Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52018DC0270

Predlog PRIPOROČILO SVETA o spodbujanju avtomatičnega vzajemnega priznavanja visokošolskih diplom in srednješolskih spričeval ter izidov iz učnih obdobij v tujini

COM/2018/270 final

Bruselj, 22.5.2018

COM(2018) 270 final

2018/0126(NLE)

Predlog

PRIPOROČILO SVETA

o spodbujanju avtomatičnega vzajemnega priznavanja visokošolskih diplom in srednješolskih spričeval ter izidov iz učnih obdobij v tujini

{SWD(2018) 170 final}


OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

Razlogi za predlog in njegovi cilji

Cilj predlaganega priporočila Sveta je zagotoviti, da se vsakemu študentu, vajencu ali dijaku, ki ima učno izkušnjo v tujini, bodisi za pridobitev kvalifikacije bodisi v okviru učne mobilnosti, ta izkušnja avtomatično prizna za namene nadaljnjega izobraževanja. To ne posega v pravico katere koli institucije za izobraževanje in usposabljanje, da sprejme odločitev glede vstopnih pogojev.

Ta cilj je ključni element prizadevanj za oblikovanje evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025, tj. „Evrop[e], v kateri učenja, študija in raziskovalnega dela ne bi ovirale meje. Celin[e], kjer je bivanje v drugi državi članici – z namenom študija, učenja ali dela – postalo standard, govorjenje še dveh jezikov poleg maternega pa pravilo. Celin[e], na kateri imajo ljudje močan občutek evropske identitete, evropske kulturne dediščine in raznolikosti Evrope.“ Državam članicam želimo omogočili, da okrepijo in pospešijo sodelovanje na teh različnih področjih in s tem dajo zgled tudi drugim državam, ki niso članice EU. Poleg tega bo evropski izobraževalni prostor temeljil na pristopu vseživljenjskega učenja, ki bo zajemal vse starostne skupine, vse oblike učenja in vse sektorje izobraževanja in usposabljanja.

S sprejetjem tega priporočila Sveta bodo države članice najprej pozvane, da sprejmejo politično zavezo o avtomatičnem priznavanju. Nato bodo pozvane k izvajanju postopnega tehničnega pristopa, da se zgradi medsebojno zaupanje v sisteme izobraževanja in usposabljanja. Pri tem se upoštevajo razmere v različnih sektorjih izobraževanja in usposabljanja, saj so postopki in orodja za priznavanje v visokem šolstvu bolj razviti kot v srednješolskem izobraževanju. V predlogu so določeni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za uresničitev avtomatičnega priznavanja, ter orodja EU, ki lahko države članice in njihove institucije za izobraževanje in usposabljanje podpirajo pri doseganju tega cilja.

Učna mobilnost spodbuja razvoj kompetenc in pridobivanje izkušenj, ki so ključne za aktivno udeležbo v družbi in na trgu dela. Prav tako lahko spodbuja mobilnost delavcev in s tem prispeva k boljšemu življenjskemu standardu pa tudi k odpornosti posameznikov in ekonomski odpornosti. V nedavni vmesni oceni programa Erasmus+ 1 je bilo navedeno, da mobilnost pozitivno vpliva na samozavest, samostojnost in socialni kapital učencev ter njihov prehod v zaposlitev. V globaliziranem izobraževalnem in zaposlovalnem okolju je nujno, da lahko učenci kar najbolje izkoristijo vse možnosti učenja po EU. Vendar pa to mobilnost ovira nezadostno avtomatično priznavanje kvalifikacij in izidov iz učnih obdobij v tujini.

Do danes je edino pravno besedilo na tem področju Konvencija o priznavanju visokošolskih kvalifikacij v evropski regiji (Lizbonska konvencija o priznavanju) 2 , ki sta jo pripravila Svet Evrope in Unesco ter je bila sprejeta leta 1997. Ratificiralo jo je že 53 držav 3 . Zajema zaključne srednješolske kvalifikacije in visokošolske kvalifikacije. Vzajemno priznavanje visokošolskih kvalifikacij v evropskem visokošolskem prostoru je tudi eden od temeljnih ciljev bolonjskega procesa 4 , ki se je začel leta 1998 in v katerem sodeluje 48 držav, vključno z vsemi državami članicami. V sporočilu iz Bukarešte iz leta 2012 so se ministri zavezali k dolgoročnemu cilju avtomatičnega priznavanja. A kljub ponovni potrditvi te zaveze v erevanskem komunikeju 5 iz leta 2015, v katerem so se ministri zavezali, da bodo zagotovili, „da se kvalifikacije [...] avtomatsko priznavajo na isti ravni kot ustrezne domače kvalifikacije“, je dejanski napredek še vedno počasen ali pa ga sploh ni.

V visokošolskem izobraževanju prosti pretok študentov še vedno prepogosto ovirajo zapleteni, dragi in zamudni postopki priznavanja. V nekaterih primerih lahko ti postopki trajajo več mesecev in so lahko zelo dragi 6 , med težavami, s katerimi se srečujejo študenti, pa sta še nedoslednost in pomanjkanje preglednosti. Eden od razlogov za to je v tem, da so odločitve o priznanju pogosto prepuščene presoji visokošolske institucije, na katero se dijak vpisuje, pri čemer se prakse institucij zelo razlikujejo in merila niso enotna.

V splošnem srednješolskem izobraževanju so postopki vzajemnega priznavanja tako kvalifikacij kot izidov iz učnih obdobij v tujini slabo razviti. Imetniki kvalifikacije, ki omogoča nadaljevanje izobraževanja na visokošolski ravni v eni državi članici, pogosto nimajo zagotovila glede dostopa do visokošolskega izobraževanja v drugi državi članici. Pri krajših učnih obdobjih v tujini težav s priznavanjem ni, zato pa ostaja velik problem negotovost pri obdobjih od treh mesecev do enega leta. To negativno vpliva na učno mobilnost posameznikov, ki vstopajo v visokošolsko izobraževanje 7 , pa tudi na ravni srednješolskega izobraževanja. Poleg tega bodo z načrtovano razširitvijo mobilnosti dijakov na srednješolski ravni v prihodnji generaciji programa Erasmus+ vprašanja priznavanja na tej ravni postala še pomembnejša.

Priznavanje mobilnosti posameznikov v srednjem poklicnem izobraževanju in usposabljanju je bolj razvito. Takšni dijaki imajo na voljo orodja za priznavanje učnih izidov s strani matične institucije. Po drugi strani pa dijaki, ki so končali srednješolsko poklicno izobraževanje in usposabljanje ter imajo dostop do visokošolskega izobraževanja v svoji državi, nimajo zagotovila, da bodo imeli enak dostop v drugih državah članicah, saj se nacionalne prakse razlikujejo. Ta negotovost glede dostopa nedvomno negativno vpliva na učno mobilnost.

Vendar je bil dosežen precejšen napredek med skupinami držav članic, ki so sprejele sporazume o avtomatičnem priznavanju. Eden takšnih primerov je sklep Beneluksa 8 o avtomatičnem priznavanju, ki je bil podpisan 25. januarja 2018 ter zajema vse visokošolske kvalifikacije, od programov kratkega cikla do doktoratov. Podobne ureditve imajo nordijske države 9 , v letu 2018 pa naj bi sporazum podpisale tudi baltske države 10 . V zadnjih dveh primerih dogovori zajemajo srednješolske kvalifikacije, ki omogočajo nadaljevanje izobraževanja na visokošolski ravni. Poleg tega nekatere države članice, na primer Avstrija in Italija, avtomatično priznajo izide iz učnih obdobij, ki jih dijaki med srednješolskim izobraževanjem in usposabljanjem preživijo v kateri koli državi.

Pozitiven primer sodelovanja med državami članicami glede priznavanja srednješolskih kvalifikacij, ki omogočajo nadaljevanje izobraževanja na visokošolski ravni, je evropska matura, spričevalo, ki ga podeljujejo evropske šole 11 . Imetniki spričevala o evropski maturi imajo enake pravice in ugodnosti kot drugi imetniki zaključnih srednješolskih spričeval v njihovih državah, vključno s pravico, kot jo imajo državljani teh držav z enakovrednimi kvalifikacijami, da se prijavijo za sprejem na katero koli visokošolsko institucijo v kateri koli državi članici.

Dodana vrednost tega predloga za priporočilo Sveta je, da naj bi avtomatično priznavanje na podlagi navedenih primerov razširil na vse države članice. Države članice in njihove institucije za izobraževanje in usposabljanje bo podpiral pri izvajanju, pri čemer se bo upoštevalo, da so odgovorne za svoje sisteme izobraževanja in usposabljanja. Ta pomemben korak pri oblikovanju evropskega izobraževalnega prostora je nato lahko zgled za napredek v drugih okvirih, na primer znotraj geografsko širšega evropskega visokošolskega prostora.

V tem priporočilu Sveta avtomatično priznavanje kvalifikacije pomeni pravico imetnikov kvalifikacije, ki jo je podelila država članica, da imajo možnost dostopa do programa izobraževanja ali usposabljanja v kateri koli drugi državi članici, ne da bi morali skozi ločen postopek priznavanja. Avtomatično priznavanje izidov iz učnega obdobja v tujini pomeni pravico, da se izidi iz učnega obdobja v eni državi članici priznajo v kateri koli drugi državi članici, kadar so učni izidi ustrezno dokumentirani. V Prilogi je glosar izrazov, ki se uporabljajo v tem dokumentu.

Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Predlog priporočila Sveta o spodbujanju avtomatičnega vzajemnega priznavanja visokošolskih diplom in srednješolskih spričeval ter učnih obdobij v tujini je bil eden ključnih elementov prispevka Evropske komisije k srečanju voditeljev v Göteborgu dne 17. novembra 2017, tj. sporočila z naslovom Krepitev evropske identitete s pomočjo izobraževanja in kulture 12 . Tesno je povezan s prizadevanji za oblikovanje evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025 in je bil potrjen s sklepi Evropskega sveta z dne 14. decembra 2017 13 , ki vsebujejo poziv k prizadevanjem, da bi „spodbujali sodelovanje med državami članicami na področju medsebojnega priznavanja visokošolskih diplom in spričeval o zaključku srednješolskega izobraževanja v ustreznem okviru“.

Delo na področju avtomatičnega vzajemnega priznavanja pomeni tudi nadaljevanje dela na prednostnem področju „preglednost in priznavanje znanj in spretnosti ter kvalifikacij za omogočanje mobilnosti na področju učenja in dela“, ki je bilo opredeljeno v Skupnem poročilu Sveta in Komisije za leto 2015 o izvajanju strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju 14 .

V okviru politike Evropske unije na področju izobraževanja in usposabljanja se delo za avtomatično vzajemno priznavanje kvalifikacij in izidov iz učnih obdobij v tujini lahko opre na več temeljev, med drugim na:

(a)Priporočilo Sveta z dne 22. maja 2017 o evropskem ogrodju kvalifikacij za vseživljenjsko učenje, katerega cilj je izboljšati preglednost, primerljivost in prenosljivost kvalifikacij posameznikov. Navedeno priporočilo je vzpostavilo skupno referenčno ogrodje osmih ravni kvalifikacij, izraženih kot učni izidi z rastočimi ravnmi usposobljenosti. Služijo kot pretvornik med različnimi sistemi kvalifikacij in njihovimi ravnmi. Države članice so razvile ali razvijajo nacionalna ogrodja kvalifikacij, ki temeljijo na učnih izidih, in ta ogrodja povezujejo z evropskim ogrodjem kvalifikacij;

(b)Sklep Europass 15 o skupnem okviru za zagotavljanje boljših storitev za znanja in spretnosti ter kvalifikacije, ki bo vzpostavil celosten in interoperabilen okvir orodij in informacij, zlasti za namene čezmejne zaposlitvene in učne mobilnosti;

(c)predlog Komisije za priporočilo Sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje 16 z dne 17. januarja 2018, ki posodablja Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje 17 iz decembra 2006. Priporoča podpiranje in nadaljnji razvoj ocenjevanja in vrednotenja ključnih kompetenc, da se posameznikom omogoči priznanje njihovih kompetenc in pridobitev polne ali, kadar je to primerno, delne kvalifikacije;

(d)Priporočilo Sveta o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja 18 iz decembra 2012, ki države članice poziva, naj do leta 2018 vzpostavijo ureditev za potrjevanje neformalnega in priložnostnega učenja;

(e)postopke za zagotavljanje kakovosti, ki visokošolskim sistemom držav članic omogočajo, da dokažejo kakovost in povečajo preglednost, s čimer se prispeva h graditvi medsebojnega zaupanja ter boljšemu priznavanju njihovih kvalifikacij, programov in drugih storitev. V skladu s Priporočilom Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. februarja 2006 o nadaljnjem evropskem sodelovanju pri zagotavljanju kakovosti v visokem šolstvu 19 Komisija in države članice podpirajo sodelovanje med visokošolskimi institucijami, agencijami za zagotavljanje kakovosti in akreditacijo, pristojnimi organi in drugimi organi, dejavnimi na tem področju. Zaupanje in priznavanje temeljita na skupnih standardih in smernicah za zagotavljanje kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru, razvitih z bolonjskim procesom, ter evropskem registru za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu 20 , ki vsebuje zanesljive informacije o agencijah za zagotavljanje kakovosti, ki so dokazale, da v veliki meri izpolnjujejo te standarde in smernice;

(f)evropski referenčni okvir za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja 21 , ki je bil sprejet leta 2009 in podpira izboljšanje ureditev za zagotavljanje kakovosti programov poklicnega izobraževanja in usposabljanja. To prispeva k povečanju preglednosti in s tem zaupanja v sisteme poklicnega izobraževanja in usposabljanja držav članic;

(g)Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o Evropskem sistemu prenašanja kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju 22 , ki olajšuje priznavanje učnih izidov v skladu z nacionalno zakonodajo, med drugim z orodji, kot so učni dogovori in memorandumi o soglasju.

Skladnost z drugimi politikami Unije

Ta predlog podpira boljše priznavanje kvalifikacij in izidov iz učnih obdobij, opravljenih kjer koli v Evropski uniji, ter tako povečuje dostop do priložnosti za mobilnost na področju izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja, s čimer bo prispeval k uresničevanju prednostne naloge Komisije glede ustvarjanja delovnih mest in krepitve rasti 23 .

Predlog je skladen tudi z rimsko izjavo 24 , ki poziva k prizadevanjem za „Unijo, kjer bodo mladi deležni najboljše izobrazbe in usposabljanja ter bodo lahko študirali in našli zaposlitev po vsej celini“.

Poleg tega bo prispeval k prvemu načelu evropskega stebra socialnih pravic 25 , ki se glasi: „Vsakdo ima pravico do kakovostnega in vključujočega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja, da ohrani in pridobi znanja in spretnosti, ki mu omogočajo polno udeležbo v družbi in uspešno obvladovanje prehajanja na trgu dela“.

Predlog je skladen tudi s smernico 7 smernic za zaposlovanje 26 iz leta 2018, ki se glasi: „Spodbujati bi bilo treba mobilnost učečih se oseb in delavcev, da se okrepijo znanja in spretnosti za zaposljivost ter v celoti izkoristi potencial evropskega trga dela. Odpraviti bi bilo treba ovire pri mobilnosti v izobraževanju in usposabljanju [...] ter pri priznavanju kvalifikacij“.

Skladen je z novim programom znanj in spretnosti za Evropo 27 in Akcijskim načrtom za vključevanje državljanov tretjih držav 28 , ki ju je pripravila Komisija ter priznavata potrebo po nadaljnjih ukrepih za olajšanje priznavanja spretnosti in kvalifikacij ter učne mobilnosti državljanov tretjih držav, ki prebivajo v EU. Prav tako je skladen s prenovljeno direktivo o študentih in raziskovalcih 29 , katere cilj je olajšati mobilnost raziskovalcev in študentov tretjih držav znotraj EU.

Predlog je skladen tudi s sporočilom Komisije o spodbujanju rasti in kohezije v obmejnih regijah EU 30 , ki države članice spodbuja, naj si resno prizadevajo za več usklajevanja, boljše vzajemno priznavanje in doslednejšo usklajenost z vsako sosedo.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

Pravna podlaga

Pobuda je skladna s členoma 165 in 166 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Člen 165 določa, da Unija prispeva k razvoju kakovostnega izobraževanja s spodbujanjem sodelovanja med državami članicami ter po potrebi s podpiranjem in dopolnjevanjem njihovih dejavnosti, pri čemer v celoti upošteva odgovornost držav članic za vsebino in organizacijo njihovih izobraževalnih sistemov. Zlasti člen 165(2) jasno poziva k dejavnostim Unije za „spodbujanje mobilnosti študentov in profesorjev, med drugim s spodbujanjem akademskega priznavanja diplom in študijskih obdobij“.

Člen 166 določa, da Unija izvaja politiko poklicnega usposabljanja, ki podpira in dopolnjuje dejavnost držav članic, pri čemer v celoti upošteva njihovo odgovornost za vsebino in organizacijo poklicnega usposabljanja.

Pobuda ne predlaga nobene razširitve pristojnosti EU za sprejemanje predpisov ali zavezujočih zavez držav članic. Države članice se bodo v skladu s svojimi nacionalnimi okoliščinami odločile, kako bodo izvedle priporočilo Sveta.

Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Cilj predlaganega priporočila je sam po sebi čezmejno vprašanje. Zahteva dodatno sodelovanje med državami članicami, ki tega cilja same ne morejo zadovoljivo doseči in se zato lahko lažje doseže na ravni Unije.

Čeprav Lizbonska konvencija o priznavanju in zaveze, sprejete v bolonjskem procesu, pomenijo okvir za avtomatično vzajemno priznavanje ter med manjšimi skupinami držav članic obstaja nekaj regionalnih sporazumov, pa ovire še naprej preprečujejo polno avtomatično priznavanje po vsej Uniji.

Sorazmernost

Predlog predvideva postopni pristop k doseganju avtomatičnega vzajemnega priznavanja med državami članicami. Predlagano priporočilo ne presega tistega, kar je potrebno za dosego njegovih ciljev, saj gre za nezavezujoč instrument, ki vsaki državi članici prepušča izbiro pristopa za doseganje avtomatičnega vzajemnega priznavanja.

Izbira instrumenta

Kot prispevek k uresničevanju ciljev iz členov 165 in 166 Pogodbe o delovanju Evropske unije ta pogodba določa, da Svet sprejme priporočila na predlog Komisije.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje

Ni relevantno.

Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Da bi zainteresirane strani, ki jih predlog najbolj zadeva, lahko prispevale svoje mnenje in strokovno znanje ter da bi dopolnili dokazno podlago Komisije na tem področju, je Komisija izvedla usmerjeno spletno posvetovanje z državami članicami in zainteresiranimi stranmi 31 . Predloženih je bilo skoraj 1 000 odgovorov posameznikov in organizacij, dejavnih na področjih priznavanja, izobraževanja in raziskav po Evropi in zunaj nje.

Po mnenju sodelujočih so glavne ovire za doseganje polnega avtomatičnega vzajemnega priznavanja pomanjkanje preglednosti ter različna pravila in postopki, pomanjkanje primerljivosti učnih izidov, dolgi in zapleteni upravni postopki ter vprašanja jezika in prevajanja. Posvetovanje je potrdilo, da potrebni okvir in orodja EU za priznavanje obstajajo, da pa sta potrebna dodatna podpora za njihovo polno izvajanje ter povečanje zaupanja znotraj evropskega izobraževalnega prostora. Izražena je bila močna podpora ukrepanju tako na ravni EU kot nacionalni ravni. Poleg tega se je med posvetovanjem izkazala podpora ambicioznemu priporočilu Sveta.

Ti rezultati so bili še dodatno potrjeni med posebnim srečanjem, na katerem so zainteresirane strani in predstavniki držav članic ponovno potrdili, da mora biti priporočilo Sveta ambiciozno ter določati jasen cilj za doseganje avtomatičnega vzajemnega priznavanja. Priporočili so tudi omembo alternativnih poti, kot je priznavanje predhodnega učenja in delovnih izkušenj, ter upoštevanje ureditev dostopa za reševanje socialno-ekonomske prikrajšanosti. Treba bi bilo tudi proučiti potencial digitalnih rešitev, kot sta blokovna veriga in umetna inteligenca.

Poleg tega je Komisija opravila več krogov posvetovanj z mrežo nacionalnih centrov za akademsko priznavanje diplom, tj. mrežo organov za priznavanje v državah članicah, državah EGP in Turčiji, ter z evropsko mrežo nacionalnih informacijskih centrov za akademsko priznavanje diplom in mobilnost, ki zajema vse podpisnice Lizbonske konvencije o priznavanju. Mreži sta podprli ukrepanje Unije na tem področju, poudarili pomen izvajanja Lizbonske konvencije o priznavanju in priključitve strukturam bolonjskega procesa ter izpostavili ključno vlogo zagotavljanja kakovosti pri graditvi zaupanja. Poleg tega sta opozorili na potrebo po zanesljivi zbirki kvalifikacij, zlasti za splošno srednješolsko izobraževanje ter poklicno izobraževanje in usposabljanje. Priporočili sta tudi, da bi bilo treba okrepiti zmogljivost organov za priznavanje ter razmisliti o razširitvi njihove vloge na druge sektorje izobraževanja in usposabljanja.

Tem posvetovanjem so sledile razprave na srečanjih generalnih direktorjev za visoko šolstvo in generalnih direktorjev za šolsko izobraževanje. Z generalnimi direktorji za poklicno izobraževanje in usposabljanje je bilo izvedeno pisno posvetovanje.

Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

V več študijah, pripravljenih v okviru bolonjskega procesa in Lizbonske konvencije o priznavanju 32 , so bili poudarjeni stalni izzivi in nedoslednosti v postopkih priznavanja. Med drugim je bilo priporočeno izboljšanje postopkov in po potrebi nacionalne zakonodaje. Predlagano je bilo, da se zagotovi podpora ocenjevalcem kvalifikacij, da bi se skrajšal čas, potreben za sprejemanje sklepov o priznanju in pritožbene postopke. Poleg tega so bile v študijah predlagane izboljšave priloge k diplomi, da bi se izboljšali njeni sklici na učne izide, ter proučitev možnosti za sistemsko priznavanje na regionalni ravni. Večina priporočil, opredeljenih v bolonjskem procesu, je bila potrjena na ministrski konferenci o bolonjskem procesu leta 2015.

Predhodno delo Komisije na področju priznavanja kvalifikacij, ki je vključevalo države članice in zainteresirane strani, je pokazalo na slabo ozaveščenost o orodjih za priznavanje ter na potrebo po „sistemu priznavanja“ za vse vrste izobraževanja in usposabljanja. Ugotovljeno je bilo, da imajo učenci še vedno težave pri priznavanju kvalifikacij v drugi državi članici.

Evropska federacija za medkulturno učenje je leta 2018 predstavila pregled pravnih in drugih nacionalnih določb o priznavanju izidov iz učnih obdobij v tujini. Ta pregled je potrdil veliko raznolikost pravnih določb, kjer obstajajo, in različne prakse, kar povzroča neenake možnosti za mobilnost dijakov v državah članicah.

Ocena učinka

Zaradi dopolnilnega pristopa dejavnosti k pobudam držav članic, prostovoljne narave predlaganih dejavnosti in obsega pričakovanih učinkov ocena učinka ni bila izvedena. Predlog je nastal na podlagi prejšnjih študij, posvetovanja z organi za priznavanje in usmerjenega posvetovanja z državami članicami in zainteresiranimi stranmi.

Ustreznost in poenostavitev ureditve

Ni relevantno.

Temeljne pravice

Države članice se bodo zavezale k razvoju pobud v skladu s členom 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah , ki določa, da ima vsakdo pravico do varstva osebnih podatkov, ki se nanj nanašajo, da se morajo osebni podatki obdelovati pošteno, za določene namene in na podlagi privolitve prizadete osebe ali na drugi legitimni podlagi, določeni z zakonom, ter da ima vsakdo pravico dostopa do podatkov, zbranih o njem, in pravico zahtevati, da se ti podatki popravijo.

Predlagano priporočilo Sveta bo z zagotavljanjem boljšega priznavanja prispevalo tudi k uresničevanju člena 14 o pravici do izobraževanja in dostopa do poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter člena 15 o pravici do dela.

Ukrepi bodo izvedeni v skladu s pravom Unije o varstvu osebnih podatkov, zlasti Direktivo 95/46/ES 33 , ki jo bo 25. maja 2018 nadomestila Uredba (EU) 2016/679 34 Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (Splošna uredba o varstvu podatkov).

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

V podporo izvajanju zavez iz tega predloga se bo spodbujala uporaba obstoječega financiranja EU, na primer iz programa Erasmus+ ali evropskih strukturnih in investicijskih skladov, kadar bo to ustrezno ter v skladu z njihovo pravno podlago in finančnimi viri.

Zato ne bo potreben dodaten proračun niti osebje v okviru proračuna EU.

Poleg tega ta pobuda ne vpliva na pogajanja o naslednjem večletnem finančnem okviru in prihodnjih programih.

5.DRUGI ELEMENTI

Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Države članice se bodo zavezale k rednemu poročanju Komisiji o izvajanju in oceni ukrepov na podlagi tega priporočila Sveta, pri čemer bodo prvo poročilo pripravile v dveh letih od njegovega sprejetja, Komisija pa bo Svetu poročala o splošnem izvajanju tega priporočila Sveta v petih letih od njegovega sprejetja, in sicer na podlagi nacionalnih poročil držav članic, pripravljenih štiri leta po njegovem sprejetju.

Poleg tega se bodo napredek in morebitni izzivi spremljali z razpravami v obstoječih sektorskih delovnih skupinah za izobraževanje in usposabljanje 2020. Te pokrivajo visokošolsko izobraževanje, poklicno izobraževanje in usposabljanje ter splošno srednješolsko izobraževanje in bodo zagotavljale forum za vzajemno učenje in izmenjavo dobrih praks. Brez poseganja v dogovor z državami članicami o mandatu prihodnjih delovnih skupin bo Komisija podpirala države članice pri izvajanju tega priporočila Sveta tudi po letu 2020.

Obrazložitveni dokumenti (za direktive)

Ni relevantno.

Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Predlagano priporočilo Sveta predvideva postopni pristop, ki bo države članice podpiral pri vzpostavljanju potrebnih pogojev za avtomatično priznavanje za namene nadaljnjega izobraževanja. Temelji na dosedanjem delu na področju visokošolskega izobraževanja, vendar ima bolj ambiciozen pristop, ki ga vodi EU. Ne zajema zgolj visokošolskega izobraževanja, temveč tudi srednješolsko izobraževanje ter poklicno izobraževanje in usposabljanje.

Točka 1

Države članice bodo pozvane, naj se zavežejo k zagotovitvi, da se kvalifikacije ali izidi iz učnih obdobij v tujini avtomatično priznajo na isti osnovi kot nacionalne kvalifikacije ali učna obdobja.

Točke 2–4

Na področju visokošolskega izobraževanja bodo države članice pozvane, naj ustvarijo potrebne pogoje za graditev medsebojnega zaupanja v sisteme visokošolskega izobraževanja. Pozvane bodo tudi, naj se zavežejo k razvoju nacionalnih smernic v podporo izvedbi in uporabi orodij za preglednost v visokošolskih institucijah.

Točki 5 in 6

Na področju srednješolskega izobraževanja in usposabljanja bodo države članice pozvane, naj ustvarijo potrebne pogoje za graditev medsebojnega zaupanja v sisteme izobraževanja in usposabljanja. Pozvane bodo tudi k pripravi nacionalnih smernic, spodbujanju uporabe meril in orodij za preglednost, izmenjavi informacij o sistemih zagotavljanja kakovosti v šolskem izobraževanju ter k razvoju dodatnih instrumentov za zagotavljanje kakovosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju.

Točka 7

Države članice bodo pozvane h krepitvi zmogljivosti nacionalnih centrov za akademsko priznavanje diplom in ocenjevalcev kvalifikacij.

Točka 8

Ker je pomembno, da se premalo zastopanim skupinam omogoči boljši dostop do priložnosti za učno mobilnost, bodo države članice pozvane, naj proučijo dobre prakse v zvezi s priznavanjem predhodnega učenja in prehodnostjo med posameznimi sektorji izobraževanja in usposabljanja.

Točki 9 in 10

Države članice bodo pozvane, naj izboljšajo dokazno podlago z zbiranjem in razširjanjem podatkov o primerih priznanja ter Komisiji poročajo o napredku pri izvajanju tega priporočila Sveta.

Točke 11–19

Komisija bo podpirala države članice pri izvajanju tega priporočila Sveta z:

·vzajemnim učenjem in izmenjavo dobrih praks,

·usmerjeno podporo, če bo ta potrebna,

·uporabniku prijazno spletno informacijsko storitvijo o srednješolskih kvalifikacijah, ki omogočajo nadaljevanje izobraževanja na visokošolski ravni,

·sinergijami med orodji EU za preglednost, da se izboljšata sodelovanje in mobilnost med sektorji izobraževanja in usposabljanja,

·proučitvijo potenciala digitalnih tehnologij, med drugim blokovne verige, da se olajša avtomatično priznavanje,

·proučitvijo možnosti za razširitev področja delovanja nacionalnih informacijskih centrov za akademsko priznavanje diplom,

·instrumenti Unije za financiranje ter

·poročanjem o napredku pri izvajanju Priporočila Sveta.

2018/0126 (NLE)

Predlog

PRIPOROČILO SVETA

o spodbujanju avtomatičnega vzajemnega priznavanja visokošolskih diplom in srednješolskih spričeval ter izidov iz učnih obdobij v tujini

SVET EVROPSKE UNIJE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 165 in 166 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Učna mobilnost spodbuja pridobivanje znanja, spretnosti, kompetenc in izkušenj, tudi osebnostne in socialne kompetence ter kulturne zavesti, ki so ključnega pomena za aktivno udeležbo v družbi in na trgu dela ter za spodbujanje evropske identitete.

(2)Evropska komisija je v sporočilu z naslovom Krepitev evropske identitete s pomočjo izobraževanja in kulture 35 predstavila vizijo, da se do leta 2025 oblikuje evropski izobraževalni prostor, v katerem učenja, študija in raziskovalnega dela ne bodo ovirale meje, med drugim z odstranitvijo ovir za priznavanje kvalifikacij, in sicer na ravni šol in visokošolskega izobraževanja.

(3)Evropski svet je v svojih sklepih z dne 14. decembra 2017 države članice, Svet in Komisijo pozval, naj se v skladu s svojimi pristojnostmi še naprej trudijo, da bi „spodbujali sodelovanje med državami članicami na področju medsebojnega priznavanja visokošolskih diplom in spričeval o zaključku srednješolskega izobraževanja“ 36 .

(4)Konvencija iz leta 1997 o priznavanju visokošolskih kvalifikacij v evropski regiji (Lizbonska konvencija o priznavanju), ki sta jo pripravila Svet Evrope in Unesco, zagotavlja pravni okvir za priznavanje visokošolskih in srednješolskih kvalifikacij, ki omogočajo nadaljevanje izobraževanja na visokošolski ravni.

(5)Ministri za izobraževanje evropskega visokošolskega prostora so se v sporočilu iz Bukarešte iz leta 2012 zavezali k dolgoročnemu cilju avtomatičnega priznavanja primerljivih visokošolskih diplom. Z delom utiralne skupine za avtomatično priznavanje je bil dosežen napredek, vendar cilj še zdaleč ni uresničen.

(6)Ministri držav članic, pristojni za poklicno izobraževanje in usposabljanje, so se leta 2002 zavezali h københavnskemu procesu, tj, procesu okrepljenega sodelovanja, ki spodbuja priznavanje kvalifikacij in kompetenc.

(7)Zlasti zagotavljanje kakovosti ima ključno vlogo pri izboljšanju preglednosti, s čimer pomaga graditi medsebojno zaupanje. Zato se je pomembno opreti na delo, ki je že bilo opravljeno v kontekstu evropskih standardov in smernic za zagotavljanje kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru ter evropskega referenčnega okvira za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

(8)Da bi se olajšalo priznavanje učnih izidov v nacionalni zakonodaji, tudi v okviru mobilnosti, bi se moralo nadaljevati delo v zvezi z izvajanjem evropskega sistema prenašanja in zbiranja kreditnih točk ter evropskega sistema kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju.

(9)Cilj Priporočila Sveta z dne 22. maja 2017 o evropskem ogrodju kvalifikacij za vseživljenjsko učenje 37 je bil izboljšati preglednost, primerljivost in prenosljivost kvalifikacij ter s tem olajšati njihovo priznavanje.

(10)Evropski parlament je v Resoluciji z dne 20. aprila 2012 o posodobitvi evropskih visokošolskih sistemov pozval k dodatnemu prizadevanju EU in držav članic za učinkovitejše priznavanje in boljše usklajevanje akademskih kvalifikacij 38 .

(11)V vse bolj globaliziranem okolju je pomembno, da lahko učenci kar najbolje izkoristijo vse možnosti učenja po Evropi. Za uresničitev tega bi morala kvalifikacija, ki jo podeli pristojni organ ene države članice, veljati v vseh ostalih državah članicah za namene dostopa do dejavnosti nadaljnjega učenja. To velja tudi za državljane tretjih držav, ki imajo kvalifikacijo iz ene države članice in se preselijo v drugo državo članico. Vendar pa mobilnost ovira nezadostno avtomatično priznavanje kvalifikacij in izidov iz učnih obdobij v tujini. Samo pristop na ravni Unije k avtomatičnemu priznavanju bo zagotovil potrebno jasnost in doslednost za odpravo preostalih ovir.

(12)V visokošolskem izobraževanju so postopki priznavanja pogosto preveč zapleteni ali predragi in vse preveč mobilnim študentom se uspešno doseženi učni izidi ne priznajo v celoti. Kljub temu je več držav članic prevzelo pobudo za doseganje napredka pri avtomatičnem priznavanju, med drugim s podpisom regionalnih sporazumov. Te pobude so lahko zgled pri oblikovanju sistema za celotno Unijo.

(13)Na ravni srednješolskega izobraževanja imetniki kvalifikacije, ki omogoča nadaljevanje izobraževanja na visokošolski ravni v eni državi članici, pogosto nimajo zagotovila glede dostopa do visokošolskega izobraževanja v drugi državi članici. Nekatere države članice zlasti ne priznajo kvalifikacij, ki omogočajo nadaljevanje izobraževanja na visokošolski ravni, tistih imetnikov srednješolskih kvalifikacij poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki so te pridobili v drugih državah članicah. Pri krajših učnih obdobjih v tujini sicer ni nujno težav s priznavanjem, ostaja pa velik problem negotovost pri obdobjih od treh mesecev do enega leta.

(14)Postopni pristop bo državam članicam pomagal pri vzpostavljanju pogojev, ki bodo omogočili avtomatično priznavanje. Ta pristop bo temeljil na že obstoječih orodjih za visokošolsko izobraževanje ter poklicno izobraževanje in usposabljanje, pri čemer bo izboljšal njihovo uporabo in postopoma dvignil raven ambicij. Na področju splošnega srednješolskega izobraževanja in usposabljanja bo sprožen proces sodelovanja, da se vzpostavi potrebno zaupanje med različnimi sistemi izobraževanja in usposabljanja držav članic. To priporočilo vsebuje dopolnilni pristop k pobudam držav članic, zaveze pa so prostovoljne.

(15)To priporočilo ne posega v sistem vzajemnega priznavanja poklicnih kvalifikacij in usklajenih minimalnih pogojev usposobljenosti za več poklicev v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij 39 , kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2013/55 40

DRŽAVAM ČLANICAM PRIPOROČA, NAJ:

v skladu z nacionalno zakonodajo in zakonodajo Evropske unije, razpoložljivimi viri in nacionalnimi okoliščinami ter v tesnem sodelovanju z vsemi ustreznimi zainteresiranimi stranmi:

Temeljno načelo

1.sprejmejo potrebne ukrepe, da bi do leta 2025 dosegle avtomatično priznavanje visokošolskih in srednješolskih kvalifikacij 41 ter priznavanje izidov iz učnih obdobij, tako da se brez ločenega postopka priznavanja:

(a)kvalifikacija na visokošolski ravni, pridobljena v eni državi članici, avtomatično prizna za namene omogočanja dostopa do nadaljnjega študija v drugih državah članicah, brez poseganja v pravico visokošolske institucije, da za nekatere programe določi posebna vstopna merila;

(b)srednješolska kvalifikacija, ki omogoča nadaljevanje izobraževanja na visokošolski ravni v eni državi članici, avtomatično prizna za namene omogočanja dostopa do visokošolskega izobraževanja v drugih državah članicah, brez poseganja v pravico visokošolske institucije, da za nekatere programe določi posebna vstopna merila;

(c)izidi iz učnega obdobja v tujini na visokošolski ravni v eni državi članici avtomatično in v celoti priznajo v drugih državah članicah, bodisi kot je dogovorjeno v učnem dogovoru in potrjeno v potrdilu o opravljenih obveznostih bodisi skladno z učnimi izidi v tujini opravljenih modulov, kot so opisani v katalogu programov, v skladu z evropskim sistemom prenašanja in zbiranja kreditnih točk, ter

(d)izidi največ enoletnega učnega obdobja v tujini med srednješolskim izobraževanjem in usposabljanjem v eni državi članici v celoti priznajo v vseh drugih državah članicah, ne da bi moral dijak ponavljati programsko leto v matični državi, če so pridobljene kompetence na splošno skladne s kompetencami, opredeljenimi v nacionalnih izobraževalnih programih;



Visokošolsko izobraževanje

2.se ob priznavanju pomena spodbujanja preglednosti in graditve medsebojnega zaupanja v sisteme visokošolskega izobraževanja za doseganje avtomatičnega priznavanja zavežejo k izpolnitvi naslednjih pogojev, po katerih:

(a)so nacionalna ogrodja ali sistemi kvalifikacij umeščena(-i) v evropsko ogrodje kvalifikacij ter samocertificirana(-i) glede na ogrodje kvalifikacij evropskega visokošolskega prostora;

(b)so sistemi visokošolskega izobraževanja organizirani v skladu s strukturami bolonjskega procesa ter vsebujejo tri stopnje in, če je to primerno za državo članico, kratki cikel; ter

(c)zunanje zagotavljanje kakovosti izvajajo neodvisne agencije za zagotavljanje kakovosti, ki so vpisane v evropski register za zagotavljanje kakovosti ter tako delujejo skladno s standardi in smernicami za zagotavljanje kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru ter z evropskim pristopom k zagotavljanju kakovosti skupnih programov;

3.v sodelovanju z nacionalnimi informacijskimi centri za akademsko priznavanje diplom, visokošolskimi institucijami, agencijami za zagotavljanje kakovosti in drugimi zainteresiranimi stranmi razvijejo nacionalne smernice za podporo visokošolskim institucijam pri razvoju in učinkovitem izvajanju naslednjih orodij za preglednost:

(a)posodobljenega kataloga programov z opisi vseh študijskih programov, posameznih učnih enot in razvrstitvenih tabel ocen;

(b)prilog k diplomi za vse diplomante, ki se izdajo samodejno in brezplačno v široko razširjenem jeziku in v elektronski obliki ter

(c)preglednih meril za priznavanje, ki se dosledno uporabljajo v vseh visokošolskih institucijah;

4.visokošolskim institucijam nudijo strokovno pomoč pri izvajanju takšnih nacionalnih smernic ter spremljajo njihovo izvajanje;

Srednješolsko izobraževanje in usposabljanje

5.s ciljem avtomatičnega priznavanja srednješolskih kvalifikacij spodbujajo preglednost in gradijo medsebojno zaupanje v sisteme srednješolskega izobraževanja in usposabljanja z:

(a)zagotavljanjem, da so nacionalna ogrodja ali sistemi kvalifikacij umeščena(-i) v evropsko ogrodje kvalifikacij;

(b)izmenjavo informacij in spodbujanjem vzajemnega učenja o sistemih zagotavljanja kakovosti v šolskem izobraževanju ob polnem upoštevanju različnih nacionalnih pristopov k zagotavljanju kakovosti ter

(c)razvojem dodatnih instrumentov za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja v skladu z evropskim referenčnim okvirom za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja;

6.olajšujejo mobilnost in priznavanje izidov iz učnih obdobij v tujini med srednješolskim izobraževanjem in usposabljanjem s:

(a)pripravo nacionalnih smernic, namenjenih institucijam za srednješolsko izobraževanje in usposabljanje, o splošnih načelih in orodjih za priznavanje;

(b)spodbujanjem uporabe preglednih meril in orodij, kot so na kompetencah temelječi učni dogovori med institucijo pošiljateljico in gostiteljsko institucijo. V poklicnem izobraževanju in usposabljanju – z razširjanjem uporabe orodij EU, kot so potrdilo Europass mobilnost, memorandum o soglasju o evropskem sistemu kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju in učni dogovor, ter drugih orodij, ki so na voljo prek spletne platforme Europass za spretnosti in kvalifikacije, ter

(c)promoviranjem koristi mobilnosti med institucijami za srednješolsko izobraževanje in usposabljanje, dijaki in njihovimi družinami ter koristi sprejemanja mobilnih posameznikov med delodajalci;

Nacionalni centri za akademsko priznavanje diplom

7.okrepijo zmogljivost nacionalnih centrov za akademsko priznavanje diplom in ocenjevalcev kvalifikacij, zlasti kar zadeva širjenje informacij, uporabo spletnih orodij za izboljšanje učinkovitosti in doslednosti ter cilj zmanjšanja upravnega in finančnega bremena za uporabnike zadevnih storitev;

Prehodnost in mobilnost

8.proučijo dobre prakse v zvezi s priznavanjem predhodnega učenja in prehodnostjo med sektorji izobraževanja in usposabljanja, zlasti med poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem in visokošolskim izobraževanjem;

Dokazna podlaga

9.izboljšajo dokazno podlago z zbiranjem in razširjanjem podatkov o številu in vrsti primerov priznavanja;

Poročanje in ocenjevanje

10.v dveh letih po sprejetju tega priporočila in nato redno z uporabo obstoječih okvirov in orodij poročajo o izkušnjah in napredku pri doseganju avtomatičnega vzajemnega priznavanja kvalifikacij in izidov iz učnih obdobij v tujini –

POZDRAVLJA NAMERO KOMISIJE, DA:

11.spodbuja vzajemno učenje, izmenjavo dobrih praks in sodelovanje med državami članicami ter z zainteresiranimi stranmi, organi za priznavanje in mednarodnimi organizacijami. Cilj tega sodelovanja na ravni EU je zagotoviti polno izvajanje instrumentov bolonjskega procesa za visokošolsko izobraževanje v EU ter instrumentov københavnskega procesa za poklicno izobraževanje in usposabljanje;

12.na področju splošnega srednješolskega izobraževanja skupaj z državami članicami začne proces sodelovanja na ravni EU, da se vzpostavi tesnejše sodelovanje med državami članicami na ravni srednješolskega izobraževanja za doseganje ciljev tega priporočila, tj. spodbujanja preglednosti in graditve zaupanja v sisteme šolskega izobraževanja po vsej Uniji;

13.zagotovi usmerjeno podporo institucijam za izobraževanje in usposabljanje, ki pogosteje od povprečja poročajo o težavah s priznavanjem učnih obdobij v tujini;

14.vzpostavi uporabniku prijazno spletno informacijsko storitev EU o srednješolskih kvalifikacijah, ki omogočajo nadaljevanje izobraževanja na visokošolski ravni v vsaki državi članici;

15.poišče možne sinergije med orodji EU za preglednost 42 ter jih po potrebi nadalje razvije, da bi se izboljšala sodelovanje in mobilnost med sektorji izobraževanja in usposabljanja;

16.prouči potencial novih tehnologij, na primer tehnologije blokovne verige, za olajšanje avtomatičnega priznavanja;

17.v sodelovanju z državami članicami in nacionalnimi informacijskimi centri za akademsko priznavanje diplom prouči možnosti za razširitev njihove vloge na druge sektorje izobraževanja in usposabljanja;

18.podpre uporabo evropskih virov financiranja, na primer iz programa Erasmus+ ali evropskih strukturnih in investicijskih skladov, kadar je to ustrezno ter v skladu z njihovo finančno zmogljivostjo, pravno podlago, postopki odločanja in prednostnimi nalogami, opredeljenimi za obdobje 2014–2020, brez kakršnega koli poseganja v pogajanja o naslednjem večletnem finančnem okviru, ter okrepi mobilnost v srednješolskem izobraževanju in usposabljanju v okviru programa Erasmus +;

19.poroča Svetu o spremljanju izvajanja tega priporočila z uporabo obstoječih okvirov in orodij.

JE SPREJEL NASLEDNJE PRIPOROČILO:

V Bruslju,

   Za Svet

   Predsednik

(1)     https://ec.europa.eu/programmes/erasmus-plus/resources/documents.evaluations_sl .
(2)     https://www.coe.int/t/dg4/highereducation/recognition/lrc_en.asp .
(3)    Med drugim vse države članice razen Grčije.
(4)     http://www.ehea.info/ .
(5)     http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/Visoko_solstvo/Erevanski_komunike_prevod.pdf .
(6)    Making Integration Work, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (2017): http://www.oecd.org/migration/making-integration-work-humanitarian-migrants-9789264251236-en.htm .
(7)    Kratki cikel in dodiplomske ravni (Bachelor).
(8)    Belgija, Luksemburg in Nizozemska.
(9)    Danska, Finska, Islandija, Norveška in Švedska.
(10)    Estonija, Latvija in Litva.
(11)    Evropske šole ureja sodelovanje med vsemi državami članicami EU in Evropsko unijo na podlagi Konvencije o statutu evropskih šol (Uradni list L 212, 17.8.1994, str. 3–14).
(12)

   COM(2017) 673 final: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:52017DC0673.

(13)    EUCO 19/1/17 REV 1: https://www.consilium.europa.eu/media/32204/14-final-conclusions-rev1-en.pdf .
(14)    2015/C 417/04: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=celex:52015XG1215(02) .
(15)    Evropski parlament ga je sprejel 14. marca 2018, države članice pa 12. aprila 2018.
(16)     https://eur-lex.europa.eu/resource.html?uri=cellar:395443f6-fb6d-11e7-b8f5-01aa75ed71a1.0016.02/DOC_1&format=PDF .
(17)    2006/962/ES: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32006H0962 .
(18)    2012/C 398/01: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32012H1222(01) .  
(19)    2006/143/ES: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=celex%3A32006H0143 .
(20)    18 držav članic uporablja agencije za zagotavljanje kakovosti, vpisane v evropski register za zagotavljanje kakovosti.
(21)    2009/C 155/01: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32009H0708(01) .
(22)    2009/C 155/02: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/ALL/?uri=OJ%3AC%3A2009%3A155%3ATOC .
(23)     https://ec.europa.eu/commission/priorities/jobs-growth-and-investment_sl .
(24)     http://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2017/03/25/rome-declaration/ .
(25)     https://ec.europa.eu/commission/priorities/deeper-and-fairer-economic-and-monetary-union/european-pillar-social-rights/european-pillar-social-rights-20-principles_sl .
(26)    COM(2017) 677 final: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A52017PC0677 .  
(27)    COM(2016) 381final: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52016DC0381&rid=1 .
(28)    COM(2016) 377 final: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52016DC0377&rid=1 .
(29)    Direktiva (EU) 2016/801 Evropskega parlamenta in Sveta o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene raziskovanja, študija, opravljanja pripravništva, prostovoljskega dela, programov izmenjave učencev ali izobraževalnih projektov in dela varušk au pair (prenovitev): https://eur-lex.europa.eu/legal-content/sl/TXT/?uri=CELEX:32016L0801 .
(30)    COM(2017) 534 final: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52017DC0534&rid=1 .
(31)    Rezultati posvetovanja so povzeti v priloženem delovnem dokumentu služb Komisije.
(32)    Poročili o izvajanju bolonjskega procesa iz leta 2015 in 2018 (v pripravi), poročilo utiralne skupine evropskega visokošolskega prostora za avtomatično priznavanje iz leta 2015 in poročilo o spremljanju učinka Lizbonske konvencije o priznavanju iz leta 2016.
(33)     http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:31995L0046:SL:HTML .
(34)     http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32016R0679 .
(35)    COM(2017) 673 final: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:52017DC0673 .
(36)    EUCO 19/1/17 REV 1: https://www.consilium.europa.eu/media/32204/14-final-conclusions-rev1-en.pdf .
(37)    2017/C 189/03: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A32017H0615(01) .
(38)    P7_TA(2012) 0139: http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+TA+P7-TA-2012-0139+0+DOC+XML+V0//SL .
(39)    UL L 255, 30.9.2005, str. 22: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32005L0036 .
(40)    Direktiva (EU) 2013/55 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij in Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (uredba IMI), UL L 354, 28.12.2013, str. 132: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/ALL/?uri=celex%3A32013L0055 .
(41)    V tem priporočilu Sveta kvalifikacije na srednješolski ravni zajemajo raven 4 evropskega ogrodja kvalifikacij, kvalifikacije na visokošolski ravni pa ravni 5–8 evropskega ogrodja kvalifikacij.
(42)    Kot so priloga k diplomi, evropski sistem prenašanja in zbiranja kreditnih točk, evropski sistem kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, evropsko ogrodje kvalifikacij in Europass.
Top

Bruselj,22.5.2018

COM(2018) 270 final

PRILOGA

k

priporočilu Sveta

o spodbujanju avtomatičnega vzajemnega priznavanja visokošolskih diplom in srednješolskih spričeval ter izidov iz učnih obdobij v tujini

{SWD(2018) 170 final}


PRILOGA
GLOSAR

Avtomatično priznavanje kvalifikacije: pravica imetnikov kvalifikacije, ki jo je podelila država članica, da imajo možnost dostopa do programa izobraževanja ali usposabljanja v kateri koli drugi državi članici, ne da bi morali skozi ločen postopek priznavanja. Ne posega v pravico visokošolske institucije, da za program določi posebna vstopna merila.

Avtomatično priznavanje izidov iz učnega obdobja v tujini: pravica do priznanja izidov iz učnega obdobja: na visokošolski ravni – v skladu z učnim dogovorom in potrdilom o opravljenih obveznostih ali učnimi izidi v tujini opravljenih modulov, kot so opisani v katalogu programov evropskega sistema prenašanja in zbiranja kreditnih točk (ECTS); na srednješolski ravni – izidi učnega obdobja v drugi državi članici so v celoti priznani v matični državi, če so pridobljene kompetence skladne s kompetencami, opredeljenimi v nacionalnih izobraževalnih programih.

Blokovna veriga: način, ki omogoča, da se informacije shranjujejo in so dostopne skupnosti. Vsak član skupnosti ohrani svojo kopijo informacij. Zapisi so trajni, pregledni in se po njih lahko išče. Vsaka posodobitev je nov „blok“, ki se doda na konec „verige“.

Priloga k spričevalu: dokument z opisom znanja in spretnosti, ki so jih pridobili imetniki spričevala o poklicnem izobraževanju; vsebuje dodatne informacije poleg tistih, ki so že vključene v uradno spričevalo in/ali potrdilo, ki je tako zlahka razumljivo, zlasti delodajalcem ali institucijam v tujini.

Katalog programov: po priročniku ECTS (2015) „katalog programov vsebuje podrobne, uporabniku prijazne in posodobljene informacije o učnem okolju institucije (splošne informacije o instituciji, njenih virih in službah ter akademske informacije o njenih programih in posameznih učnih enotah), ki morajo biti študentom na voljo pred začetkom študija in skozi ves študij, da lahko sprejmejo pravilne odločitve in kar se da učinkovito izrabijo svoj čas. Katalog programov mora biti objavljen na spletišču institucije, pri čemer morajo biti naslovi programov/predmetov v nacionalnem jeziku (ali regionalnem, če je to ustrezno) in angleščini, da je katalog enostavno dostopen vsem zainteresiranim. Institucija lahko sama določi obliko kataloga in vrstni red informacij. Katalog mora biti objavljen dovolj zgodaj, da se lahko bodoči študenti odločijo.“

Pristojni organ: posameznik ali organizacija, ki ima pravno preneseno ali podeljeno pooblastilo, sposobnost ali pristojnost za izvajanje določene funkcije.

Ocenjevalec kvalifikacij: oseba, ki odloča o priznanju kvalifikacij.

Priloga k diplomi: dokument, ki je priložen visokošolski diplomi in vsebuje podroben opis učnih izidov imetnika ter vrsto, stopnjo, okvir, vsebino in status posameznih učnih enot.

Evropski pristop k zagotavljanju kakovosti skupnih programov: pristop, ki so ga ministri za izobraževanje evropskega visokošolskega prostora potrdili leta 2015. Njegov cilj je izboljšati zagotavljanje kakovosti skupnih programov z določanjem standardov in odpravljanjem ovir za njihovo priznavanje.

Evropski sistem kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (ECVET): tehnični okvir za prenašanje, priznavanje in, kadar je primerno, zbiranje učnih izidov posameznikov, da bi dosegli kvalifikacijo. Evropski sistem kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju temelji na opisu kvalifikacij z enotami učnih izidov, na postopkih prenosa, priznavanja in zbiranja ter na vrsti dopolnilnih dokumentov, kot so memorandumi o soglasju in učni dogovori.

Evropski sistem prenašanja in zbiranja kreditnih točk (ECTS): v priročniku ECTS (2015) je opisan kot „sistem zbiranja in prenašanja kreditnih točk, ki je usmerjen v študenta in temelji na načelu preglednosti postopkov učenja, poučevanja in ocenjevanja. Njegov namen je olajšati načrtovanje, izvajanje in ocenjevanje študijskih programov in mobilnosti študentov s priznavanjem učnih dosežkov, kvalifikacij in učnih obdobij.“

Ogrodje kvalifikacij evropskega visokošolskega prostora (EHEA QF): splošno ogrodje kvalifikacij v evropskem visokošolskem prostoru, v katerem sodeluje 48 držav. Zajema tri stopnje (prvo – Bachelor, drugo – Master in doktorske študije), vključno z vmesnimi kvalifikacijami na nacionalni ravni, generične deskriptorje za vsako stopnjo, ki temeljijo na učnih izidih in kompetencah, ter razpon kreditnih točk na prvi in drugi stopnji.

Evropski register za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu (EQAR): register agencij za zagotavljanje kakovosti, ki so dokazale, da v veliki meri izpolnjujejo skupna načela za zagotavljanje kakovosti v Evropi. Ta načela so določena v standardih in smernicah za zagotavljanje kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru (ESG).

Evropski referenčni okvir za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja (EQAVET): izkustvena skupnost, ki združuje države članice, socialne partnerje in Evropsko komisijo z namenom razvoja in boljšega zagotavljanja kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

Evropsko ogrodje kvalifikacij (EOK): orodje za pretvorbo, ki olajšuje povezovanje in primerjavo sistemov kvalifikacij v Evropi. Vsebuje osem skupnih evropskih referenčnih ravni, ki so opisane glede na učne izide: znanje, spretnosti in kompetence. Nacionalne sisteme kvalifikacij, nacionalna ogrodja kvalifikacij in kvalifikacije v Evropi je tako mogoče povezati z ravnmi evropskega ogrodja kvalifikacij. Učenci, diplomanti, izvajalci in delodajalci lahko te ravni uporabijo za razumevanje in primerjavo kvalifikacij, podeljenih v različnih državah in različnih sistemih izobraževanja in usposabljanja.

Učni dogovor: v priročniku ECTS (2015) je opredeljen kot „formaliziran dogovor treh strani, vključenih v mobilnost, tj. študenta, institucije pošiljateljice in gostiteljske institucije ali organizacije/podjetja, za lažjo organizacijo in priznavanje kreditne mobilnosti. Dogovor morajo vse tri strani podpisati pred začetkom obdobja mobilnosti, njegov namen pa je študentu dati jamstvo, da bodo kreditne točke, ki jih bo pridobil med obdobjem mobilnosti, priznane.“

Učni izidi: trditve o tem, kaj učenec zna, razume in je sposoben opraviti ob zaključku učnega procesa. Opredeljeni so v smislu znanja, spretnosti in kompetenc.

Nacionalno ogrodje kvalifikacij: orodje za razvrščanje kvalifikacij glede na niz meril za dosežene posamezne ravni učenja, katerega cilj je povezati in uskladiti nacionalne podsisteme kvalifikacij ter izboljšati preglednost, dostopnost, napredek in kakovost kvalifikacij glede na trg dela in civilno družbo.

Kvalifikacija: v priročniku ECTS (2015) je opredeljena kot „diploma, spričevalo ali drugo potrdilo, ki ga izda pristojni organ in potrjuje uspešen zaključek priznanega učnega programa“.

Priznavanje predhodnega učenja: priznavanje učnih izidov tako formalnega izobraževanja in usposabljanja kot tudi neformalnega ali priložnostnega učenja, ki so bili pridobljeni pred vložitvijo zahtevka za vrednotenje.

Standardi in smernice za zagotavljanje kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru (ESG): niz standardov in smernic za notranje in zunanje zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu, pripravljenih v okviru bolonjskega procesa. Gre za usmeritve na področjih, ki so ključnega pomena za kakovosten študij in učna okolja v visokem šolstvu. Standarde in smernice za zagotavljanje kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru je treba obravnavati v širšem smislu, vključno z ogrodji kvalifikacij, evropskim sistemom prenašanja in zbiranja kreditnih točk in prilogo k diplomi, ki prispevajo k spodbujanju preglednosti in vzajemnega zaupanja v evropskem visokošolskem prostoru.

Potrdilo o opravljenih obveznostih: v priročniku ECTS (2015) je opredeljeno kot „posodobljena evidenca napredka študentov v študiju: učne enote, ki so jih opravili, število pridobljenih kreditnih točk v okviru evropskega sistema prenašanja in zbiranja kreditnih točk in prejete ocene. Pomeni ključni dokument za beleženje napredka in priznavanje učnih dosežkov, tudi za študijsko mobilnost. Večina institucij potrdilo o opravljenih obveznostih pripravi na podlagi lastnih podatkovnih zbirk.“

Top