EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj,30.5.2018

COM(2018) 366 final

2018/0190(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi programa Ustvarjalna Evropa (2021–2027) in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1295/2013

(Besedilo velja za EGP)

{SEC(2018) 274 final }
{SWD(2018) 290 final }
{SWD(2018) 291 final }

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

Razlogi in cilji

Bogata evropska kulturna dediščina ter dinamični kulturni in ustvarjalni sektorji so del evropske identitete. Kultura in kulturno izražanje sta močno prisotna v vsakdanjem življenju državljanov Unije in lahko prispevata k dobremu počutju, aktivnemu državljanstvu, skupnim vrednotam, socialnemu vključevanju in razvoju medkulturnih dialogov ter svobodnega, pluralističnega in raznolikega medijskega okolja. Kulturni in ustvarjalni sektorji polno prispevajo h gospodarskemu razvoju Unije, ustvarjajo delovna mesta in rast, zato so ključnega pomena za prihodnost Evrope.

Ti sektorji imajo tudi moč za oblikovanje naših pričakovanj in odnosov z drugimi ter s svetom, prav tako pa tudi krajev in pokrajin, v katerih živimo, ali naših načinov življenja. Spodbujajo evropsko odličnost na svetovnem prizorišču ter krepijo položaj Unije v svetu.

Evropska podpora kulturi in avdiovizualnemu sektorju iz različnih programov financiranja traja že več let. Program Ustvarjalna Evropa 2014–2020 pomeni edinstveno platformo za usklajeno in konstruktivno podporo tem sektorjem po vsej celini. Sedanji predlog temelji na teh izkušnjah ter naj bi nadaljeval in okrepil dobro delujoče elemente, tudi prek okrepljenega proračuna, ki odraža zavezanost Evropske unije tem sektorjem in priznanje njihove pomembne vloge v naši Uniji. Z mnogimi dejavnostmi in projekti, ki bodo financirani, bo predlog ključno prispeval k utrditvi evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev ter k izkoriščanju njihovega polnega potenciala z gospodarskega, socialnega in mednarodnega vidika.

Člen 3 Pogodbe o Evropski uniji navaja, da je „cilj Unije krepitev miru, njenih vrednot in blaginje njenih narodov“, ter da Unija med drugim „spoštuje svojo bogato kulturno in jezikovno raznolikost ter skrbi za varovanje in razvoj evropske kulturne dediščine“. V skladu s tem dokument Komisije za razmislek o prihodnosti financ EU navaja, da „proračun EU podpira ta cilj v sodelovanju z nacionalnimi proračuni in z dopolnjevanjem drugih prizadevanj na evropski in nacionalnih ravneh.“

EU je za spodbujanje konkurenčnosti ter kulturne in jezikovne raznolikosti avdiovizualne industrije uporabila kombinacijo zakonodajnih instrumentov, instrumentov za politično podporo in financiranje. Strategija za enotni digitalni trg za Evropo poziva k posodobitvi pravnega okvira, kar pa zahteva prilagoditev finančne podpore EU avdiovizualni industriji, da bi odražala nove tržne trende, spreminjajoče se vedenjske vzorce potrošnikov ter vse večje zbliževanje linearnih in nelinearnih storitev.

Vendar se kulturni in ustvarjalni sektorji srečujejo s številnimi izzivi.

Prvič, kulturni in ustvarjalni sektorji v Evropi se morajo soočiti s čedalje večjo konkurenco novih in močnih globalnih akterjev, kot so spletni iskalniki in spletne družbene platforme. Zaradi tega je bilo treba razviti nove poslovne modele in izkoristiti možnosti za rast z izkoriščanjem digitalnih tehnologij, da bi bili konkurenčni na svetovnem trgu.

Drugič, z digitalizacijo se spreminja paradigma, kar močno vpliva na to, kako se kulturne dobrine ustvarjajo, upravljajo, razširjajo, kako se do njih dostopa ter kako se uporabljajo in monetizirajo, s čimer se spreminja vrednostna ponudba, ki je prevladovala v analogni dobi. Digitalizacija je olajšala distribucijo kulturnih in ustvarjalnih vsebin ter storitev, vendar je hkrati okrepila čezmejno konkurenco vsebin na svetovni ravni.

Tretjič, obstaja zelo razdrobljen trg kulturnih in ustvarjalnih del, ki izhaja pretežno iz evropske kulturne in jezikovne raznolikosti, posledica tega pa je razdrobljenost kulturnih in ustvarjalnih sektorjev zaradi nacionalnih in jezikovnih meja ter pomanjkanje kritične mase.

Hkrati je nadnacionalno kroženje del še vedno omejeno. Zato je pomembno spodbujati nadnacionalno kroženje in koprodukcijo del čez meje ter oblikovanje bolj učinkovitih rešitev za doseganje občinstev v tujini.

Četrtič, koncentracija na trgu je vse bolj zaskrbljujoča. V nekaterih kulturnih in ustvarjalnih panogah se uveljavlja trend, da omejeno število glavnih akterjev predstavlja velik del svetovne prodaje.

Petič, evropska avdiovizualna industrija je mednarodno priznana, vendar ni dovolj konkurenčna na enotnem trgu digitalnih vsebin. 80 % evropskih filmov je nacionalnih produkcij, vendar se koprodukcije širijo bolje od nacionalnih filmov. V nekaterih državah morajo strokovnjaki na avdiovizualnem področju okrepiti svoje zmogljivosti za delovanje.

Nazadnje je vse bolj razširjen pojav dezinformacij. Industrija vsebin, zlasti sektor novičarskih medijev, je v središču boja za ohranjanje kulture zdrave demokratične razprave. Umetniška svoboda ter raznoliko in svobodno medijsko okolje sta osrednjega pomena za posredovanje različnih mnenj in stališč. Prispevajo tudi k pluralističnim družbam, v katerih lahko državljani sprejemajo ozaveščene odločitve, tudi v okviru političnih volitev.

Ti izzivi nadnacionalne narave zahtevajo ciljno usmerjen evropski pristop za optimizacijo potenciala sektorjev in njihov prispevek k ustvarjanju delovnih mest, rasti in socialni vključenosti, tudi za najbolj prikrajšane in težko dosegljive skupine. So skupni vsem državam članicam EU in imajo čezmejne razsežnosti. Čeprav je ukrepanje na nacionalni ravni pomembno, pa posamezne države članice same nimajo zadostnega finančnega vzvoda, da bi jih v celoti obravnavale.

Cilj te pobude je graditi na dosežkih programa Ustvarjalna Evropa in okrepiti prizadevanja za dosego zastavljenih ciljev v zvezi z novejšim razvojem politik. Namen novega programa Ustvarjalna Evropa je izvajalcem ponuditi priložnosti za razvoj tehnološko in umetniško inovativnih evropskih čezmejnih pobud za izmenjavo, soustvarjanje, koprodukcijo in distribucijo evropskih del ter za dostop širokega in raznolikega občinstva do njih. Okrepilo se bo preskušanje novih poslovnih modelov, kar bo ustvarjalcem omogočilo, da čim bolje izkoristijo digitalno tehnologijo za ustvarjanje in razvoj občinstva.

Za soočanje z vse bolj konkurenčnimi mednarodnimi trgi bo novi program podpiral čezmejna partnerstva in mreže ter nove modele sodelovanja, da bi se spodbudil razvoj evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev. S tem se bo okrepil položaj evropskih akterjev na evropskih in svetovnih trgih, na primer s podpiranjem njihove mednarodne prisotnosti, trženja in znamčenja. Program bo vlagal v razvoj ustvarjalnih zmogljivosti umetnikov in strokovnjakov v teh sektorjih, tako da jim bo omogočil čezmejno sodelovanje. Podpiral bo pobude, ki več ljudem omogočajo kulturno udejstvovanje in s tem prispevajo k bolj vključujoči evropski družbi.

Z revidirano direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah bodo zagotovljene dodatne možnosti za promocijo evropskih del, vendar so potrebni spremljevalni podporni ukrepi, s pomočjo katerih bodo evropska nenacionalna dela širše dostopna po vsej Evropi in zunaj nje. Novi program bo obravnaval izzive, s katerimi se avdiovizualni sektor sooča, med drugim s prehodom na digitalno tehnologijo, tako da bo spodbujal sodelovanje po vsej vrednostni verigi – od zgodnjih faz produkcije do distribucije in predvajanja. Posebej bo podpiral projekte z velikim potencialom za kroženje in globalnim tržnim pristopom ter dostopom do vsebin na vseh platformah.

Novi program bo podpiral tudi ukrepe za krepitev evropskega sektorja novičarskih medijev, novinarske svobode, raznolikosti in pluralizma novinarskih vsebin ter kritični pristop k medijskim vsebinam z medijsko pismenostjo.

Skladnost z veljavnimi predpisi

Ta pobuda prispeva k željam, ki jih je marca 2017 v Rimu izrazilo 27 držav članic in institucij EU za Unijo, „v kateri bodo imeli državljani nove priložnosti za kulturni in socialni razvoj ter gospodarsko rast [...]; Unijo, ki bo ohranjala našo kulturno dediščino in spodbujala kulturno raznolikost.“ 1  Ta želja je bila potrjena na vrhu voditeljev v Göteborgu novembra 2017 in na zasedanju Evropskega sveta decembra 2017, kjer je bilo evropsko leto kulturne dediščine 2018 2 poudarjeno kot ključna priložnost za boljšo ozaveščenost o družbenem in gospodarskem pomenu kulture in kulturne dediščine.

To je skladno s sporočilom „Krepitev evropske identitete s pomočjo izobraževanja in kulture 3 “, v katerem je Komisija navedla, da je „v skupnem interesu vseh držav članic, da se v celoti izkoristijo možnosti izobraževanja in kulture kot gonilne sile za ustvarjanje delovnih mest, socialno pravičnost, aktivno državljanstvo, pa tudi kot sredstvo za izražanje identitete Evrope v vsej njeni raznolikosti.“

Nazadnje, v pobudi je upoštevana prenovljena strategija EU na področju industrijske politike, ki je bila sprejeta septembra 2017 8 in v kateri je bila poudarjena potreba po posodobitvi evropske industrije za digitalno dobo s podpiranjem inovacij in ustvarjalnosti, podporo razvoju znanj in spretnosti ter zagotavljanjem ugodnega okolja za podjetništvo in rast dinamičnih malih in srednjih podjetij.

Skladnost z drugimi politikami in programi Unije

(1)Sinergije s politikami na področju izobraževanja in mladih

Prihodnji program Erasmus bo pomembno dopolnilo programa Ustvarjalna Evropa. S sodelovanjem med ustanovami in organizacijami, ki so dejavne na področju izobraževanja, usposabljanja in mladih, ki ga podpira program Erasmus+, bodo posamezniki lahko pridobili znanje, spretnosti in kompetence, ki jih potrebujejo za soočenje z družbenimi in gospodarskimi izzivi ter za uresničevanje njihovega potenciala za inovacije, ustvarjalnost in podjetništvo, zlasti v digitalnem gospodarstvu. Dejavnosti, povezane z okrepitvijo vseh vidikov ustvarjalnosti v izobraževanju in krepitvijo posameznih ključnih kompetenc, bodo pomembna povezava med obema programoma. Poleg tega bo v okviru evropske solidarnostne enote več priložnosti za privabljanje mladih za obnovo ali ohranjanje kulturne dediščine.

(2)Sinergije s programom za pravice in vrednote

Zlasti na področjih medijskega pluralizma, evropske identitete, vrednot in kulturne dediščine obstajajo močne povezave med programom Ustvarjalna Evropa ter programom za pravice in vrednote, ki bo državljane opolnomočil s spodbujanjem in zaščito pravic, vrednot in enakosti ter z ustvarjanjem priložnosti za sodelovanje, udeležbo in spominjanje.

(3)Sinergije z zaposlovanjem in socialnimi politikami

Prihodnji Evropski socialni sklad+ bo pomemben gradnik sklopa „Vlaganje v ljudi, socialno kohezijo in vrednote“. Zagotovil bo podporo državljanom z vlaganjem v človeški kapital, podporo zaposlovanju (mladih), socialnim inovacijam, pridobivanju osnovnih digitalnih spretnosti in znanja, vključevanju migrantov ter podpiranju najbolj ogroženih (socialno vključevanje). Zato obstajajo močne povezave s cilji programa Ustvarjalna Evropa. Kulturna in jezikovna raznolikost, ki ju Ustvarjalna Evropa želi okrepiti na primer z razširitvijo čezmejnega kroženja evropskih kulturnih in avdiovizualnih del, sta pomembna vidika vključujočih družb, saj prispevata k medkulturnemu dialogu. Poleg tega program s krepitvijo konkurenčnosti kulturnih in ustvarjalnih sektorjev spodbuja ustvarjanje delovnih mest v teh sektorjih.

(4)Sinergije z regionalnimi, mestnimi in podeželskimi politikami

Politike EU na področju regionalnega razvoja, razvoja mest in razvoja podeželja so bistvenega pomena za spodbujanje obnove kulturne dediščine ter podpiranje kulturnih in ustvarjalnih sektorjev. Zagotovljene bodo morebitne sinergije za okrepitev komplementarnosti teh instrumentov in programa Ustvarjalna Evropa, v okviru katerega se lahko podpre vzajemno učenje o pomembnih dolgoročnih naložbenih načrtih v kulturo za ustvarjalne sektorje, turizem, socialno vključenost, restavriranje kulturne dediščine na podlagi standardov kakovosti za obnovo kulturne dediščine ter povečanje njihovega prispevka k ciljem regionalnega in urbanega razvoja ter finančne samozadostnosti kulturnih projektov.

(5)Sinergije z enotnim trgom

(6)Sinergije z digitalnim programom

V okviru programa za digitalno Evropo bosta dva vodilna projekta zagotovila nadaljevanje razvojnih dejavnosti, povezanih s strategijo #Digital4Culture. Vodilni projekt na področju digitalizacije sektorja kulturne dediščine bo še naprej podpiral evropsko pobudo, začeto v okviru evropskega leta kulturne dediščine 2018. Del programa, ki se osredotoča na digitalne spretnosti in znanja, ima sinergije z vprašanji, kot so medijska pismenost in filmska vzgoja.

(7)Sinergije s programom EU za raziskave in inovacije

Združevanje sredstev za uporabo najnovejših tehnologij in spodbujanje novih znanstvenih pristopov lahko znatno izboljša razumevanje, ohranjanje in širjenje kulturne dediščine ter v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih na splošno. Treba bo okrepiti morebitne sinergije, da se bo okrepilo dopolnjevanje teh instrumentov s programom Ustvarjalna Evropa, tako da bodo kulturni in ustvarjalni sektorji v celoti izkoristili prednosti evropskih raziskav.

V programu Obzorje Evropa sklop „Vključujoče, odporne in varne družbe“ zajema podporo raziskovalnim in inovacijskim dejavnostim za razvoj tehnologij IKT za digitalizacijo in ohranjanje snovne in nesnovne kulturne dediščine.

(8)Sinergije s politikami zunanjih ukrepov

Namen sklopa KULTURA je preizkusiti sheme sledenja in druge pobude za izmenjavo s tretjimi državami za pobudo evropske prestolnice kulture ali v omejenem obsegu odpreti programe mrež in platform ali tekmovanje za kulturne nagrade EU državam, ki niso članice EU, da se razvijejo spodbude za vključevanje partnerjev tretjih držav v projekte, pri katerih so organizacije v EU vodilne, in podpreti promocijske dejavnosti na strateško pomembnih trgih ter festivalih zunaj držav članic EU, za katere trenutno ni nobenega posebnega proračuna.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

Pravna podlaga

Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Glavna dodana vrednost EU izhaja iz močne nadnacionalne razsežnosti programa, kot se je že izkazalo v programu Ustvarjalna Evropa za obdobje 2014–2020. Vmesna ocena je pokazala, da so cilji in prednostne naloge programa na splošno skladni in se dopolnjujejo s tistimi iz nacionalnih politik in programov, kar je v skladu z načelom subsidiarnosti.

Zlasti večstranska nadnacionalna narava programa Ustvarjalna Evropa ponuja posebne možnosti, ki redko obstajajo v nacionalnem financiranju, ki se bolj osredotoča na nacionalne dejavnosti, na dvostransko transnacionalno sodelovanje pa v manjšem obsegu. Zainteresirane strani in upravičenci kot edinstven element programa Ustvarjalna Evropa zelo cenijo to večstransko nadnacionalno osredotočenost. Nadnacionalno sodelovanje v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih nasploh podpira le nekaj drugih mednarodnih skladov, in to v znatno manjšem obsegu.

Elementi dodane vrednosti EU programa so:

·čezmejno kroženje kulturnih in ustvarjalnih del, zlasti avdiovizualnih del, ki dosegajo širše in bolj raznoliko občinstvo v Uniji in zunaj nje, da bi se odrazila evropska raznolikost;

·ekonomija obsega in kritična masa, ki ju lahko spodbudi podpora EU, s tem pa nastane spodbudni učinek na dodatna sredstva; učinek na ugled upravičencev programa povečuje morebitni interes partnerjev in finančnih posrednikov ter njihovo zaupanje v podprte projekte, kar omogoča lažji dostop do dodatnega financiranja; vzpostavitev evropskih mrež in čezmejnih partnerstev, ki so glavni in najbolj trajni strukturni elementi programa Ustvarjalna Evropa ter podpirajo splošno sposobnost izvajalcev;

·nadnacionalna omrežja tudi na splošno povečujejo sposobnost kulturnih in ustvarjalnih izvajalcev, zlasti pa tistih, ki delujejo na nišnih področjih in v državah članicah, kjer so takšne sposobnosti manj razvite;

·v rezultate usmerjena čezmejna mobilnost za kulturne in ustvarjalne izvajalce vodi k razvoju spretnosti in znanj ter večji zmogljivosti sektorjev;

·zmanjševanje tveganj za kulturne in ustvarjalne organizacije, kar jim omogoča sodelovanje pri projektih z evropsko razsežnostjo in s tem k njihovi splošni gospodarski moči;

·program je izrazito družbeno usmerjen; s podpiranjem kulturne in jezikovne raznolikosti, umetniške in ustvarjalne svobode ter razvojem svobodnega, pluralističnega in raznolikega medijskega okolja tako prispeva k evropski socialni blaginji in skupni evropski identiteti;

·medtem ko so programi podpore za film na nacionalni ravni osredotočeni predvsem na produkcijo del, podpora EU posega zlasti v dejavnosti pred to fazo (usposabljanje, razvoj) in po njej (distribucija, promocija, razstava), da bi se zagotovilo boljše čezmejno kroženje evropskih del. Podpora kot taka spodbuja prost promet avdiovizualnih medijskih storitev, razširjen z direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah.

Sorazmernost

Izbira instrumenta

3.REZULTATI RETROSPEKTIVNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

Retrospektivne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje

Vmesno oceno programa Ustvarjalna Evropa in naknadno ocenjevanje treh predhodnih programov – Kultura, MEDIA 2007 in MEDIA Mundus – je Evropska komisija naročila leta 2016, prejela pa jih je v obdobju od maja 2016 do avgusta 2017. Ocene programa Ustvarjalna Evropa in predhodnih programov so imele naslednje cilje:

·oceniti ustreznost, skladnost, uspešnost, učinkovitost, trajnost in dodano vrednost EU (v nadaljnjem besedilu: merila za ocenjevanje) programa Ustvarjalna Evropa in predhodnih programov;

·oceniti prispevek Ustvarjalne Evrope k pametni, trajnostni in vključujoči rasti, novim prednostnim nalogam in sektorskim strategijam Komisije;

·oceniti dolgoročne rezultate in učinek predhodnih programov.

Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Odprto javno posvetovanje o skladih EU na področju vrednot in mobilnosti

Namen javnega posvetovanja o skladih EU na področju vrednot in mobilnosti je bil zbrati mnenja vseh zainteresiranih strani o tem, kako čim bolje izkoristiti vsak euro iz proračuna EU. Opravljena so bila posvetovanja v okviru ocenjevanja obstoječih finančnih programov EU na raznih področjih politik, med drugim o trenutni uspešnosti in prihodnjih izzivih.

V nadaljevanju so nekateri glavni rezultati:

(1)po mnenju anketirancev sta „spodbujanje evropske identitete in skupnih vrednot“ ter „spodbujanje pravic in enakosti“ pomembna skupna izziva politik, ki ju je treba obravnavati v navedenih programih. Za program Ustvarjalna Evropa so gospodarski izzivi in kulturna raznolikost pomembnejši kot „spodbujanje socialne vključenosti in pravičnosti“.

(2)Polovica ali več anketirancev šteje „spodbujanje inovacij“, „spodbujanje evropske kulturne raznolikosti in kulturne dediščine“, „spodbujanje evropske identitete in skupnih vrednot“ za politike, ki v celoti ali precej dobro obravnavajo izzive. Poleg tega 52 % anketirancev 9 , ki imajo izkušnje s programom Ustvarjalna Evropa, meni, da politika „podpora konkurenčnosti evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev“ obravnava izzive v celoti ali precej dobro.

(3)Približno 80 % anketirancev z izkušnjami z navedenimi programi EU se strinja, da ti programi pomenijo veliko ali precejšnjo dodano vrednost v primerjavi s tem, kar bi lahko države članice dosegle na nacionalni, regionalni in/ali lokalni ravni.

(4)Glavne ovire, ki so jih navedli anketiranci, ki bi lahko sedanjim programom/skladom preprečile dosego njihovih ciljev, so zelo podobne ne glede na zadevni program: „premajhen proračun programov za zadovoljitev povpraševanja“; „nezadostna podpora malim deležnikom“; „premajhna podpora za prosilce, ki za sredstva zaprošajo prvič“ so opredeljene kot tri glavne ovire.

(5)Anketiranci, ki imajo nekaj izkušenj z enim ali več programov EU, se strinjajo, da so „uporaba bolj poenostavljenih obrazcev za vlogo“, „olajševanje strukturiranega omrežja in partnerstev“, „olajševanje financiranja za ukrepe, ki obsegajo več sektorjev ukrepanja“ ter „boljše usklajevanje med različnimi programi/skladi“ glavni ukrepi, ki jih je treba sprejeti za poenostavitev in zmanjšanje upravnih bremen za upravičence.

Druga odprta javna posvetovanja

Zunanje strokovno mnenje

(1)vse večji pritisk na evropsko kulturno raznolikost in dediščino, skupaj z naraščajočo prevlado in kroženjem del iz tretjih držav, zlasti ZDA;

(2)nezadostno kroženje in dosega evropskih del s strani občinstva;

(3)nezadostna in občutljiva konkurenčnost kulturnih in ustvarjalnih sektorjev;

(4)pomanjkanje usposabljanja in možnosti za mobilnost umetnikov in ustvarjalnih strokovnjakov;

(5)pomanjkanje internacionalizacije evropske kulture;

(6)težave pri doseganju občinstev in zagotavljanju socialne vključenosti;

(7)omejena prilagoditev in pripravljenost na digitalizacijo;

(8)pomanjkanje razvoja zmogljivosti strokovnjakov in profesionalizacije posameznikov;

(9)posebni izzivi za avdiovizualno industrijo v okviru vse bolj povezanega enotnega digitalnega trga;

(10)posebni sektorski izzivi, zlasti v glasbenem sektorju, v knjižnem in založniškem sektorju ter v sektorju arhitekture & dediščine.

Ocena učinka

Pripravljena je bila ocena učinka za podporo programom „Ustvarjalna Evropa“, „pravice in vrednote“ ter „pravosodje“. Čeprav se je Komisija odločila, da je bolj primerno, da se to delo nadaljuje v dveh ločenih programih, so ugotovitve iz kombinirane ocene učinka še vedno ustrezne in se uporabljajo za podprograma Kultura in MEDIA.

Odbor za regulativni nadzor je 20. aprila 2018 izrazil pozitivno mnenje o takšni oceni učinka. Hkrati je poudaril, da bi bilo treba povezave med ugotovitvami ocen, prispevki zainteresiranih strani, različnimi cilji in razlogi za strukturo programa bolje pojasniti. Navedel je tudi potrebo po dodatnih jamstvih, da bo okvir za spremljanje in ocenjevanje omogočil zanesljivo in objektivno oceno uspeha programa.

Ta pobuda upošteva pripombe Odbora. Temelji na strukturi sedanjega programa Ustvarjalna Evropa in bolje odraža povratne informacije zainteresiranih strani. Na primer, v odziv na zahtevo po večji nadgradljivosti bo novi sklop MEDIA omogočil razvoj usklajenih ukrepov, ki bodo združevali različne dele avdiovizualne vrednostne verige.

Poleg tega se bo okrepil sistem spremljanja in ocenjevanja za celoten program z ustreznimi kazalniki vpliva in učinka.

Poenostavitev

Za poenostavitev prihodnjega programa v primerjavi s sedanjim programom Ustvarjalna Evropa se sprejmejo naslednji ukrepi:

·program bo oblikovan bolj prožno, da se programi dela prilagodijo nepredvidenim okoliščinam ali novim tehnološkim ali družbenim spremembam, in se nagradi uspešnost;

·Z večjo uporabo okvirnih sporazumov o partnerstvu in kaskadnih nepovratnih sredstev se bo poskušala doseči okrepljena uspešnost in učinkovitost za zagotovitev finančne stabilnosti in olajšanje dostopa do manjših akterjev. Že tako uspešna izmenjava učenja med izvajanjem projektov in razširjanje rezultatov tega učenja se bosta še okrepila;

·program MEDIA bo uvedel spodbude za nagrajevanje rezultatov, zlasti glede doseganja širših občinstev (npr. avdiovizualni projekti, ki dosegajo dobre rezultate pri prodaji vstopnic);

·prihodnji sektorski ukrepi na področju glasbe in prevajanja bodo vključevali merila za dodelitev, ki bodo nagradila uspeh na trgu in prizadevanja za doseganje občinstva;

·oblikovane bodo učinkovite prehodne ureditve, da bo olajšana pridružitev tretjih držav, ki so bile prej vključene v program Ustvarjalna Evropa 2014–2020, novemu programu;

·smernice programa bodo bolj jasne, procesi in postopki pa bodo vključevali sistematično uporabo e-obrazcev in e-poročil ter manj stroge zahteve za poročanje. Uveden bo usklajen sklop pravil (enotni pravilnik), pri čemer bodo po potrebi možni različni pristopi.

Znatni ukrepi za poenostavitev, kot so pavšalni zneski, stroški na enoto in pavšalno financiranje so že bili uspešno uvedeni z drugimi programi in bi lahko bili vključeni v novi program Ustvarjalna Evropa. Posebnost kulturnega sektorja in individualna narava podprtih ukrepov sta otežila izračun in uporabo pavšalnih zneskov in pavšalnega financiranja (razen sheme literarnega prevajanja), kjer pa je mogoče podlago za izračun poenostaviti, bi to pomenilo dobrodošlo manjše upravno breme za upravičence. Pavšalni zneski se bodo v programu MEDIA še naprej uporabljali, da se po potrebi poenostavi finančno poslovanje. Metodologija za izračun pavšalnih zneskov bo predvidela redno spremljanje za zagotovitev usklajenosti z dejanskimi stroški.

Temeljne pravice

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Obstoječi programi financiranja razen dejavnosti na področju novičarskih medijev, se večinoma izvajajo z neposrednim upravljanjem prek Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA), ker je to stroškovno učinkovito, kakor potrjuje vmesna ocena. V skladu z obstoječimi ocenami ni potrebe po spremembi načina upravljanja.

·Izvajanje podprograma MEDIA bo poenostavljeno in racionalizirano, na primer z združevanjem upravičencev in zmanjševanjem števila temeljnih pogodb o dodelitvi nepovratnih sredstev in plačilnih transakcij. Na podlagi tekoče racionalizacije distribucijskih sistemov, ki predstavljajo 30 % proračuna programa MEDIA, bo cilj zmanjšanje vseh transakcij v okviru programa MEDIA za 30 %, s čimer se bodo zmanjšali upravni režijski stroški in povečala učinkovitost programa.

·Finančni instrumenti, ki zagotavljajo jamstvo in po potrebi podporo lastniškega kapitala za MSP v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, se bodo izvajali prek sklada InvestEU v obliki posrednega upravljanja s sporazumi o prenosu pooblastila z izvajalskimi partnerji v skladu s finančno uredbo.

Ocenjevanje se bo izvajalo v skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 11 , v katerem so vse tri institucije potrdile, da bi morale ocene obstoječe zakonodaje in politike zagotoviti podlago za ocene učinka v zvezi z možnostmi za nadaljnje ukrepe. Pri ocenah bodo ocenjeni praktični učinki programa na podlagi kazalnikov/ciljev programa in podrobne analize stopnje, do katere se lahko program šteje za ustreznega, uspešnega, učinkovitega, ali ustvarja dovolj visoko dodano vrednost EU in ali je skladen z drugimi politikami EU. Vključevale bodo pridobljene izkušnje, da se opredelijo vse pomanjkljivosti/težave ali možnosti za nadaljnje izboljšanje ukrepov ali njihovih rezultatov, ter se ugotovi, kako čim bolj povečati njihovo izkoriščanje/učinek. Delo v zvezi s spremljanjem in ocenjevanjem bo temeljilo na revidiranem okviru za spremljanje uspešnosti, oblikovanem za program Ustvarjalna Evropa 2014–2020. S pomočjo dodatnih informacij o ozadju iz Evropskega avdiovizualnega observatorija ali ciljnih študij bo združil projektne podatke in podatke o upravičencih (zbrane z e-obrazci in e-poročili). Kazalniki bodo odražali dejansko razpoložljive informacije za vsak sklop. Spremljanje programa bo potekalo stalno (za pravočasen odziv na nepredvidene dogodke ali izjemne potrebe) in redno (za poročanje o ključnih dogodkih, kot so razpisi za zbiranje predlogov, pregledi projektov, usklajevanje ali razširjanje informacij). Spremljanje bo nato vključeno v:

·letno poročilo o spremljanju s pregledom doseženega napredka pri doseganju ciljev programa;

·vmesno oceno (ki jo je treba izvesti najpozneje štiri leta po začetku izvajanja programa);

·končno oceno, ki jo je treba izvesti najpozneje dve leti po koncu programskega obdobja.

Te retrospektivne ocene bodo izvedene v skladu z najnovejšo veljavno različico smernic za boljše pravno urejanje (tudi s pomočjo smernic in zbirke orodja na tem področju), ocenile bodo uspešnost programa na podlagi ključnih kazalnikov/ciljev programa in podrobno analizirale, v kolikšni meri se lahko program šteje za ustreznega, uspešnega, učinkovitega, ustvarja dovolj visoko dodano vrednost EU in je skladen z drugimi politikami EU. Vključevale bodo priporočila za obravnavo vseh ugotovljenih pomanjkljivosti ali težav ali potenciala za nadaljnje izboljšanje ukrepov ali njihovih rezultatov ter za pomoč pri doseganju čim boljšega izkoriščanja/učinka.

Poročanje Evropskemu parlamentu, Svetu in vsem drugim ustreznim institucijam EU bo potekalo redno, in sicer z glavnimi poročili o spremljanju in ocenjevanju ter javnim pregledom ključnih kazalnikov programa.

V skladu z rezultatom analize stroškov in koristi, ki bo centralno izvedena za naslednje programsko obdobje, bo znaten del programa verjetno izvajala Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo pod nadzorom generalnih direktoratov, odgovornih za program.

Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

2018/0190 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi programa Ustvarjalna Evropa (2021–2027) in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1295/2013

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 167(5) in člena 173(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 13 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 14 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Kultura, kulturna dediščina in kulturna raznolikost so za evropsko družbo bistvenega pomena s kulturnega, okoljskega, družbenega in gospodarskega vidika, zato bi jih bilo treba spodbujati in podpirati. V Rimski izjavi z dne 25. marca 2017 in izjavi Evropskega sveta iz decembra 2017 je navedeno, da sta izobraževanje in kultura ključna za izgradnjo vključujoče in povezane družbe za vse ter za ohranjanje evropske konkurenčnosti.

(2)V skladu s členom 2 Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: PEU) Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo zaznamujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških. Te vrednote so bile ponovno potrjene in izražene v pravicah, svoboščinah in načelih, zagotovljenih z Listino o temeljnih pravicah Evropske unije, ki ima enako pravno veljavnost kot Pogodbi, kakor je navedeno v členu 6 PEU.

(3)Člen 3 PEU nadalje določa, da je cilj Unije krepitev miru, njenih vrednot in blaginje njenih narodov ter da Unija med drugim spoštuje svojo bogato kulturno in jezikovno raznolikost ter skrbi za varovanje in razvoj evropske kulturne dediščine.

(4)V sporočilu Komisije o novi evropski agendi za kulturo 15 , so nadalje določeni cilji Unije za kulturne in ustvarjalne sektorje. Cilj sporočila je uporabiti moč kulture in kulturne raznolikosti za socialno kohezijo in družbeno blaginjo, spodbujanje čezmejne razsežnosti kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, podpiranje njihove zmogljivosti za rast, spodbujanje kulturne ustvarjalnosti v izobraževanju in inovacijah, za rast in delovna mesta ter h krepitvi mednarodnih kulturnih povezav. Program Ustvarjalna Evropa, skupaj z drugimi programi Unije, bi moral podpirati izvajanje te nove evropske agende za kulturo. To je prav tako v skladu z Unescovo konvencijo iz leta 2005 o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov, ki je začela veljati 18. marca 2007 in katere pogodbenica je Unija.

(5)Spodbujanje kulturne raznolikosti Evrope je odvisno od obstoja uspešnih in odpornih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, ki lahko ustvarjajo, proizvajajo in distribuirajo svoja dela obsežnemu in raznolikemu evropskem občinstvu. S tem se tako povečuje njihov poslovni potencial ter prispeva k trajnostni rasti in ustvarjanju delovnih mest. Poleg tega spodbujanje ustvarjalnosti prispeva h krepitvi konkurenčnosti in rojevanju inovacij v industrijskih vrednostnih verigah. Kljub nedavnemu napredku je evropski kulturni in ustvarjalni trg še vedno razdrobljen po nacionalnih in jezikovnih mejah, kar kulturnim in ustvarjalnim sektorjem preprečuje, da bi izkoristili vse prednosti evropskega enotnega trga in zlasti enotnega digitalnega trga.

(6)Program bi moral upoštevati dvojno naravo kulturnih in ustvarjalnih sektorjev in priznavati resnično in umetniško vrednost kulture na eni strani ter tržno vrednost teh sektorjev na drugi strani, vključno z njihovim širšim prispevkom k rasti, konkurenčnosti, ustvarjalnosti in inovacijam. To zahteva močne evropske kulturne in ustvarjalne sektorje, zlasti živahno evropsko avdiovizualno industrijo, ob upoštevanju njene zmogljivosti za doseganje širšega občinstva in njenega gospodarskega pomena, tudi za druge ustvarjalne sektorje in kulturni turizem. Vendar se je konkurenca na svetovnih avdiovizualnih trgih še dodatno okrepila s poglobitvijo digitalnih motenj, npr. spremembo v proizvodnji in uporabi medijev ter vse pomembnejšo vlogo svetovnih platform za distribucijo vsebin. Zato obstaja potreba po okrepitvi prizadevanj za podporo evropski industriji.

(7)Program bi moral, da bo učinkovit, s prilagojenimi pristopi v okviru sklopa, namenjenega avdiovizualnemu sektorju, sklopa, namenjenega drugim kulturnim in ustvarjalnim sektorjem, ter medsektorskega sklopa upoštevati posebno naravo različnih sektorjev, njihove različne ciljne skupine in njihove posebne potrebe.

(8)Cilj medsektorskega sklopa je izkoristiti možnosti sodelovanja med različnimi kulturnimi in ustvarjalnimi sektorji. Obstajajo tudi koristi v smislu prenosa znanja in upravne učinkovitosti, ki bi se lahko pridobila s skupnim prečnim pristopom.

(9)Ukrepanje Unije je potrebno v avdiovizualnem sektorju, ki spremlja politike Unije za enotni digitalni trg. To se nanaša zlasti na posodobitev okvira za avtorske pravice in predlagano uredbo o spletnih prenosih radiodifuzijskih hiš 16 ter predlog za spremembo Direktive 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta 17 . S tem naj bi se okrepila zmogljivost evropskih avdiovizualnih akterjev za financiranje, proizvodnjo in širjenje del, ki so lahko zadovoljivo prepoznavna na različnih dostopnih komunikacijskih medijih (npr. TV, kino ali video na zahtevo) in so privlačna za občinstvo na bolj odprtem in konkurenčnem trgu v Evropi in zunaj nje. Povečati je treba podporo za obravnavo nedavnega razvoja trga in zlasti močnejši položaj svetovnih platform distribucije v primerjavi z nacionalnimi radiodifuzijskimi hišami, ki tradicionalno vlagajo v produkcijo evropskih del.

(10)Posebni ukrepi v okviru programa Ustvarjalna Evropa, kot so znak evropske dediščine, dnevi evropske dediščine, evropske nagrade na področju sodobne, rock in pop glasbe, literature, dediščine in arhitekture ter evropske prestolnice kulture so neposredno dosegle milijone evropskih državljanov in so pokazale socialne in gospodarske koristi evropskih kulturnih politik, zato bi jih bilo treba nadaljevati in po možnosti razširiti.

(11)Kultura je bistvenega pomena za okrepitev vključujočih in povezanih skupnosti. V zvezi z migracijskim pritiskom ima kultura pomembno vlogo pri vključevanju migrantov ter jim tako pomaga, da se počutijo kot del družbe gostiteljice in razvijejo dobre odnose med migranti in novimi skupnostmi.

(12)Umetniška svoboda je jedro živahnih kulturnih in ustvarjalnih industrij, vključno s sektorjem novičarskih medijev. V programu bi bilo treba spodbujati oblikovanje povezav in sodelovanja med avdiovizualnim sektorjem in založniškim sektorjem za spodbujanje pluralističnega medijskega okolja.

(13)V skladu s členoma 8 in 10 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) bi morali pri vseh dejavnostih v okviru programa podpirati vsesplošno upoštevanje ciljev enakosti spolov in načela nediskriminacije ter, kadar je primerno, opredeliti merila za uravnoteženo zastopanost obeh spolov.

(14)V skladu s skupnim sporočilom „Oblikovanje strategije EU za mednarodne kulturne povezave“, ki jo je Evropski parlament podprl v svoji resoluciji z dne 5. julija 2017 18 , bi morali evropski instrumenti financiranja in zlasti ta program prepoznati pomen kulture v mednarodnih odnosih in njeno vlogo pri promociji evropskih vrednot z vlaganjem v usmerjene in ciljne ukrepe, ki so zasnovani tako, da imajo jasen vpliv Unije na svetovnem prizorišču.

(15)V skladu s sporočilom Komisije z naslovom „Na poti k celostnemu pristopu do kulturne dediščine za Evropo“ z dne 22. julija 2014 19 bi morali ustrezne politike in instrumenti izkoristiti dolgoročno in trajnostno vrednost evropske kulturne dediščine ter razviti celovitejši pristop za njeno ohranjanje, vrednotenje in podporo.

(16)V skladu s Sporočilom Komisije „Vlaganje v pametno, inovativno in trajnostno industrijo – Prenovljena strategija EU za industrijsko politiko“ z dne 13. septembra 2017 20 bi morali prihodnji ukrepi prispevati k povezovanju ustvarjalnosti, oblikovanja in najsodobnejših tehnologij za ustvarjanje novih industrijskih vrednostnih verig in poživitev konkurenčnosti tradicionalnih industrij.

(17)Program bi moral biti v skladu z določenimi pogoji odprt za sodelovanje držav Evropskega združenja za prosto trgovino, držav pristopnic, držav kandidatk in potencialnih kandidatk, ki imajo koristi od predpristopne strategije, držav, ki jih zajema evropska sosedska politika, in strateških partnerjev EU.

(18)Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), lahko v programih Unije sodelujejo v okviru sodelovanja, vzpostavljenem na podlagi Sporazuma EGP, ki določa izvajanje programov s sklepom na podlagi navedenega sporazuma. Tretje države lahko sodelujejo tudi na podlagi drugih pravnih instrumentov. V to uredbo bi bilo treba uvesti posebno določbo, ki bi podelila potrebne pravice in dostop odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskemu računskemu sodišču, da bi lahko celovito izvrševali svoje pristojnosti.

(19)Program bi moral spodbujati sodelovanje med Unijo in mednarodnimi organizacijami, kot so Organizacija združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO), Svet Evrope, vključno z Eurimages in Evropskim avdiovizualnim observatorijem (v nadaljnjem besedilu: Observatorij), Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj in Svetovna organizacija za intelektualno lastnino. Ta program bi moral tudi podpirati zaveze Unije v zvezi s cilji trajnostnega razvoja, predvsem pa njene kulturne razsežnosti 21 . V zvezi z avdiovizualnim sektorjem bi moral program zagotoviti prispevek Unije k delu Evropskega avdiovizualnega observatorija.

(20)Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo ta program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in k doseganju skupnega cilja, da bi bilo 25 % proračunskih odhodkov EU namenjenih podnebnim ciljem. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa ter ponovno ocenjeni v okviru ustreznih postopkov ocenjevanja in pregledovanja.

(21)Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ta pravila so določena v finančni uredbi, pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje tega načela bistven pogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU.

(22)Od svoje ustanovitve je Evropska filmska akademija razvila edinstveno znanje in izkušnje ter je v edinstvenem položaju, da oblikuje vseevropsko skupnost filmskih ustvarjalcev in strokovnjakov, promovira in širi evropske filme zunaj nacionalnih meja ter oblikuje resnično evropsko občinstvo. Zato bi morala biti upravičena do neposredne podpore Unije.

(23)Od svoje ustanovitve je mladinski orkester Evropske unije razvil edinstveno strokovno znanje pri spodbujanju medkulturnega dialoga, medsebojnega spoštovanja in razumevanja s pomočjo kulture. Mladinski orkester Evropske unije je poseben v tem, da gre za evropski orkester, ki presega kulturne meje, sestavljajo pa ga mladi glasbeniki, ki so bili izbrani na podlagi zahtevnih umetniških meril po strogo določenem vsakoletnem postopku za avdicije v vsaki državi članici. Zato bi moral biti upravičen do neposredne podpore Unije.

(24)Organizacije iz kulturnih in ustvarjalnih sektorjev z veliko evropsko geografsko pokritostjo in dejavnostmi, ki vključujejo ponujanje kulturnih storitev neposredno državljanom Unije ter lahko zato neposredno vplivajo na evropsko identiteto, bi morale biti upravičene do podpore Unije.

(25)Za zagotovitev učinkovite dodelitve sredstev iz splošnega proračuna Unije je treba zagotoviti evropsko dodano vrednost vseh ukrepov in dejavnosti, ki se izvajajo v okviru programa, ter njihovo dopolnjevanje z dejavnostmi držav članic, medtem ko je treba skladnost, dopolnjevanje in sinergije poskušati doseči s programi financiranja, ki podpirajo področja politike s tesnimi medsebojnim vezmi in horizontalnimi politikami, kot je politika varstva konkurence Unije.

(26)Finančna pomoč bi morala biti uporabljena za sorazmerno odpravljanje nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih okoliščin, ukrepi pa se ne bi smeli podvajati ali v celoti nadomestiti zasebnega financiranja ali izkrivljati konkurenco na notranjem trgu. Dejavnosti bi morale imeti jasno evropsko dodano vrednost.

(27)Eden največjih izzivov kulturnih in ustvarjalnih sektorjev je njihov dostop do financiranja svojih dejavnosti za ohranitev ali povečanje konkurenčnosti ali mednarodne uveljavitve svojih dejavnosti. Cilji politike tega programa bi morali biti obravnavani tudi s finančnimi instrumenti in proračunskimi jamstvi v okviru političnega okna sklada InvestEU.

(28)Ob upoštevanju tehničnega strokovnega znanja, ki je potrebno za oceno predlogov v okviru posebnih dejavnosti iz programa, bi bilo treba določiti, da so lahko komisije za ocenjevanje, kjer je to primerno, sestavljene iz zunanjih strokovnjakov.

(29)Program bi moral vključevati realističen in obvladljiv sistem kazalnikov uspešnosti za trajno spremljanje ukrepov in uspešnosti. To spremljanje, pa tudi ukrepi obveščanja in komuniciranja v zvezi s programom in njegovimi ukrepi, bi morali temeljiti na treh sklopih programa.

(30)Ta uredba določa finančna sredstva za program Ustvarjalna Evropa, ki za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju 22 .

(31)Za ta program se uporablja Uredba (EU, Euratom) […] (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, kar vključuje pravila o nepovratnih sredstvih, vključno s tistimi tretjim osebam, nagradah, javnih naročilih, finančnih instrumentih in proračunskih jamstvih.

(32)Vrste financiranja in načine izvajanja iz te uredbe bi bilo treba izbrati na podlagi njihove ustreznosti za uresničevanje specifičnih ciljev in rezultatov ukrepov, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški kontrol, upravno breme in pričakovana stopnja neupoštevanja veljavnih pravil. To bi moralo vključevati razmislek o uporabi pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški, kot je določeno v členu 125(1) finančne uredbe.

(33)V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 23 , Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/95 24 , Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 25 in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 26 bi bilo treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti in goljufij, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Zlasti lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (v nadaljnjem besedilu: EJT) preiskuje in preganja goljufije ter druga kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta 27 . V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, uradu OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(34)V skladu s členom 94 Sklepa Sveta 2013/755/EU 28 so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji programa ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevni ČDO povezan.

(35)Za spremembo nebistvenih elementov te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s kazalniki iz člena 15 in Priloge II. Komisija bi morala med pripravami izvesti ustrezna posvetovanja, vključno s posvetovanji na strokovni ravni. Ta posvetovanja bi morala potekati v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov bi morala Evropski parlament in Svet zlasti prejeti vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa bi se morali sistematično udeleževati sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(36)Za zagotovitev nemotenega izvajanja programa se lahko stroški, ki jih je upravičenec imel pred vložitvijo vloge za pridobitev nepovratnih sredstev, zlasti stroškov, povezanih s pravicami intelektualne lastnine, štejejo za upravičene, če so neposredno povezani z izvajanjem podprtih ukrepov.

(37)V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje je treba pripraviti oceno programa na podlagi informacij, zbranih prek posebnih zahtev za spremljanje, pri tem pa se izogibati pretiranemu urejanju s predpisi in nalaganju upravnih bremen, predvsem državam članicam. Te zahteve lahko po potrebi vključujejo merljive kazalnike, ki bodo podlaga za ocenjevanje učinkov programa na terenu.

(38)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejetje programa dela. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 29 . Zagotoviti je treba pravilen zaključek predhodnega programa, zlasti glede nadaljevanja večletne ureditve za njegovo upravljanje, kot je financiranje tehnične in upravne pomoči. Tehnična in administrativna pomoč bi morala od [1. januarja 2021] po potrebi zagotoviti upravljanje ukrepov, ki do [31. decembra 2020] še niso bili dokončani v okviru predhodnega programa.

(39)Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Ta uredba si zlasti prizadeva zagotoviti polno spoštovanje pravice do enakosti žensk in moških ter pravice do nediskriminacije na podlagi spola, rase, etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti ter spodbujati uporabo členov 21 in 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Prav tako je v skladu s Konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov.

(40)Ker ciljev te uredbe ne morejo zadovoljivo doseči države članice, temveč se ti cilji zaradi nadnacionalne narave, širokega obsega in geografske pokritosti financiranih dejavnosti na področju mobilnosti in sodelovanja, učinka na dostop do učne mobilnosti in splošneje na povezovanje Unije ter okrepljene mednarodne razsežnosti lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(41)Uredbo (EU) št. 1295/2013 bi bilo zato treba razveljaviti z učinkom od [1. januarja 2021] .

(42)Za zagotovitev nadaljevanja finančne podpore, zagotovljene v okviru programa, bi se morala ta uredba uporabljati od [1. januarja 2021] –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje I
Splošne določbe

Člen 1
Vsebina

S to uredbo se vzpostavi program Ustvarjalna Evropa (v nadaljnjem besedilu: program).

V Uredbi so določeni cilji programa, proračun za obdobje 2021–2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takega financiranja.

Člen 2
Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)„operacija mešanega financiranja“ pomeni ukrepe, ki se podpirajo iz proračuna EU, med drugim v okviru mehanizmov mešanega financiranja iz člena 2(6) finančne uredbe, ki združujejo nepovratne oblike podpore in finančne instrumente iz proračuna EU s povratnimi oblikami podpore iz razvojnih institucij ali drugih javnih finančnih institucij, pa tudi iz komercialnih finančnih institucij in od vlagateljev;

(2)„kulturni in ustvarjalni sektorji“ pomenijo vse sektorje, katerih dejavnosti temeljijo na kulturnih vrednotah ali umetniškem in drugem individualnem ali skupinskem ustvarjalnem izražanju. Te dejavnosti lahko vključujejo razvoj, ustvarjanje, produkcijo, razširjanje ter ohranjanje blaga in storitev, ki vsebujejo kulturno, umetniško ali drugo ustvarjalno izražanje, ter povezane dejavnosti, kot sta izobraževanje ali upravljanje. Potencialno bodo tako nastale inovacije in ustvarjena delovna mesta, zlasti iz intelektualne lastnine. Ti sektorji vključujejo arhitekturo, arhive, knjižnice in muzeje, umetniške obrti, avdiovizualno področje (vključno s filmom, televizijo, videoigrami in večpredstavnostnimi vsebinami), snovno in nesnovno kulturno dediščino, oblikovanje (med drugim modno oblikovanje), festivale, glasbo, literaturo, uprizoritvene umetnosti, knjige in založništvo, radio in vizualne umetnosti;

(3)„mala in srednja podjetja (MSP)“ pomenijo mikro, mala in srednja podjetja, kot so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES 30 ;

(4)„pravni subjekt“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, ustanovljeno in priznano kot tako v skladu z nacionalnim pravom, pravom Unije ali mednarodnim pravom, ki ima pravno osebnost in lahko v svojem imenu uveljavlja pravice in prevzema obveznosti, ali subjekt brez pravne osebnosti v skladu s [členom 197(2)(c)] finančne uredbe;

(5)„pečat odličnosti“ je znak visoke kakovosti, ki se podeljuje projektom, predloženim programu Ustvarjalna Evropa, za katere se šteje, da si zaslužijo financiranje, vendar ga ne prejmejo zaradi proračunskih omejitev. Priznava vrednost predloga in podpira iskanje alternativnih virov financiranja.

Člen 3
Cilji programa

(1)Splošna cilja programa sta:

(a)spodbujanje evropskega sodelovanja na področju kulturne in jezikovne raznolikosti ter dediščine;

(b)povečanje konkurenčnosti kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, zlasti avdiovizualnega sektorja.

(2)Specifični cilji programa so:

(a)okrepitev gospodarske, družbene in zunanje razsežnosti sodelovanja na evropski ravni za razvoj in spodbujanje evropske kulturne raznolikosti in evropske kulturne dediščine ter krepitev konkurenčnosti evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev in okrepitev mednarodnih kulturnih odnosov;

(b)spodbujanje konkurenčnosti in razširitve evropske avdiovizualne industrije;

(c)spodbujanje političnega sodelovanja in inovativnih ukrepov, ki podpirajo vse sklope programa, vključno s spodbujanjem raznolikega in pluralističnega medijskega okolja, medijske pismenosti in socialne vključenosti. 

(3)Program zajema naslednje sklope:

(a)sklop „KULTURA“ zajema kulturne in ustvarjalne sektorje razen avdiovizualnega sektorja;

(b)sklop „MEDIA“ zajema avdiovizualni sektor;

(c)„MEDSEKTORSKI sklop“ zajema dejavnosti v vseh kulturnih in ustvarjalnih sektorjih.

Člen 4
Sklop KULTURA

V skladu s cilji iz člena 3 ima sklop „KULTURA“ naslednje prednostne naloge:

(a)okrepiti čezmejno razsežnost in kroženje evropskih kulturnih in ustvarjalnih izvajalcev in del;

(b)povečati kulturno udejstvovanje v Evropi;

(c)spodbujati družbeno odpornost in socialno vključevanje s kulturo in kulturno dediščino;

(d)okrepiti zmogljivost evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev za uspeh, ustvarjanje delovnih mest in rast;

(e)okrepiti evropsko identiteto in vrednote s kulturno ozaveščenostjo, umetnostno vzgojo in ustvarjalnostjo v izobraževanju na podlagi kulture;

(f)spodbujati mednarodni razvoj zmogljivosti evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev za delovanje na mednarodni ravni;

(g)prispevati h globalni strategiji Unije za mednarodne odnose prek kulturne diplomacije.

Prednostne naloge so podrobneje opisane v Prilogi I.

Člen 5
Sklop MEDIA

V skladu s cilji iz člena 3 ima sklop „MEDIA“ naslednje prednostne naloge:

(a)negovati nadarjenost in spretnosti ter spodbujati sodelovanje in inovacije na področju ustvarjanja in produkcije evropskih avdiovizualnih del;

(b)izboljšati kinematografsko in spletno distribucijo ter zagotoviti širši čezmejni dostop do evropskih avdiovizualnih del, vključno z inovativnimi poslovnimi modeli in uporabo novih tehnologij;

(c)spodbujati evropska avdiovizualna dela in podpirati razvoj občinstva v Evropi in zunaj nje.

Te prednostne naloge se obravnavajo s podporo ustvarjanju, spodbujanju, dostopu in razširjanju evropskih del, ki bi lahko dosegla večje občinstvo v Evropi in zunaj nje, s čimer se prilagajajo novemu razvoju trga in spremljajo direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah.

Prednostne naloge so podrobneje opisane v Prilogi I.

Člen 6
MEDSEKTORSKI sklop

V skladu s cilji programa iz člena 3 ima „MEDSEKTORSKI sklop“ naslednje prednostne naloge:

(a)podpirati medsektorsko nadnacionalno politično sodelovanje, med drugim glede vloge kulture za socialno vključenost, in spodbujati poznavanje programa ter podpirati prenosljivost rezultatov;

(b)spodbujati inovativne pristope k ustvarjanju vsebin, dostopu, distribuciji in promociji v različnih kulturnih in ustvarjalnih sektorjih;

(c)spodbujati medsektorske dejavnosti, ki zajemajo več sektorjev, s ciljem prilagajanja strukturnim spremembam, s katerimi se sooča medijski sektor, med drugim s krepitvijo svobodnega, raznolikega in pluralističnega medijskega okolja, kakovostnega novinarstva in medijske pismenosti;

(d)vzpostaviti in podpirati centre programa za promocijo programa v njihovi državi ter spodbujati čezmejno sodelovanje v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih.

Prednostne naloge so podrobneje opisane v Prilogi I.

Člen 7
Proračun

1.Finančna sredstva za izvajanje programa v obdobju 2021–2027 znašajo 1 850 000 000 EUR po trenutnih cenah.

Program se izvaja v skladu z naslednjo okvirno finančno porazdelitvijo:

–do 609 000 000 EUR za cilj iz člena 3(2)(a) (sklop KULTURA);

–do 1 081 000 000 EUR za cilj iz člena 3(2)(b) (sklop MEDIA);

–do 160 000 000 EUR za dejavnosti iz člena 3(2)(c) (MEDSEKTORSKI sklop).

2.Znesek iz odstavka 1 se lahko uporabi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje programa, npr. dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi.

3.Poleg finančnih sredstev iz odstavka 1 in zaradi spodbujanja mednarodne razsežnosti programa se lahko dajo na voljo dodatni finančni prispevki iz zunanjih finančnih instrumentov [instrument za sosedstvo, razvoj in mednarodno sodelovanje, instrument za predpristopno pomoč (IPA III)] v podporo ukrepom, ki se izvajajo in upravljajo v skladu s to uredbo. Ta prispevek se financira v skladu z uredbami, s katerimi so bili vzpostavljeni navedeni instrumenti.

4.Viri, dodeljeni državam članicam v okviru deljenega upravljanja, se lahko na njihovo zahtevo prerazporedijo na program. Komisija navedene vire izvršuje neposredno v skladu s [členom 62(1)(a)] finančne uredbe ali posredno v skladu s [členom 62(1)(c)] navedene uredbe. Če je to mogoče, se navedeni viri uporabijo v korist zadevne države članice.

Člen 8
Tretje države, ki so se pridružile programu 

1.    V programu lahko sodelujejo naslednje tretje države:

(a)članice Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), v skladu s pogoji, določenimi v Sporazumu EGP;

(b)države pristopnice, države kandidatke in potencialne kandidatke v skladu s splošnimi načeli in pogoji za udeležbo navedenih držav v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in navedenimi državami;

(c)države, ki jih zajema evropska sosedska politika, v skladu s splošnimi načeli in pogoji za udeležbo navedenih držav v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in navedenimi državami;

(d)druge države v skladu s pogoji iz enega samega posebnega sporazuma, ki zajema udeležbo tretje države v katerem koli programu Unije, če sporazum:

(a)zagotavlja pravično uravnoteženost prispevkov in koristi tretje države, ki sodeluje v programih Unije;

(b)določa pogoje za udeležbo v programih, vključno z izračunom finančnih prispevkov v posamezne programe in njihovih upravnih stroškov. Ti prispevki pomenijo namenske prejemke v skladu s členom [21(5)] [nove finančne uredbe];

(c)ne podeljuje tretji državi pravice odločanja o programu;

(d)zagotavlja pravice Unije za zagotovitev dobrega finančnega poslovodenja in za zaščito njenih finančnih interesov.

2. Sodelovanje držav iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1 v sklopu MEDIA in MEDSEKTORSKEM sklopu je odvisno od izpolnjevanja pogojev iz Direktive 2010/13/EU.

3. Sporazumi, sklenjeni z državami, opredeljenimi v točki (c) odstavka 1, lahko odstopajo od obveznosti iz odstavka 2 v upravičenih primerih.

Člen 8a

Druge tretje države

Program lahko podpira sodelovanje s tretjimi državami, ki niso države iz člena 8, glede ukrepov, financiranih z dodatnimi prispevki iz instrumentov za zunanje financiranje v skladu s členom 7(3), če je to v interesu Unije.

Člen 9
Sodelovanje z mednarodnimi organizacijami in Evropskim avdiovizualnim observatorijem

1.V skladu s finančno uredbo se lahko programu pridružijo mednarodne organizacije, dejavne na področjih, ki jih zajema program.

2.Unija je med trajanjem programa članica Evropskega avdiovizualnega observatorija. Sodelovanje Unije v Observatoriju prispeva k uresničevanju prednostnih nalog sklopa MEDIA. Komisija zastopa Unijo v odnosih z Observatorijem. Sklop MEDIA podpira plačilo prispevka za članstvo Unije v Observatoriju, da se spodbujajo zbiranje podatkov in analize v avdiovizualnem sektorju.

Člen 10
Izvajanje in oblike financiranja EU

1.Program se izvaja z neposrednim upravljanjem v skladu s finančno uredbo ali s posrednim upravljanjem z organi iz člena 61(1)(c) finančne uredbe.

2.S programom se lahko zagotovi financiranje v kateri koli obliki iz finančne uredbe, zlasti v obliki nepovratnih sredstev, nagrad in javnih naročil. Zagotovi se lahko tudi financiranje v obliki finančnih instrumentov v okviru operacij mešanega financiranja.

3.Operacije mešanega financiranja iz tega programa se izvajajo v skladu z [Uredbo InvestEU] in naslovom X finančne uredbe.

4.Prispevki v mehanizem vzajemnega zavarovanja lahko krijejo tveganje, povezano z izterjavo sredstev, ki jih dolgujejo prejemniki, in se štejejo za zadostno jamstvo v skladu s finančno uredbo. Uporabljajo se določbe iz [člena X] Uredbe XXX [naslednica uredbe o jamstvenem skladu].

Člen 11
Zaščita finančnih interesov Unije

Kadar tretja država sodeluje v programu na podlagi določbe mednarodnega sporazuma ali na podlagi katerega koli drugega pravnega instrumenta, tretja država podeli potrebne pravice in dostop, ki ga potrebujejo odgovorni odredbodajalec, Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropsko računsko sodišče, da lahko celovito izvršujejo svoje pristojnosti. V primeru Evropskega urada za boj proti goljufijam te pravice vključujejo pravico do opravljanja preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013.

Člen 12
Programi dela

1.Program se izvaja s programi dela iz člena 110 finančne uredbe. V programih dela se po potrebi določi skupni znesek, namenjen za operacije mešanega financiranja.

2.Komisija sprejme program dela z izvedbenim aktom.

Poglavje II
Nepovratna sredstva in upravičeni subjekti

Člen 13
Nepovratna sredstva

1.Nepovratna sredstva v okviru programa se dodeljujejo in upravljajo v skladu z naslovom VIII finančne uredbe.

2.Komisijo za ocenjevanje lahko sestavljajo zunanji strokovnjaki.

3.Z odstopanjem od člena [130(2)] finančne uredbe in v upravičenih primerih se lahko stroški, ki so upravičencu nastali pred vložitvijo vloge za pridobitev sredstev, štejejo za upravičene, če so neposredno povezani z izvajanjem podprtih ukrepov in dejavnosti.

4.Po potrebi ukrepi programa opredeljujejo ustrezna merila za preprečevanje diskriminacije, med drugim glede uravnotežene zastopanosti spolov.

Člen 14
Upravičeni subjekti

1.Poleg meril iz [člena 197] finančne uredbe se uporabljajo merila za upravičenost iz odstavkov 2 do 4.

2.Upravičeni so naslednji subjekti:

(a) pravni subjekti s sedežem v eni od naslednjih držav:

(1)državi članici ali z njo povezani čezmorski državi ali ozemlju;

(2)tretjih državah, pridruženih programu;

(3)tretji državi, navedeni v programu dela, pod pogoji iz odstavkov 3 in 4;

(b)vsi pravni subjekti, ustanovljeni v skladu s pravom Unije, in vse mednarodne organizacije.

3.Pravni subjekti s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena programu, so izjemoma upravičeni do sodelovanja, kadar je to potrebno za doseganje ciljev določenega ukrepa.

4.Pravni subjekti s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena programu, bi načeloma morali nositi stroške njihovega sodelovanja. Dodatni prispevki iz instrumentov za zunanje financiranje v skladu s členom 7(3) lahko krijejo stroške njihovega sodelovanja, če je to v interesu Unije.

5.Naslednjim subjektom se lahko dodelijo nepovratna sredstva brez razpisa za zbiranje predlogov:

(a)Evropska filmska akademija;

(b)Mladinski orkester Evropske unije.

Poglavje III
Sinergije in dopolnjevanje

Člen 15
Dopolnjevanje

Komisija v sodelovanju z državami članicami zagotovi splošno skladnost in dopolnjevanje programa z ustreznimi politikami in programi, zlasti tistimi, ki se nanašajo na uravnoteženo zastopanost spolov, izobraževanje, mlade in solidarnost, zaposlovanje in socialno vključenost, raziskave in inovacije, industrijo in podjetništvo, kmetijstvo in razvoj podeželja, okolje in podnebne ukrepe, kohezijo, regionalno in mestno politiko, državno pomoč ter mednarodno sodelovanje in razvoj.

Člen 16
Kumulativno ali kombinirano financiranje

1.Ukrep, ki je prejel prispevek v okviru programa, lahko prejme tudi prispevek v okviru katerega koli drugega programa Unije, med drugim skladov na podlagi Uredbe (EU) št. XX/XXXX [Uredba o splošnih določbah], če prispevki ne krijejo istih stroškov. Kumulativno financiranje ne presega skupnih upravičenih stroškov ukrepa, podpora iz različnih programov Unije pa se lahko izračuna sorazmerno.

2.Predlogu, ki je upravičen na podlagi programa, se lahko podeli pečat odličnosti, če izpolnjuje naslednje kumulativne pogoje:

(a)ocenjen je bil v razpisu za zbiranje predlogov v okviru programa;

(b)izpolnjuje minimalne zahteve glede kakovosti navedenega razpisa za zbiranje predlogov;

(c)zaradi proračunskih omejitev ne sme biti financiran v okviru navedenega razpisa za zbiranje predlogov.

Poglavje IV
Spremljanje, ocenjevanje in kontrola

Člen 17
Spremljanje in poročanje

1.Kazalniki za poročanje o napredku programa pri doseganju ciljev iz člena 3 so navedeni v Prilogi II.

2.Da se zagotovi učinkovita ocena napredka programa pri doseganju njegovih ciljev, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 19 za oblikovanje določb za okvir za spremljanje in ocenjevanje, vključno s spremembami Priloge II za pregled ali dopolnitev kazalnikov, kadar bi bilo to potrebno.

3.Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov programa zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije in (kadar je smiselno) državam članicam naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.

Člen 18
Ocenjevanje

1.Ocene se opravijo pravočasno, da prispevajo k postopku odločanja.

2.Vmesna ocena programa se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju programa, vendar najpozneje v štirih letih od začetka izvajanja programa.

3.Ob koncu izvajanja programa, vendar ne pozneje kot v dveh letih po zaključku obdobja iz člena 1, Komisija opravi končno oceno programa.

4.Komisija zaključke teh ocen skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

5.Sistem za poročanje o oceni zagotavlja, da se podatki za ocenjevanje programa zbirajo uspešno, učinkovito, pravočasno in na ustrezni ravni podrobnosti. Takšni podatki in informacije se sporočijo Komisiji na način, ki je skladen z drugimi pravnimi določbami; na primer se osebni podatki po potrebi anonimizirajo. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.

Člen 19
Izvajanje prenosa pooblastila

1.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 17 se prenese na Komisijo do 31. decembra 2028.

3.Prenos pooblastila iz člena 17 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 17, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Poglavje V
Prehodne in končne določbe

Člen 20
Informiranje, komuniciranje in oglaševanje

1.Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov) z zagotavljanjem jasnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo.

2.Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s programom ter njegovimi ukrepi in rezultati, podprtimi z njegovimi sklopi. Finančna sredstva, dodeljena programu, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena 3.

Člen 21
Razveljavitev

Uredba (EU) št. 1295/2013 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2021.

Člen 22
Prehodne določbe

1.Ta uredba do zaključka zadevnih ukrepov ne vpliva na njihovo nadaljevanje ali spremembo v skladu z Uredbo (EU) št. 1295/2013, ki se še naprej uporablja za zadevne ukrepe do njihovega zaključka.

2.Finančna sredstva za program lahko krijejo tudi odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki so potrebni za zagotovitev prehoda med programom in ukrepi, sprejetimi v skladu z Uredbo (EU) št. 1295/2013.

3.Po potrebi se lahko v proračun po letu 2027 knjižijo odobritve za kritje odhodkov iz člena 7(4), da se omogoči upravljanje ukrepov, ki ne bodo zaključeni do 31. decembra 2027.

Člen 23
Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja (programski sklop)

1.3.Vrsta predloga/pobude

1.4.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

1.6.Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene posledice za odhodke 

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

Predlog UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o vzpostavitvi programa Ustvarjalna Evropa in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1295/2013

1.2.Zadevna področja (programski sklop)

Vlaganje v ljudi, socialno kohezijo in vrednote, Ustvarjalna Evropa (kultura in avdiovizualni sektor) (MEDIA)

1.3.Predlog/pobuda se nanaša na:

◻ nov ukrep. 

◻ nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 31 . 

⌧ podaljšanje obstoječega ukrepa. 

◻ združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep. 

1.4.Utemeljitev predloga/pobude

1.4.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

Novi program Ustvarjalna Evropa 2021–2027 bo omogočil nadaljnje izkoriščanje in poudaril potencial za reševanje skupnih izzivov in oblikovanje skupnih priložnosti, ki so bile ustvarjene v prvi generaciji (2014–2020) skupnega programa za kulturne in ustvarjalne sektorje. To zadeva zlasti priložnosti za skupni medsektorski sklop, kjer bodo inovacije v središču. Ohranitev uveljavljenega programa Ustvarjalna Evropa bo pomagal zagotoviti stalno sodelovanje in prepoznavnost podpore EU.

1.4.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

Razlogi za ukrepanje na evropski ravni (predhodno)

Vmesna ocena predhodnega programa je pokazala, da so bili njegovi cilji in prednostne naloge na splošno skladni in se dopolnjujejo s tistimi iz nacionalnih politik in programov, kar je v skladu z načelom subsidiarnosti. Zlasti večstranska nadnacionalna narava programa Ustvarjalna Evropa zagotavlja posebno možnost, ki jo nacionalna sredstva redko lahko ponudijo. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da program obravnava glavne izzive teh sektorjev, zlasti dostop do financiranja, razdrobljenost trga za kulturna dela ter digitalizacijo in globalizacijo. Program Ustvarjalna Evropa je bil oblikovan tudi za doseganje strateških prednostnih nalog EU, kot so cilji strategije EU2020 na področju zaposlovanja, spodbujanje ustvarjanja delovnih mest in pravičnejši notranji trg z okrepljeno industrijsko bazo, in sektorske strategije na ravni EU, kot je enotni digitalni trg. Odprto javno posvetovanje, priloženo vmesnemu pregledu, in drugo bolj obsežno, ki je bilo potekalo od januarja do marca 2018, sta potrdili, da se velika večina anketirancev strinja, da je program Ustvarjalna Evropa ustrezno obravnaval zadevne izzive. Te ugotovitve so potrdili druga zunanja strokovna mnenja in povratne informacije, ki so bile med drugim zbrane prek odprte metode koordinacije, strukturnega dialoga s sektorjem in drugimi forumi, kot je evropski filmski forum.

Pričakovana ustvarjena dodana vrednost Unije (naknadno)

Čezmejno kroženje del, vključno z avdiovizualnimi deli.

Oblikovanje mednarodnih mrež in čezmejnih partnerstev, ki so najpomembnejši in najbolj trajni strukturni elementi programa Ustvarjalna Evropa.

Nadnacionalna omrežja povečujejo tudi zmogljivosti kulturnih in ustvarjalnih izvajalcev na splošno in zlasti tistih, ki delujejo na nišnih področjih in v državah članicah, kjer so takšne zmogljivosti manj razvite.

Čezmejna mobilnost kulturnih in ustvarjalnih izvajalcev projekta in k rezultatom usmerjeni pristop vodita do razvoja znanj in spretnosti ter bosta okrepila zmogljivosti sektorja.

Podpora organizacijam pri sprejemanju (izračunanega) tveganja, kar jim omogoča, da se posvetijo delovanju z evropsko razsežnostjo.

Učinek na ugled upravičencev programov, ki povečuje potencialno zanimanje partnerjev in finančnih posrednikov ter njihovo zaupanje v podprte projekte. Ta vidik na ugled naj bi po odgovorih olajšal dostop do dodatnih sredstev.

Program ima močno usmeritev na družbo, saj EU s spodbujanjem kulturne in jezikovne raznolikosti ter umetniške in ustvarjalne svobode evropskim državljanom pošilja in od njih prejema smiselna in ustrezna sporočila in tako prispeva k evropski družbeni blaginji.

Hkrati ima program Ustvarjalna Evropa tudi pozitiven vpliv na gospodarstvo Unije kot celoto s podpiranjem ustvarjanja, promocije in kroženja kulturnih dobrin in dostopa do kulturnih storitev ter konkurenčnosti evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev. Medtem ko se sheme podpore filmski industriji na nacionalni ravni osredotočajo predvsem na proizvodnjo del, je podpora EU dejavna v zgodnejših (usposabljanje, razvoj) in poznejših fazah (distribucija, promocija, predvajanje), z izjemo televizijskih koprodukcij, z namenom zagotoviti, da evropska dela bolje krožijo prek meja ter so vidna in uspešna na vseh distribucijskih kanalih, tudi prek spleta.

Podpora EU spremlja prosti pretok avdiovizualnih medijskih storitev, okrepljen z direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah, ter zlasti prepoznavnost evropskih del v katalogih storitev videa na zahtevo.

1.4.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.4.4.Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

Program se bo skladal in dopolnjeval z drugimi instrumenti Unije, zlasti s programom Erasmus+, evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi (skladi ESI), vključno z Evropskim socialnim skladom in Evropskim skladom za regionalni razvoj, ter naslednjim okvirnim programom za raziskave in inovacije kot instrumenti zunanjega sodelovanja (NDICI, IPA III in ČDO). Na podlagi glavne določbe Pogodbe in novega političnega pristopa na podlagi kulturne povezave, kot je določeno v novi evropski agendi za kulturo, je cilj programa razvoj sinergij z naslednjimi področji politike: izobraževanje in mladina, politika zaposlovanja in socialna politika, kohezija in razvoj podeželja, program za enotni trg, strateška infrastruktura, kot je program za digitalno Evropo, Obzorje Evropa in raziskovalni programi, ter zunanje politike in politike razvojnega sodelovanja.

1.5.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

⌧ Časovno omejeno

–⌧    v veljavi od [1.1.2021] do [31.12.2027]

–⌧    Finančne posledice med letoma 2021 in 2027 za odobritve za prevzem obveznosti in med letoma 2021 in 2027 za odobritve plačil ter po letu 2027 za plačila.

◻ Časovno neomejeno

izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,
ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.6.Načrtovani načini upravljanja 32  

⌧ Neposredno upravljanje – Komisija:

–⌧ z lastnimi službami, vključno z zaposlenimi v delegacijah Unije,

–⌧    prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

⌧ Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–⌧ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–◻ organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

–⌧ subjektom javnega prava,

–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

Sklop kazalnikov, ki poročajo o napredku programa pri doseganju splošnih ciljev, je določen v pravni podlagi. O teh se bo redno poročalo.

Vmesna ocena bo opravljena do 31. decembra 2024. Končna ocena bo opravljena do 31. decembra 2029.

Spremljanje se bo izvajalo v skladu z zahtevami iz memoranduma o soglasju z agencijo EACEA.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njo povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

Strategiji na področju boja proti goljufijam tako agencije EACEA (posodobljeno leta 2018) kot Komisije bosta omogočili oceno tveganja goljufij, predvsem z ukrepi za preprečevanje nepravilnosti, ki se nato okrepijo v primeru odkritja goljufije.

Tako matični generalni direktorat kot agencija EACEA bosta še naprej izvajala naslednje ukrepe: spremljanje centrov, spremljanje misij v skladu z opredeljeno strategijo spremljanja, jasne zahteve za poročanje v sporazumih o nepovratnih sredstvih z upravičenci, uvodna srečanja z novimi upravičenci, možnost prekinitve nepovratnih sredstev zaradi nepredložitve rezultatov ali neupoštevanja določenih pogojev financiranja, kot so tiste, povezane s komunikacijo.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelek večletnega finančnega okvira in predlagane nove odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Okvirna dodelitev znotraj medsektorskega sklopa za finančno obdobje 2021–2027

A) Medsektorsko nadnacionalno sodelovanje na področju politik, promocija znanja o programu in podpora prenosljivosti rezultatov: 5 milijonov EUR

B) Spodbujanje inovativnih pristopov k nastajanju vsebin, dostopu, distribuciji in promociji različnih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev: 52 milijonov EUR

C) Spodbujanje medsektorskih dejavnosti, ki zajemajo več sektorjev, katerih cilj je prilagajanje strukturnim spremembam, s katerimi se sooča medijski sektor, vključno s spodbujanjem svobodnega, raznolikega in pluralističnega medijskega okolja, kakovostnega novinarstva in medijske pismenosti: 61 milijonov EUR

D) Ustanovitev in podpora centrom programa za zagotavljanje informacij o programu in promocijo programa v njihovih državah ter spodbujanje čezmejnega sodelovanja v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih: 42 milijonov EUR

3.3.Ocenjene posledice za odhodke

3.3.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Ta oddelek bi bilo treba izpolniti s „proračunskimi podatki upravne narave“, ki jih je treba najprej vnesti v Prilogo k oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga , ki se prenese v sistem DECIDE za namene posvetovanj med službami.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.3.2.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za upravne zadeve

◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

⌧    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.3.2.1.Ocenjene potrebe po človeških virih

◻    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

⌧    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

3.3.3.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

V predlogu/pobudi:

◻    ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

⌧    je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.4.Ocenjene posledice za prihodke

⌧    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

◻    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–◻    za lastna sredstva,

–◻    za druge prihodke.

navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice: ◻    

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

[…]

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

[…]

(1)     Rimska izjava, marec 2017.

(2)    EYCH 2018: https://europa.eu/cultural-heritage/european-year-cultural-heritage_sl  

(3)     COM(2017) 673 final.

(4)    COM(2018) 267 final.

(5)     JOIN(2016) 029 final.

(6)     JOIN(2014) 0477 final

(7)     COM(2018) 236 final.  

(8)     COM(2017) 479 final.

(9)    Prejetih je bilo 1 839 odgovorov iz vse Evrope.

(10)    https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/european-film-forum.

(11)    Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 (UL L 123, 12.5.2016, str. 1).

(12)    COM(2018) 248 final.

(13)    UL C […], […], str. […].

(14)    UL C […], […], str. […].

(15)    COM(2018) 267 final.

(16)     COM(2016) 594 final.

(17)     COM(2016) 0287 final.

(18)     JOIN(2016) 029 final.

(19)     COM(2014) 0477 final.

(20)     COM (2017) 479 final.

(21)    Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, ki so jo Združeni narodi sprejeli septembra 2015, A/RES/70/1.

(22)    UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

(23)    Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(24)    Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).

(25)    Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(26)    Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).

(27)    Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).

(28)    Sklep Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj) (UL L 344, 19.12.2013, str. 1).

(29)    Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(30)    UL L 124, 20.5.2003.

(31)    Po členu 58(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(32)    Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx.  

(33)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(34)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(35)    Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z Zahodnega Balkana.

(36)    Seštevek se zaradi zaokroževanja ne ujema.

(37)    Program bi se lahko (delno) prenesel na izvajalsko agencijo ob upoštevanju rezultatov analize stroškov in koristi ter s tem povezanih odločitev.

(38)    Ocena potreb po osebju na podlagi števila zaposlenih na Komisiji leta 2018 (razen izvajalske agencije) s postopnim povečevanjem. Številke na podlagi povprečnih stroškov, ki se z letom 2019 letno povečujejo za 2 % za indeksacijo in za 1,5 % za vpliv na poklicno napredovanje (SU+ZU). Ne vključuje niti ocene potrebnega osebja, ki ga bodo potrebovali decentralizirani organi, niti dodatnega osebja, ki bo plačano iz prispevkov prihodnjih pridruženih držav.

(39)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(40)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(41)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(42)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj,30.5.2018

COM(2018) 366 final

PRILOGI

k

predlogu UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi programa Ustvarjalna Evropa (2021–2027) in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1295/2013

PRILOGA I

Dodatne informacije o dejavnostih, ki se bodo financirale

1.SKLOP KULTURA

Prednostne naloge sklopa KULTURA iz programa, opisane v členu 4, se uresničujejo z naslednjimi ukrepi:

Horizontalni ukrepi:

(a)projekti sodelovanja;

(b)evropske mreže kulturnih in ustvarjalnih organizacij iz različnih držav;

(c)kulturne in ustvarjalne vseevropske platforme;

(d)mobilnost umetnikov ter kulturnih in ustvarjalnih izvajalcev;

(e)podpora kulturnim in ustvarjalnim organizacijam pri delovanju na mednarodni ravni;

(f)razvoj politike, sodelovanje in izvajanje na področju kulture, vključno z zagotavljanjem podatkov in izmenjavo najboljših praks ali pilotnih projektov.

Sektorski ukrepi:

(a)podpora glasbenemu sektorju: spodbujanje raznolikosti, ustvarjalnosti in inovacij na področju glasbe, zlasti distribucije glasbenega repertoarja v Evropi in zunaj nje, ukrepi usposabljanja in razvoj občinstva z evropskim repertoarjem ter podpora zbiranju podatkov in analizi;

(b)podpora knjižnemu sektorju in založništvu: ciljno usmerjeni ukrepi za spodbujanje raznolikosti, ustvarjalnosti in inovativnosti, zlasti za prevajanje in promocijo evropske književnosti prek meja v Evropi in zunaj nje, usposabljanje in izmenjavo sektorskih strokovnjakov, avtorjev in prevajalcev ter nadnacionalnih projektov za sodelovanje, inovacije in razvoj v tem sektorju;

(c)podpora sektorjema arhitekture in kulturne dediščine: ciljno usmerjeni ukrepi za mobilnost izvajalcev, krepitev zmogljivosti, razvoj občinstva in internacionalizacijo sektorjev arhitekture in kulturne dediščine, promocija kulture grajenega prostora (Baukultur), podporo za varovanje, ohranjanje in krepitev kulturne dediščine in njenih vrednot prek ozaveščanja, mreženja in vzajemnega učenja;

(d)podpora drugim sektorjem: ciljno usmerjeni ukrepi v korist razvoja ustvarjalnih vidikov sektorjev oblikovanja in mode ter kulturnega turizma in za njihovo promocijo in zastopanje zunaj Evropske unije.

Posebni ukrepi za povečanje prepoznavnosti in oprijemljivosti evropske kulturne raznolikosti in dediščine ter za spodbujanje medkulturnega dialoga:

(a)evropske prestolnice kulture; finančna podpora jim je zagotovljena s Sklepom št. 445/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta 1 ;

(b)znak evropske dediščine; finančna podpora mu je zagotovljena s Sklepom št. 1194/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta 2 ;

(c)kulturne nagrade EU;

(d)dnevi evropske dediščine,

(e)podpora evropskim kulturnim ustanovam, katerih cilj je zagotavljanje neposrednih kulturnih storitev z veliko geografsko pokritostjo evropskim državljanom.

2.SKLOP MEDIA

Prednostne naloge sklopa MEDIA iz programa, opisane v členu 5, upoštevajo razlike med državami glede produkcije, distribucije in dostopa do avdiovizualnih vsebin, pa tudi velikost in značilnosti zadevnih trgov ter se med drugim uresničujejo z naslednjimi ukrepi:

(a)razvojem avdiovizualnih del;

(b)produkcijo inovativnih televizijskih vsebin in serijskega pripovedovanja zgodb;

(c)oglaševanja in trženja, tudi na spletu in z uporabo podatkovne analitike, za povečanje pomena, prepoznavnosti, čezmejnega dostopa ter dosega gledalcev evropskih del;

(d)podporo mednarodni prodaji in kroženju nenacionalnih evropskih del na vseh platformah, vključno z usklajenimi distribucijskimi strategijami, ki zajemajo več držav;

(e)podporo izmenjavi med podjetji in dejavnostim mreženja za spodbujanje evropskih in mednarodnih koprodukcij;

(f)promocijo evropskih del na sektorskih prireditvah in sejmih v Evropi in zunaj nje;

(g)pobudami, ki spodbujajo razvoj občinstva in filmsko izobraževanje, zlasti pri mladem občinstvu;

(h)dejavnostmi usposabljanja in mentorstva za povečanje zmogljivosti izvajalcev v avdiovizualnem sektorju za prilagoditev na nove razmere na trgu in digitalnim tehnologijam;

(i)mrežo evropskih ponudnikov videa na zahtevo (VOD), ki predvajajo precejšen del nenacionalnih evropskih del;

(j)mrežo evropskih festivalov, ki predvajajo precejšen del nenacionalnih evropskih filmov;

(k)mrežo evropskih kinooperaterjev, ki predvajajo precejšen del nenacionalnih evropskih filmov;

(l)posebnimi ukrepi za prispevanje k bolj uravnoteženi zastopanosti spolov v avdiovizualnem sektorju;

(m)podporo političnemu dialogu, inovativnim političnim ukrepom in izmenjavi najboljših praks, tudi prek analitičnih dejavnosti in z zagotavljanjem zanesljivih podatkov;

(n)nadnacionalno izmenjavo izkušenj in znanja ter dejavnostmi vzajemnega učenja in mreženja v avdiovizualnem sektorju in med oblikovalci politike.

3.MEDSEKTORSKI SKLOP

Prednostne naloge MEDSEKTORSKEGA sklopa iz programa, opisane v členu 6, se uresničujejo zlasti z naslednjimi dejavnostmi:

Sodelovanje politik in vrednotenje:

(a)    razvoj politike, nadnacionalna izmenjava izkušenj in znanja ter dejavnosti vzajemnega učenja in mreženja med kulturnimi in ustvarjalnimi organizacijami ter oblikovalci politike, ki je medsektorske narave;

(b)analitične medsektorske dejavnosti;

(c)podpora ukrepom, katerih cilj je spodbujati čezmejno sodelovanje na področju politike in razvoj politike o vlogi socialne vključenosti prek kulture;

(d)izboljšanje poznavanja programa in tem, ki jih zajema, spodbujanje ozaveščanja državljanov in pomoč pri prenosljivosti rezultatov širše kot le na ravni držav članic.

Laboratorij za ustvarjalne inovacije:

(a)spodbujanje novih oblik ustvarjanja na stičiščih različnih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, na primer z uporabo inovativnih tehnologij;

(b)spodbujanje inovativnih medsektorskih pristopov in orodij za lažji dostop, distribucijo, promocijo in vrednotenje kulture in ustvarjalnosti, vključno s kulturno dediščino.

Centri programa:

(a)spodbujanje programa na nacionalni ravni ter zagotavljanje informacij o različnih vrstah finančne podpore, ki so na voljo v okviru politike Unije;

(b)spodbujanje čezmejnega sodelovanja strokovnjakov, ustanov, platform in mrež v okviru področja politike in sektorjev, vključenih v program, ter med njimi;

(c)podpora Komisiji pri zagotavljanju primernega obveščanja o rezultatih programa za državljane ter njihovega razširjanja.

Medsektorske dejavnosti, ki podpirajo sektor novičarskih medijev:

(a)obravnavanje strukturnih sprememb, s katerimi se sooča medijski sektor, s spodbujanjem in spremljanjem raznolikega in pluralističnega medijskega okolja;

(b)podpora visokim standardom medijske produkcije s spodbujanjem sodelovanja, čezmejnega sodelovalnega novinarstva in kakovostnih vsebin;

(c)spodbujanje medijske pismenosti, ki državljanom omogoča, da razvijejo kritično razumevanje medijev.

PRILOGA II

Kazalniki

SKLOP KULTURA:

SKLOP MEDIA:

MEDSEKTORSKI SKLOP:

(1)    Sklep št. 445/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi aktivnosti Unije za Evropske prestolnice kulture za leta od 2020 do 2033 in o razveljavitvi Sklepa št. 1622/2006/ES (UL L 132, 3.5.2014, str. 1).

(2)    Sklep št. 1194/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o uvedbi ukrepa Evropske unije za znak evropske dediščine (UL L 303, 22.11.2011, str. 1).