali dnevnice za usposabljanje, vključno s pomočmi za oskrbovalce.

Stroški ukrepov iz točke (b) ne smejo preseči 35 % skupnih stroškov usklajenega svežnja prilagojenih storitev, navedenih v tem odstavku.

Naložbe za samozaposlitev, ustanovitev lastnega podjetja ali delavske prevzeme ne smejo preseči 20 000 EUR na presežnega delavca.

Pri zasnovi usklajenega svežnja prilagojenih storitev se predvidi prihodnje obete na trgu dela in potrebne spretnosti. Usklajeni sveženj je združljiv s prehodom na z viri gospodarno in trajnostno gospodarstvo ter se osredotoča tudi na širjenje spretnosti, ki jih zahteva digitalna industrijska doba, in upošteva povpraševanje na lokalnem trgu dela.

2.Do finančnega prispevka iz ESPG niso upravičeni naslednji ukrepi:

(a)posebni časovno omejeni ukrepi iz točke (b) odstavka 1, ki niso pogojeni z udeležbo upravičencev, ki so prejemniki pomoči, v dejavnostih iskanja zaposlitve ali usposabljanja;

(b)ukrepi, za katere so po nacionalni zakonodaji ali kolektivnih pogodbah odgovorna podjetja.

Iz ESPG se ne financirajo pasivni ukrepi socialne zaščite.

3.Usklajeni sveženj storitev se pripravi v posvetovanju z upravičenci, ki so prejemniki pomoči, ali njihovimi predstavniki oziroma socialnimi partnerji.

4.Na pobudo države članice prosilke se lahko finančni prispevek iz ESPG izplača za dejavnosti priprave, upravljanja, širjenje informacij in obveščanje javnosti, nadzora in poročanja.

Člen 9

Vloge

1.Država članica prosilka vloži vlogo pri Komisiji v dvanajstih tednih od datuma, ko so izpolnjena merila iz člena 5(2) ali (3).

2.V desetih delovnih dneh po datumu vloge ali, kadar je ustrezno, po datumu, ko Komisija prejme prevod vloge – kar je pozneje – Komisija državo članico obvesti, ali so za oceno vloge potrebne dodatne informacije.

3.Kadar Komisija zahteva dodatne informacije, država članica odgovori v desetih delovnih dneh po datumu zahteve. Komisija navedeni rok podaljša za deset delovnih dni, če zadevna država članica prošnjo za podaljšanje ustrezno utemelji.

4.Komisija na podlagi informacij, ki jih posreduje država članica, oceni skladnost vloge s pogoji za finančni prispevek v šestdesetih delovnih dneh od prejema popolne vloge oziroma, kadar je potrebno, od posredovanja prevoda vloge. Kadar Komisija izjemoma ne bi mogla spoštovati tega roka, pisno obrazloži razloge za zamudo.

5.Vloga vsebuje naslednje informacije:

(a)oceno števila presežnih delavcev v skladu s členom 6, vključno z metodo izračuna;

(b)potrditev, da je podjetje, kadar po odpustih nadaljuje dejavnost, izpolnilo svoje pravne obveznosti v zvezi s presežnimi delavci;

(c)kratek opis dogodkov, ki so privedli do nastopa presežnosti;

(d)po potrebi opredelitev podjetij, dobaviteljev ali proizvajalcev v poproizvodni fazi, in sektorjev, ki odpuščajo, ter kategorij upravičencev, ki so prejemniki pomoči, razčlenjenih po spolu, starostni skupini in stopnji izobrazbe;

(e)pričakovani učinek presežnosti na lokalno, regionalno ali nacionalno gospodarstvo in zaposlenost;

(f)podroben opis usklajenega svežnja prilagojenih storitev in s tem povezanih izdatkov, vključno z ukrepi za podporo zaposlovalnih pobud za prikrajšane, starejše in mlade upravičence;

(g)obrazložitev, v kolikšni meri so bila upoštevana priporočila iz okvira kakovosti EU za predvidevanje sprememb in prestrukturiranje ter kako usklajeni sveženj prilagojenih storitev dopolnjuje ukrepe, financirane iz drugih nacionalnih skladov ali skladov Unije, ter tudi informacije o ukrepih, ki so za podjetja, ki odpuščajo, obvezni v skladu z nacionalno zakonodajo ali na podlagi kolektivnih pogodb;

(h)oceno proračuna za vsakega od sestavnih delov usklajenega svežnja prilagojenih storitev v podporo upravičencem, ki so prejemniki pomoči, ter za vse dejavnosti priprave, upravljanja, širjenja informacij in obveščanja javnosti, nadzora in poročanja;

(i)za namene ocenjevanja okvirne specifične cilje glede na posamezen primer, ki jih države članice opredelijo glede na stopnjo ponovne zaposlitve upravičencev, šest mesecev po koncu obdobja izvajanja;

(j)datume, na katere so se prilagojene storitve za upravičence, ki so prejemniki pomoči, in dejavnosti za izvajanje ESPG, kakor so določene v členu 8, začele izvajati ali naj bi se začele izvajati;

(k)postopke, upoštevane pri posvetovanju z upravičenci, ki so prejemniki pomoči, ali njihovimi predstavniki oziroma socialnimi partnerji, kot tudi lokalnimi in regionalnimi organi ali po potrebi drugimi ustreznimi zainteresiranimi stranmi;

(l)izjavo o usklajenosti zaprošene podpore iz ESPG s postopkovnimi in materialnopravnimi pravili Unije o državni pomoči in izjavo, zakaj usklajeni sveženj prilagojenih storitev ne nadomešča ukrepov, za katere so po nacionalnem pravu ali kolektivnih pogodbah odgovorna podjetja;

(m)vire nacionalnega predhodnega financiranja ali sofinanciranja in po potrebi druge oblike sofinanciranja.

Člen 10

Dopolnjevanje, skladnost in usklajevanje

1.Finančni prispevek iz ESPG ne nadomesti ukrepov, za katere so po nacionalnem pravu ali kolektivnih pogodbah odgovorna podjetja.

2.Podpora za upravičence, ki so prejemniki pomoči, dopolnjuje ukrepe držav članic na državni, regionalni in lokalni ravni, tudi tiste, ki se sofinancirajo iz skladov Unije, v skladu s priporočili okvira kakovosti EU za predvidevanje sprememb in prestrukturiranje.

3.Finančni prispevek iz ESPG se omeji na to, kar je potrebno za zagotavljanje začasne, enkratne podpore upravičencem, ki so prejemniki pomoči. Ukrepi, ki prejmejo podporo iz ESPG, so skladni s pravom Unije in nacionalnim pravom, vključno s pravili o državni pomoči.

4.Komisija in država članica prosilka v skladu s svojimi pristojnostmi zagotovita usklajevanje pomoči iz skladov Unije.

5.Država članica prosilka zagotovi, da posebni ukrepi, ki prejmejo finančni prispevek iz ESPG, ne dobijo pomoči iz drugih finančnih instrumentov Unije.

Člen 11

Enakost spolov in nediskriminacija

Komisija in države članice zagotovijo, da sta enakost moških in žensk ter upoštevanje vidika spola spodbujana na različnih stopnjah izvajanja finančnega prispevka iz ESPG ter njihov sestavni del.

Komisija in države članice sprejmejo vse ustrezne ukrepe, da pri dostopu do ESPG in na različnih stopnjah izvajanja finančnega prispevka preprečijo kakršno koli diskriminacijo na podlagi spola, spolne identitete, rase, narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.

Člen 12

Tehnična pomoč na pobudo Komisije

1.Na pobudo Komisije se lahko največ 0,5 % letne zgornje meje ESPG uporabi za tehnično in upravno pomoč za njegovo izvajanje, kot so dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi, dejavnostmi komuniciranja ter dejavnostmi, ki izboljšujejo prepoznavnost ESPG, ter druge upravne in tehnične podporne ukrepe. Takšni ukrepi lahko zajemajo prihodnja in pretekla programska obdobja.

2.Komisija v okviru zgornje meje iz odstavka 1 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži zahtevek za prerazporeditev odobritev za tehnično pomoč v zadevne proračunske postavke v skladu s členom 31 finančne uredbe.

3.Komisija tehnično pomoč izvaja na svojo lastno pobudo z neposrednim ali posrednim upravljanjem v skladu s [točkama (a) in (c) člena 62(1)] finančne uredbe.

4.Tehnična pomoč Komisije vključuje zagotavljanje informacij in smernic državam članicam pri uporabi, nadzoru in ocenjevanju ESPG. Komisija informacije o uporabi ESPG ter jasne smernice zagotovi tudi evropskim in nacionalnim socialnim partnerjem. Usmerjevalni ukrepi lahko vključujejo tudi oblikovanje projektnih skupin v primeru resnih gospodarskih motenj v državi članici.

Člen 13

Širjenje informacij, komuniciranje in obveščanje javnosti

1.Države članice potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije z zagotavljanjem skladnih, učinkovitih in ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno s ciljnimi informacijami upravičencem, lokalnim in regionalnim organom, socialnim partnerjem, medijem in javnosti.

Države članice uporabijo emblem EU v skladu s [Prilogo VIII uredbe o skupnih določbah] skupaj z enostavno izjavo o financiranju („financira/sofinancira Evropska unija“).

2.Komisija vzdržuje in redno posodablja prisotnost na spletu, na voljo v vseh uradnih jezikih institucij Unije, ter tako zagotavlja posodobljene informacije o ESPG, smernice za predložitev vlog, kot tudi podatke o odobrenih in zavrnjenih vlogah in o vlogi Evropskega parlamenta in Sveta v proračunskem postopku.

3.Komisija izvaja dejavnosti širjenja informacija in komuniciranja o primerih ESPG in rezultatih na osnovi izkušenj, da bi izboljšala učinkovitost ESPG in zagotovila seznanjenost državljanov in delavcev v Uniji z ESPG.

Države članice zagotovijo, da je vso komunikacijsko gradivo in gradivo za prepoznavnost na zahtevo na voljo institucijam, organom in agencijam Unije, ter da Uniji podelijo brezplačno, neizključno in nepreklicno licenco za uporabo takšnega gradiva ter vse predhodno obstoječe pravice, povezane z njo. Licenca daje Uniji naslednje pravice:

•    interno rabo, tj. pravico do reprodukcije, kopiranja, zagotavljanja komunikacijskega gradiva in gradiva za prepoznavnost institucijam, agencijam in njihovim zaposlenim v EU in državah članicah EU;

•    reprodukcijo celote ali dela komunikacijskega gradiva in gradiva za prepoznavnost na kakršen koli način in v kakršni koli obliki;

•    posredovanje javnosti komunikacijskega gradiva in gradiva za prepoznavnost z uporabo katerega koli sredstva in vseh sredstev komunikacije;

•    razdeljevanje javnosti komunikacijskega gradiva in gradiva za prepoznavnost (ali njunih kopij) v kakršni koli obliki in v vseh oblikah;

•    shranjevanje in arhiviranje komunikacijskega gradiva in gradiva za prepoznavnost;

•    izdajanje podlicenc za pravice v zvezi s komunikacijskim gradivom in gradivom za prepoznavnost tretjim strankam.

Uniji se lahko podelijo dodatne pravice.

4.Viri, dodeljeni za dejavnosti komuniciranja po tej uredbi, prispevajo tudi k pokrivanju institucionalnega komuniciranja političnih prednostnih nalog Unije, če so povezane s splošnimi cilji iz člena 3.

Člen 14

Določitev finančnega prispevka

1.Komisija na podlagi ocene, opravljene v skladu s členom 9, in zlasti ob upoštevanju števila upravičencev, ki so prejemniki pomoči, predlaganih ukrepov in ocenjenih stroškov, čim prej oceni ter predlaga znesek finančnega prispevka iz ESPG, ki se lahko izplača, če sploh, glede na omejitve virov, ki so na voljo.

2.Stopnja sofinanciranja ESPG za ponujene ukrepe se uskladi z najvišjo stopnjo sofinanciranja ESS+ v zadevni državi članici.

3.Kadar Komisija na podlagi ocene, opravljene v skladu s členom 9, sklene, da so pogoji za finančni prispevek v okviru te uredbe izpolnjeni, takoj začne postopek iz člena 16.

4.Kadar Komisija na podlagi ocene, opravljene v skladu s členom 9, sklene, da pogoji za finančni prispevek v okviru te uredbe niso izpolnjeni, o tem nemudoma uradno obvesti državo članico prosilko.

Člen 15

Obdobje upravičenosti

1.Izdatki za finančni prispevek iz ESPG so upravičeni od datumov, določenih v vlogi v skladu s točko (j) člena 9(5), na katere zadevna država članica začne, ali bi morala začeti, zagotavljati prilagojene storitve za upravičence, ki so prejemniki pomoči, ali ima upravne izdatke za izvajanje ESPG v skladu s členom 8(1) in (4).

2.Država članica čim prej izvede upravičene ukrepe iz člena 8, vendar najpozneje v 24 mesecih od začetka veljavnosti sklepa o finančnem prispevku.

3.Obdobje izvajanja je obdobje od datumov, določenih v vlogi v skladu s točko (j) člena 9(5), na katere država članica začne prilagojene storitve za upravičence, ki so prejemniki pomoči, ter dejavnosti za izvajanje ESPG, kakor so določene v členu 8, ki se konča 24 mesecev od začetka veljavnosti sklepa o finančnem prispevku.

4.Kadar upravičenec vstopi v izobraževanje ali tečaj usposabljanja, ki traja dve leti ali več, so lahko izdatki za takšen tečaj upravičen do sofinanciranja ESPG do roka za predložitev končnega poročila iz člena 20(1), če se je ustrezen odhodek zgodil pred navedenim datumom.

5.Izdatki na podlagi člena 8(4) so upravičeni do roka za predložitev končnega poročila v skladu s členom 20(1).

Člen 16

Proračunski postopek in izvrševanje proračuna

1.Kadar Komisija sklene, da so pogoji za zagotovitev finančnega prispevka iz ESPG izpolnjeni, predloži zahtevek za prerazporeditev v ustrezne proračunske vrstice v skladu s členom 31 finančne uredbe.

2.Zahtevku za prerazporeditev mora biti priložen povzetek ocene upravičenosti vloge.

3.Komisija sprejme sklep o finančnem prispevku z izvedbenim aktom, ki začne veljati na dan, ko Evropski parlament in Svet Komisijo obvestita o odobritvi proračunske prerazporeditve. Sklep se šteje za sklep o financiranju v smislu člena 110 finančne uredbe.

Člen 17

Plačilo in uporaba finančnega prispevka

1.Komisija po začetku veljavnosti sklepa o finančnem prispevku v skladu s členom 16(3) zadevni državi članici izplača finančni prispevek v celoti (100 %) z enkratnim izplačilom predhodnega financiranja načeloma v 15 delovnih dneh. Predhodno financiranje se obračuna, ko država članica predloži potrjeni izkaz izdatkov v skladu s členom 20(1). Neporabljeni znesek se povrne Komisiji.

2.Finančni prispevek iz odstavka 1 se izvaja v okviru deljenega upravljanja, v skladu s členom 63 finančne uredbe.

3.Komisija določi podrobne tehnične pogoje financiranja v sklepu o finančnem prispevku iz člena 16(3).

4.Zadevne države članice lahko med izvajanjem ukrepov iz usklajenega svežnja prilagojenih storitev Komisiji predložijo predlog za spremembo vključenih ukrepov, in sicer z dodajanjem drugih upravičenih ukrepov, navedenih v točkah (a) in (b) člena 8(1), v kolikor so takšne spremembe ustrezno utemeljene ter skupna vrednost ne presega finančnega prispevka iz člena 16(3). Komisija oceni predlagane spremembe in, če se strinja, ustrezno spremeni sklep o finančnem prispevku.

5.Zadevne države članice so lahko pri prerazporejanju zneskov med proračunskimi postavkami, ki jih določa sklep o finančnem prispevku v skladu s členom 16(3), fleksibilne. Če bi prerazporeditev za eno ali več določenih postavk presegla 20 % povečanja, država članica o tem predhodno uradno obvesti Komisijo.

Člen 18

Uporaba eura

Vloge, sklepi o finančnih prispevkih in poročila v okviru te uredbe ter tudi vsi drugi povezani dokumenti zneske izražajo v eurih.

Člen 19

Kazalniki

1.    Kazalniki za poročanje o napredku programa pri doseganju ciljev iz člena 3 so določeni v prilogi.

2.    Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov programa zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se državam članicam naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.

3.    Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 25, da po potrebi spreminja kazalnike v prilogi in tako zagotovi učinkovito ocenjevanje uporabe sredstev.

Člen 20

Končno poročilo in zaključek

1.Najpozneje na koncu sedmega meseca po izteku obdobja, določenega v členu 15(3), zadevna država članica Komisiji predloži končno poročilo o izvajanju finančnega prispevka, vključno z:

(a)vrstami ukrepov in glavnimi rezultati, obrazložitvijo izzivov, pridobljenih izkušenj, sinergij in dopolnjevanj z drugimi skladi EU ter po potrebi navedbo dopolnjevanja ukrepov s tistimi, ki se financirajo iz drugih programov Unije ali nacionalnih programov v skladu s priporočili okvira kakovosti EU za predvidevanje sprememb in prestrukturiranje;

(b)navedbo organov, ki v državi članici izvajajo sveženj ukrepov;

(c)kazalniki iz člena 19;

(d)rezultati ankete upravičencev, ki se izvede šest mesecev po koncu obdobja izvajanja ter zajema zaznano spremembo zaposljivosti upravičencev ali za tiste, ki so že našli zaposlitev, več informacij o kakovosti najdene zaposlitve, kot so spremembe v delovnih urah, stopnji odgovornosti ali spremembe ravni plače v primerjavi s prejšnjo zaposlitvijo, sektor, v katerem je oseba našla zaposlitev, pri čemer se te informacije razčlenijo glede na spol, starostno skupino in izobrazbeno raven;

(e)informacijami, ali je podjetje, ki odpušča, razen mikro ter malih in srednjih podjetij, v preteklih petih letih prejelo državno pomoč ali finančna sredstva iz Kohezijskega sklada ali strukturnih skladov Unije;

(f)izjavo, ki utemeljuje izdatke.

2.Najpozneje na koncu devetnajstega meseca po izteku obdobja, določenega v členu 15(3), zadevna država članica predloži preprost sklop podatkov, ki ponazarjajo kazalnike dolgotrajnejših rezultatov, kakor je določeno v točki (3) Priloge.

3.Najpozneje šest mesecev po tem, ko Komisija prejme vse informacije, zahtevane v skladu z odstavkom 1, zaključi finančni prispevek z določitvijo končnega zneska finančnega prispevka iz ESPG in po potrebi preostanek zneska, če sploh, ki ga v skladu s členom 24 dolguje zadevna država članica. Zaključek finančnega prispevka je pogojen s posredovanjem kazalnikov dolgoročnejših rezultatov, kakor je določeno v odstavku 2.

Člen 21

Dveletno poročilo

1.Komisija do 1. avgusta 2021 in potem vsako drugo leto Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi obširno poročilo o obsegu in kakovosti dejavnosti v okviru te uredbe in Uredbe (EU) št. 1309/2013 v prejšnjih dveh letih. Poročilo se osredotoči predvsem na rezultate, dosežene z ESPG, in vsebuje zlasti informacije v zvezi s predloženimi vlogami, sprejetimi sklepi, financiranimi ukrepi, vključno s statističnimi podatki o kazalnikih iz priloge, ter z dopolnjevanjem takih ukrepov z ukrepi, ki se financirajo iz drugih skladov Unije, zlasti ESS, ter informacije v zvezi z zaključkom izplačanih finančnih prispevkov. Vsebuje tudi navedbe tistih vlog, ki so bile zavrnjene ali zmanjšane zaradi pomanjkanja sredstev ali zaradi neupravičenosti.

2.Poročilo se v vednost posreduje Računskemu sodišču, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in socialnim partnerjem.

Člen 22

Ocenjevanje

1.Komisija vsake štiri leta na svojo pobudo ter v tesnem sodelovanju z državami članicami izvede oceno finančnih prispevkov iz ESPG.

2.Rezultati ocen iz odstavka 1 se v vednost posredujejo Evropskemu parlamentu, Svetu, Računskemu sodišču, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in socialnim partnerjem. Priporočila iz ocen se upoštevajo pri pripravi novih programov na področju zaposlovanja in socialnih zadev ali nadaljnjem razvoju obstoječih programov.

3.Ocene iz odstavka 1 vključujejo ustrezne statistične podatke o finančnih prispevkih, razčlenjene po državah članicah.

4.Za zagotovitev učinkovitega ocenjevanja napredka ESPG pri doseganju njegovih ciljev se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 25 zaradi spremembe Priloge, da se po potrebi spremenijo ali dopolnijo kazalniki ter dopolni ta uredba z določbami o vzpostavitvi okvira spremljanja in vrednotenja.

Člen 23

Upravljanje in finančni nadzor

1.Brez poseganja v pristojnost Komisije za izvrševanje splošnega proračuna Unije države članice prevzamejo odgovornost za upravljanje ukrepov, ki prejemajo podporo iz ESPG, in za finančni nadzor ukrepov. Ukrepi, ki jih sprejmejo, vključujejo:

(a)preverjanje, da so bili sistemi upravljanja in nadzora uvedeni in se izvajajo tako, da zagotavljajo učinkovito in pravilno uporabo sredstev Unije po načelu dobrega finančnega poslovodenja;

(b)zagotavljanje, da je predložitev podatkov o spremljanju obvezna zahteva v pogodbah z organi, ki izvajajo usklajeni sveženj prilagojenih storitev;

(c)preverjanje, da so bili financirani ukrepi pravilno izvedeni;

(d)zagotavljanje, da so izdatki utemeljeni z zanesljivo spremno dokumentacijo, zakoniti in redni;

(e)preprečevanje, ugotavljanje in popravljanje nepravilnosti, vključno z goljufijami, ter izterjavo neupravičeno plačanih zneskov in po potrebi zamudnih obresti. Države članice Komisiji poročajo o nepravilnostih, vključno z goljufijami.

2.Za namene člena [63(3)?] finančne uredbe države članice določijo organe, pristojne za upravljanje in nadzor ukrepov, ki jih podpira ESPG. Navedeni organi Komisiji pri posredovanju končnega poročila iz člena 20(1) te uredbe zagotovijo informacije iz [člena 63(5), (6) in (7) ?] finančne uredbe o izvajanju finančnega prispevka.

Kadar so organi, imenovani v skladu z Uredbo (EU) št. 1309/2013, v zadostni meri zagotovili, da se izplačila zakonito in pravilno izvršujejo ter ustrezno obračunajo, lahko zadevna država članica Komisijo uradno obvesti, da so ti organi potrjeni v skladu s to uredbo. V tem primeru zadevna država članica navede, kateri organi so potrjeni in kakšne so njihove funkcije.

3.Kadar se ugotovijo nepravilnosti, države članice izvedejo potrebne finančne popravke. Popravki, ki jih izvedejo države članice, zajemajo ukinitev celotnega ali dela finančnega prispevka. Države članice izterjajo vsak neupravičeno izplačan znesek, ga povrnejo Komisiji, in kadar zadevna država članica zneska ne povrne v predpisanem roku, se izterjajo zamudne obresti.

4.Komisija v skladu s svojo pristojnostjo za izvrševanje splošnega proračuna Unije sprejme vse ukrepe, potrebne za preverjanje, da so financirani ukrepi izvedeni po načelu dobrega finančnega poslovodenja. Odgovornost države članice prosilke je, da zagotavlja nemoteno delovanje sistemov upravljanja in nadzora. Komisija se prepriča, da sistemi delujejo.

V ta namen lahko uradniki ali uslužbenci Komisije, brez poseganja v pooblastila Računskega sodišča ali preglede, ki jih izvaja država članica v skladu z nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi, izvajajo preglede na kraju samem, vključno z naključnimi pregledi ukrepov, ki se financirajo iz ESPG, z napovedjo najmanj en delovni dan vnaprej. Komisija obvesti državo članico prosilko, zato da dobi vso potrebno pomoč. Pri takih pregledih lahko sodelujejo uradniki ali uslužbenci zadevne države članice.

5.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 25, da se dopolni odstavek 1(e) z opredelitvijo meril za določanje primerov nepravilnosti, o katerih je treba poročati, ter podatkov, ki jih je treba posredovati.

6.Komisija sprejme izvedbeni akt, ki določa obliko poročanja nepravilnosti v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 26(2), da bi se zagotovili enotni pogoji izvajanja tega člena.

7.Države članice zagotovijo, da je vsa spremna dokumentacija v zvezi z nastalimi izdatki Komisiji in Računskemu sodišču na voljo še tri leta po zaključku finančnega prispevka, prejetega iz ESPG.

Člen 24

Izterjava finančnega prispevka

1.Kadar so dejanski stroški usklajenega svežnja prilagojenih storitev nižji od zneska finančnega prispevka v skladu s členom 16, Komisija izterja ustrezni znesek, potem ko je zadevni državi članici omogočila, da predloži svoje pripombe.

2. Če Komisija po potrebnih preverjanjih sklene, da država članica ne izpolnjuje bodisi obveznosti, navedenih v sklepu o finančnem prispevku, bodisi svojih obveznosti iz člena 23(1), zadevni državi članici omogoči, da predloži svoje pripombe. Če ni bil dosežen dogovor, Komisija sprejme sklep v obliki izvedbenega akta in izvede potrebne finančne popravke z ukinitvijo celotnega ali dela prispevka iz ESPG za zadevni ukrep. Navedeni sklep sprejme v 12 mesecih po prejemu pripomb države članice. Zadevna država članica povrne vsak neupravičeno izplačan znesek in kadar država članica prosilka zneska ne povrne v predpisanem roku, se izterjajo zamudne obresti.

Člen 25
Izvajanje prenosa pooblastila

1.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 19(3) in člena 23(5) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od začetka veljavnosti te uredbe.

3.Prenos pooblastila iz člena 19(3) in člena 23(5) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016.

5.Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 19(3) in člena 23(5), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o navedenem aktu ali če pred iztekom navedenega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 26
Postopek v odboru

1.Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 27

Prehodna določba

Uredba (EU) št. 1309/2013 se še naprej uporablja za vloge, predložene do 31. decembra 2020. Uporablja se do zaključka zadevnih primerov.

Člen 28

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se za vloge, vložene od 1. januarja 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja (programski sklop)

1.3.Vrsta predloga/pobude

1.4.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

1.6.Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene posledice za odhodke 

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja (programski sklop)

1.3.Predlog/pobuda se nanaša na:

◻ nov ukrep. 

◻ nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 37 . 

☑ podaljšanje obstoječega ukrepa. 

◻ združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep. 

1.4.Utemeljitev predloga/pobude

1.4.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.4.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.4.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.4.4.Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

☑ Časovno omejeno

–☑    od 1. 1. 2021

–☑    finančne posledice med letoma 2021 in 2027 za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma 2021 in 2031 za odobritve plačil.

◻ Časovno neomejeno

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL, ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti.

1.6.Načrtovani načini upravljanja 38  

☑ Neposredno upravljanje – Komisija:

–☑ z lastnimi službami, vključno z zaposlenimi v delegacijah Unije,

–◻    prek izvajalskih agencij.

☑ Deljeno upravljanje z državami članicami.

◻ Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–◻ organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

–◻ subjektom javnega prava,

–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njo povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelek večletnega finančnega okvira in predlagane nove odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za druge upravne odhodke so vsa skupna sredstva prikazana v okviru ocene finančnih posledic zakonodajnega predloga za ESS+.

3.2.2.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za upravne zadeve

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–☑    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.2.1.Ocenjene potrebe po človeških virih

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–☑    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

3.2.3.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

V predlogu/pobudi:

–☑    ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

–◻    je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3,3.Ocenjene posledice za prihodke

–☑    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–◻    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

◻    za lastna sredstva,

◻    za druge prihodke.

navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice: ◻    

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

(1)    UL L 406, 30.12.2006, str. 1.

(2)    COM(2008) 800 final, 26.11.2008.

(3)    Uredba (ES) št. 546/2009, UL L 167, 29.6.2009, str. 26.

(4)    Uredba (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006.

(5)     https://ec.europa.eu/commission/priorities/deeper-and-fairer-economic-and-monetary-union/european-pillar-social-rights_sl .

(6)    Prag je bil na začetku, v obdobju financiranja 2007–2013, postavljen na 1 000 ukinjenih delovnih mest. Znižanje praga na 500 ukinjenih delovnih mest ni ustvarilo velikega povečanja vlog v obdobju financiranja 2014–2020. Vendar se je v več vlogah sklicevalo na klavzulo o izjemnih okoliščinah, kar je omogočilo vložitev vloge za manjše število presežnih delavcev, pri čemer so ti imeli znaten učinek na zadevno regijo.

(7)    Črpanje sredstev iz sklada za nujno pomoč je odvisno od števila izrednih primerov, ki jih je težko predvideti. V kolikor bi resen upad gospodarske aktivnosti vodil do polnega uporabe sklada, bi se o morebitnih posledicah razpravljalo ob pregledu večletnega finančnega okvira.

(8)    http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52018DC0098&qid=1527152478916&from=SL

(9)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „Okvir kakovosti EU za predvidevanje sprememb in prestrukturiranje“, (COM(2013) 882 final, 13.12.2013).

(10)    Poročilo Komisije o vmesni oceni Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) (COM(2018) 297 final, 16.5.2018) ter priloženi Delovni dokument služb Komisije o vmesni oceni Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) (SWD(2018) 192 final, 16.5.2018).

(11)

   Glej študijo v podporo oceni učinka naložb v človeški kapital, GD EMPL (v teku): „Vključitve Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v okvir drugih skladov GD EMPL različne zainteresirane strani, vključene v upravljanje sklada, na splošno niso ocenile kot zaželeno možnost.“

(12)    Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016, UL L 123, 12.5.2016, str. 1–14.

(13)    UL C , , str. .

(14)    UL C , , str. .

(15)     https://ec.europa.eu/commission/priorities/deeper-and-fairer-economic-and-monetary-union/european-pillar-social-rights_sl .

(16)     http://eu-un.europa.eu/eu-response-2030-agenda-sustainable-development-sustainable-european-future/ .

(17)     https://sustainabledevelopment.un.org/post2015/transformingourworld .

(18)    http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52018DC0098&qid=1527152478916&from=SL

(19)     https://ec.europa.eu/commission/white-paper-future-europe-reflections-and-scenarios-eu27_sl .

(20)     https://ec.europa.eu/commission/publications/reflection-paper-harnessing-globalisation_sl .

(21)     https://ec.europa.eu/commission/publications/reflection-paper-future-eu-finances_sl .

(22)    SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ „Okvir kakovosti EU za predvidevanje sprememb in prestrukturiranje“, (COM(2013) 882 final, 13.12.2013).

(23)    Uredba (ES) št. 1927/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji ( UL L 406, 30.12.2006, str. 1 ).

(24)    Uredba (ES) št. 546/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji ( UL L 167, 29.6.2009, str. 26 ).

(25)    Uredba (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006.

(26)    COM (2018) 297 final in priložen SWD (2018) 192 final.

(27)    SWD (2018) 171 final in njegova priloga COM (2018) 321 final.

(28)    UL L […], […], str. […].

(29)    Sklic, ki se posodobi .

(30)    Sklic je treba posodobiti:

(31)    Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(32)    Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).

(33)    Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(34)    Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).

(35)    Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).

(36)    Sklic, ki se preveri/posodobi: Direktiva Sveta 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti ( UL L 225, 12.8.1998, str. 16 ).

(37)    Po členu 58(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(38)    Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx.  

(39)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(40)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(41)    Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z Zahodnega Balkana

(42)    Zgoraj navedeni podatki so najvišji zneski, ki so vsako leto na razpolago za Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji

(43)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(44)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(45)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(46)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(47)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj,30.5.2018

COM(2018) 380 final

PRILOGA

k

predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta

o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (ESPG)

PRILOGA

Skupni kazalniki učinka in rezultatov za vloge ESPG

Vsi osebni podatki 1 se razčlenijo po spolu (ženski, moški, „nebinarni“).

(1)Skupni kazalniki učinka na upravičence

–brezposelni*,

–neaktivni*,

–zaposleni*,

–samozaposleni*,

–mlajši od 30 let*,

–starejši od 54 let*,

–z nižjo sekundarno izobrazbo ali manj (ISCED 0–2)*,

–z višjo sekundarno (ISCED 3) ali posekundarno izobrazbo (ISCED 4)*,

–s terciarno izobrazbo (ISCED 5–8)*.

Skupno število upravičencev se izračuna samodejno na podlagi skupnih kazalnikov učinka v zvezi z zaposlitvenim statusom 2 .

Ti podatki o upravičencih, ki sodelujejo v ukrepih, ki jih sofinancira ESPG, se predložijo v končnem poročilu, kakor je določeno v členu 20(1).

(2)Skupni kazalniki rezultata za upravičence

–odstotek zaposlenih upravičencev ESPG (razčlenjeno glede na vrsto pogodbe o zaposlitvi: s polnim delovnim časom / s krajšim delovnim časom, za določen čas / za nedoločen čas) in samozaposlenih, šest mesecev po koncu obdobja izvajanja*,

–odstotek upravičencev ESPG, ki šest mesecev po koncu obdobja izvajanja pridobijo kvalifikacijo*,

–odstotek upravičencev ESPG, ki se šest mesecev po koncu obdobja izvajanja izobražujejo ali usposabljajo*.

Podatki se predložijo v končnem poročilu, kakor je določeno v členu 20(1) in se zberejo s pomočjo podatkov, ki jih posredujejo pristojni organi držav članic, kakor tudi s pomočjo ankete upravičencev (kot je določeno v členu 20(1)d). Navedeni podatki zajemajo izračunano skupno število upravičencev, kakor je navedeno v okviru skupnih kazalnikov učinka (1). Odstotki se zato tudi nanašajo na to izračunano skupno število.

(3)Skupni kazalnik dolgoročnejših rezultatov za upravičence

–odstotek zaposlenih upravičencev ESPG, vključno s samozaposlenimi, 18 mesecev po koncu obdobja izvajanja, kot je določeno v sklepu o financiranju*.

Ti podatki se dajo na voljo do konca devetnajstega meseca po koncu obdobja izvajanja. Podatki bi morali zajemati izračunano skupno število upravičencev, kakor je navedeno v okviru skupnih kazalnikov učinka (1). Odstotki se zato tudi nanašajo na to izračunano skupno število. Za večje primere, ki pokrivajo več kot 1 000 upravičencev, se podatki lahko alternativno zberejo na reprezentativnem vzorcu skupnega števila upravičencev, sporočenega kot kazalnik učinka (1).

(1)    Organi upravljanja vzpostavijo sistem, ki beleži in shranjuje podatke o posameznem udeležencu v računalniški obliki. Ureditve, ki jih glede obdelave podatkov vzpostavijo države članice, morajo biti v skladu z določbami Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (UL L 119, 4.5.2016, str. 1), zlasti členov 4, 6 in 9. Podatki, sporočeni v okviru kazalnikov, označenih z *, so osebni podatki v skladu s členom 4(1) Uredbe (EU) 2016/679. Njihova obdelava je potrebna za skladnost z zakonsko obveznostjo, ki velja za upravljavca (člen 6(1)(c) Uredbe (EU) 2016/679).

(2)    Brezposelni, neaktivni, zaposleni, samozaposleni.