Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52018DC0047

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU o izvajanju Uredbe (ES) št. 184/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. januarja 2005 o statistiki Skupnosti glede plačilne bilance, mednarodne trgovine s storitvami in neposrednih tujih naložb

COM/2018/047 final

Bruselj, 26.1.2018

COM(2018) 47 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o izvajanju Uredbe (ES) št. 184/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. januarja 2005 o statistiki Skupnosti glede plačilne bilance, mednarodne trgovine s storitvami in neposrednih tujih naložb


1.Uvod

Glavni cilj Uredbe (ES) št. 184/2005 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti glede plačilne bilance, mednarodne trgovine s storitvami in neposrednih tujih naložb (v nadaljnjem besedilu: Uredba) 1 je vzpostaviti skupni okvir in statistične standarde kakovosti za sistematično pripravo statistike Evropske unije o teh temah.

Člen 12 Uredbe določa, da Komisija do 28. februarja 2018 in nato vsakih pet let po tem datumu Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju Uredbe. V poročilu je treba:

(1)oceniti kakovost podatkov o plačilni bilanci, mednarodni trgovini s storitvami in neposrednih tujih naložbah;

(2)oceniti koristi za Evropsko unijo, njene države članice ter ponudnike in uporabnike ustvarjenih statističnih informacij glede na stroške;

(3)glede na pridobljene rezultate določiti vsa področja, ki se lahko izboljšajo, in vse spremembe, ki se štejejo za potrebne.

V skladu z navedenim členom so v tem poročilu proučeni glavni vidiki izvajanja Uredbe (ES) št. 184/2005 v državah članicah in ukrepi, ki jih je Komisija sprejela za zagotovitev, da statistika plačilne bilance, mednarodne trgovine s storitvami in neposrednih tujih naložb na ravni EU izpolnjuje visoke standarde kakovosti.

2.Izvedbeni ukrepi

Od sprejetja Uredbe (ES) št. 184/2005 je Komisija sprejela naslednje pravne akte o spremembah ali izvedbene pravne akte:

(1)Uredbo Komisije (ES) št. 601/2006 2 ;

(2)Uredbo Komisije (ES) št. 602/2006 3 ;

(3)Uredbo Komisije (ES) št. 1055/2008 4 ;

(4)Uredbo Komisije (ES) št. 707/2009 5 ;

(5)Uredbo Komisije (EU) št. 555/2012 6 ;

Ti pravni akti določajo:

zahtevano obliko podatkov in postopek, ki ga morajo države članice upoštevati pri pošiljanju podatkov Eurostatu,

kdaj morajo države članice posredovati nove podatke ter

časovni razpored in merila kakovosti, ki veljajo za nacionalna poročila o kakovosti.

Šesta izdaja priročnika za plačilno bilanco Mednarodnega denarnega sklada (v nadaljnjem besedilu: BPM 6), objavljena leta 2009, določa pojmovni okvir, ki ga morajo države članice MDS uporabiti, kadar zbirajo statistične podatke o plačilni bilanci in stanju mednarodnih naložb. Določa tudi enotne opredelitve in razvrstitve, ki so namenjene vzpostavitvi skupne podlage za zbiranje in urejanje podatkov o zunanjem razvoju ter omogočajo primerjavo podatkov iz različnih držav. Na ravni EU so zahteve za statistiko plačilne bilance določene v Uredbi (ES) št. 555/2012.

3.Glavni zadevni podatkovni nizi

Statistika plačilne bilance zagotavlja izčrpne informacije o transakcijah med državo poročevalko in ostalim svetom. Uredba (ES) št. 184/2005 obravnava zbiranje naslednjih petih podatkovnih nizov:

(1)mesečna statistika plačilne bilance;

(2)četrtletna statistika plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb;

(3)letna statistika mednarodne trgovine s storitvami;

(4)transakcije z neposrednimi tujimi naložbami (vključno z dohodki);

(5)stanja neposrednih tujih naložb.

Eurostat zbira podatke držav članic za vsakega od navedenih podatkovnih nizov. Uporabljajo se za pripravo agregatov EU, ki se skupaj s podatki posameznih držav članic objavijo v spletni referenčni podatkovni zbirki Eurostata.

Podatki o mesečni plačilni bilanci ter prvi četrtletni kazalniki napredka plačilne bilance, ki temeljijo na mesečnih ocenah, so na voljo sedem tednov po koncu referenčnega obdobja. Prve ocene četrtletnih plačilnih bilanc/stanja mednarodnih naložb so na voljo 14 tednov po koncu referenčnega obdobja. Četrtletna plačilna bilanca vsebuje precej širši nabor informacij kot mesečne ocene napredka in je tudi podrobneje predstavljena. Dejstvo, da se finančni račun v plačilni bilanci, dohodki iz naložb in stanje mednarodnih naložb zbirajo hkrati in dosledno, pomeni, da se na finančni strani izboljšuje kakovost njihovih ocen in da je mogoča celovitejša analiza čezmejnih odnosov. Četrtletna plačilna bilanca/stanje mednarodnih naložb vsebujeta tudi geografsko razčlenitev glavnih gospodarskih partnerjev, zlasti glavnih razvitih gospodarstev in gospodarstev v vzponu.

Eurostat je objavil tudi podrobnejšo letno statistiko mednarodne trgovine s storitvami in neposrednih tujih naložb. Letni podatki o neposrednih tujih naložbah, ki temeljijo na letnih računovodskih izkazih družb, zagotavljajo več informacij kot četrtletni podatki o neposrednih tujih naložbah. Tako je mogoče zagotoviti več informacij in izvesti celovitejša preverjanja kakovosti na stanjih neposrednih tujih naložb, na različnih sestavinah njihovih različic ter na dohodku iz neposrednih tujih naložb. Letni podatki o mednarodni trgovini s storitvami so razčlenjeni v izčrpen seznam postavk storitev z geografsko razčlenitvijo ravni Geo 5 7 . Države članice pošljejo podatke devet mesecev po koncu referenčnega obdobja, Eurostat pa jih objavi od dva do tri mesece pozneje. Letna statistika neposrednih tujih naložb vključuje podatke o tokovih in stanjih, razčlenjene po vrsti instrumenta, državi partnerici in gospodarski dejavnosti. Države članice so hkrati pozvane, naj zagotovijo ločene statistike neposrednih tujih naložb za rezidenčne enote za posebne namene. Države članice pošljejo svoje podatke Eurostatu devet mesecev po koncu referenčnega obdobja, slednji pa jih objavi približno tri mesece pozneje, potem ko jih potrdi in obdela.

4.Kakovost pripravljene statistike

Države članice morajo v skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 184/2005 Komisiji predložiti poročilo o kakovosti poslanih podatkov. Hkrati člen 4(4) določa, da se kakovost podatkov, poslanih Eurostatu, oceni na podlagi poročil o kakovosti ob pomoči Odbora za evropski statistični sistem. Spodnja analiza se nanaša na rezultate najnovejših razpoložljivih poročil o kakovosti, ki so jih države članice izdale v letu 2016. Kakovost je ocenjena na podlagi glavnih meril iz Uredbe (ES) št. 1055/2008.

4.1.Razsežnost metodološke ustreznosti in statistični postopki

Razsežnost metodološke ustreznosti ter statistični postopki, pojmi, opredelitve in prakse, ki se uporabljajo za zbiranje statističnih podatkov o plačilni bilanci, mednarodni trgovini s storitvami in neposrednih tujih naložbah, so v splošnem skladni z načeli in smernicami iz BPM 6. V njih so upoštevana posamezna pravila, ki so bila na ravni EU dogovorjena za zbiranje agregatov euroobmočja in EU.

4.2.Pravočasnost in točnost

Podatki o mesečnih in četrtletnih plačilnih bilancah, četrtletno stanje mednarodnih naložb, neposredne tuje naložbe in letne statistike mednarodne trgovine s storitvami so bili zagotovljeni s precej večjo točnostjo kot za prejšnje poročilo o kakovosti za leto 2015. Štiri države članice so svoje podatkovne nize poslale pred iztekom roka ali do tega roka.

4.3.Razpoložljivost podatkov

4.3.1.Popolnost

Popolnost podatkov se je v primerjavi s prejšnjim poročilom o kakovosti nekoliko izboljšala, izboljšave pa so najbolj očitne glede četrtletne plačilne bilance in neposrednih tujih naložb. Vseh 28 držav članic je v celoti spoštovalo zahteve za mesečne in četrtletne plačilne bilance ter četrtletno stanje mednarodnih naložb za referenčne mesece v letu 2016. Podatki o mednarodni trgovini s storitvami so v povprečju dosegali 98-odstotno popolnost. Povprečna stopnja popolnosti za celotno EU je bila ocenjena na 98 % za tokove neposrednih tujih naložb in 99 % za stanja neposrednih tujih naložb.

4.3.2.Dostopnost in jasnost

Najrazličnejši uporabniki so zainteresirani za podatke o plačilni bilanci, stanju mednarodnih naložb, mednarodni trgovini s storitvami in neposrednih tujih naložbah. Ti podatki se obširno uporabljajo pri oblikovanju politik EU, uporabljajo pa jih tudi podjetja in akademski krogi pri makroekonomskih analizah ter splošna javnost.

Eurostat v svoji javni podatkovni zbirki objavlja mesečne in četrtletne plačilne bilance, četrtletna stanja mednarodnih naložb in revalorizacije, letne statistike mednarodne trgovine s storitvami ter podatke o neposrednih tujih naložbah. Podatki so na voljo tudi na nacionalnih spletiščih, kjer jih spremljajo ustrezni metapodatki. Vendar zaradi nacionalnih politik o izkazovanju teh podatkov obstajajo določene omejitve.

Količina podatkov, ki so na voljo končnim uporabnikom, je zadovoljiva; 18 držav članic dovoljuje objavo 100 % glavnih postavk v četrtletnih plačilnih bilancah. Vendar nekatere države še naprej prekomerno označujejo svoje nacionalne podatke z oznako „ni za objavo“ ali „zaupno“, v nekaterih primerih zaradi zadržkov glede kakovosti. To omejuje vrednost statističnih informacij, ki se redno zagotavljajo uporabnikom. Poleg tega pa preprečuje ustrezno analizo politik na podlagi statistik za vso EU. Uporaba oznake „zaupno“ se je povečala zaradi večje podrobnosti, zlasti letnih podatkov, ki je bila dosežena z izvajanjem BPM 6 po vsej EU.

4.4.Natančnost in zanesljivost

Pri blagu, storitvah in računih sekundarnega dohodka so bile evidentirane razmeroma majhne revizije za mesečne in četrtletne plačilne bilance. Bilo je več revizij računa primarnega dohodka kot v prejšnjih obdobjih poročanja, predvsem zaradi dohodka iz neposrednih naložb. Razlog je deloma ta, da so podatki o neposrednih naložbah in njihovih dohodkovnih komponentah popolnejši na letni ravni, ko podjetja dajo na voljo svoje letne finančne izkaze. Srednje vrednosti revizij so bile v splošnem višje za postavke finančnega računa kot za postavke tekočega računa, medtem ko so bile revizije, ki vplivajo na glavne postavke stanja mednarodnih naložb, bistveno manj pomembne kot za plačilno bilanco.

4.5.Notranja usklajenost

Usklajenost s pravili o celovitosti je zadovoljiva. V četrtletnih in letnih podatkih o mednarodni trgovini s storitvami in neposrednih tujih naložbah skoraj ni razhajanj. Države članice so vložile precej prizadevanj v zmanjšanje napak in opustitev, kar je privedlo do manjšega števila napak in opustitev v zvezi s tekočim računom in stanjem mednarodnih naložb. Vendar na nekaterih področjih ostajajo znatne napake in opustitve.

4.6.Zunanja usklajenost

Podatki o plačilni bilanci in statistika mednarodne blagovne menjave so na splošno po vsej EU še naprej zelo usklajeni. Razhajanja je običajno mogoče pojasniti z metodološkimi razlikami, ki so upravičene v skladu z uporabljenimi metodološkimi standardi. Medtem ko je bil tekoči račun plačilne bilance v več državah članicah v celoti ali zelo usklajen z nacionalnim računom, so se v nekaterih državah med njima pojavljala razhajanja, ki so bila včasih tudi znatna.

4.7.Nesorazmerja

Nesorazmerja so v EU še vedno problematična. Nesorazmerja med sestavinami tekočega računa so bila skozi čas razmeroma stabilna, za tokove neposrednih naložb pa so se celo nekoliko povečala. Nedavno ustanovljena Eurostatova projektna skupina za storitve glede na načine zagotavljanja bi lahko sčasoma prišla do dodatnih spoznanj o sektorjih/načinih zagotavljanja storitev, ki vodijo k napakam in nedoslednostim.

5.Koristi za uporabnike in pomen statistike plačilne bilance

Uredba (ES) št. 184/2005 je odziv na potrebe uporabnikov podatkov.

Statistiko plačilne bilance pri oblikovanju politik intenzivno uporabljajo zadevne nacionalne in mednarodne institucije, vključno s Komisijo, Svetom, Evropsko centralno banko, MDS, Banko za mednarodne poravnave, OECD, G7 in G20.

Statistika plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb se uporablja v monetarni politiki. Statistika menjave blaga in storitev se v kombinaciji z drugimi kazalniki uporablja za oceno inflacijskega pritiska zunanjega povpraševanja na zadevna gospodarstva ter za kvantifikacijo prispevka neto izvoza k bruto domačemu proizvodu. Podatki o plačilni bilanci in stanju mednarodnih naložb se uporabljajo za oceno vzdržnosti zunanje bilance nacionalnih gospodarstev (tako tistih z lastno valuto kot članic valutne unije, kot je euroobmočje) in pritiskov, ki jih je mogoče izvajati na devizni tečaj. Podatki o plačilni bilanci in stanju mednarodnih naložb se obširno uporabljajo pri postopku v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji.

Statistika plačilne bilance je vključena tudi v konvergenčna poročila, ki jih Komisija in Evropska centralna banka pripravljata in objavljata o posameznih državah članicah, ki še ne sodelujejo v gospodarski in monetarni uniji.

Člena 143 in 144 Pogodbe o delovanju Evropske unije se izrecno nanašata na plačilno bilanco. Komisiji nalagata, da Svet redno obvešča o razvoju stanja plačilne bilance v državah članicah, ki ne sodelujejo v gospodarski in monetarni uniji.

Razvoj tekočih računov v posameznih državah članicah se analizira v povezavi s konkurenčnostjo vsake posamezne države, medtem ko se statistika neposrednih in portfeljskih naložb uporablja za analizo privlačnosti držav članic za mednarodne vlagatelje.

Statistika plačilne bilance mora biti usklajena z drugimi ključnimi statistikami, ki se zbirajo na povezanih področjih statistike, pomembnih za EU, kot so:

(1)bruto domači proizvod (ki vključuje čezmejne transakcije z blagom in storitvami), vključno s hitrimi ocenami, za katere so potrebni kazalniki mesečne plačilne bilance;

(2)bruto nacionalni dohodek (ki vključuje čezmejne transakcije z blagom in storitvami ter dohodek);

(3)račun tujine v EU in v euroobmočju četrtletni sektorski računi, vključno s finančnimi računi.

Razen glavnih agregatov imajo določene postavke za nekatere uporabnike poseben pomen:

podrobne informacije o mednarodni trgovini s storitvami, ki jih vsako leto objavi Eurostat, so pomembne za trgovinska pogajanja in opredelitev carinskih politik,

geografska razčlenitev statistike plačilne bilance pomaga pri spremljanju interakcij med državami članicami in drugimi državami,

sestava finančnih tokov in stanj (v smislu neposrednih naložb, portfeljskih in drugih naložb) je pomembna za oceno finančne stabilnosti,

podrobne informacije o tokovih neposrednih tujih naložb so pomembne za merjenje stopnje odprtosti nekaterih trgov ali za oceno splošne donosnosti vloženega kapitala neposrednih naložb.

Delovna skupina za plačilno bilanco priznava, da je bilo z izvajanjem Uredbe (ES) št. 184/2005 doseženih več izboljšav statistike plačilne bilance. Da bi ocenili, kako je to izvajanje koristilo nacionalnim zbiralcem in uporabnikom podatkov, je bila delovna skupina pozvana, naj dodeli ocene v razponu od 1 do 5. Ocena 1 pomeni, da je Uredba (ES) št. 184/2005 prinesla zelo malo koristi, ocena 5 pa, da je Uredba prinesla največje možne koristi.

Povprečna ocena za razpoložljivost podrobnejših podatkov o plačilni bilanci, mednarodni trgovini s storitvami in neposrednih tujih naložbah za uporabnike podatkov je 4,0.

Povprečna ocena za razpoložljivost pravočasnejših in točnejših podatkov o plačilni bilanci, mednarodni trgovini s storitvami in neposrednih tujih naložbah za uporabnike podatkov je 3,9.

Povprečna ocena za izboljšano usklajenost med podatki plačilne bilance in podatki nacionalnih računov je 4,0.

Ugotovljeno je bilo tudi, da so metodološke spremembe in novi standardi BPM 6, ki so bili v letu 2014 uvedeni z Uredbo Komisije (EU) št. 555/2012, poleg večje pozornosti, namenjene podatkom o stanju mednarodnih naložb, uporabnikom statističnih podatkov, vključenih v oblikovanje makroekonomskih politik in ekonomske raziskave, prinesli jasnost in pomembne dodatne informacije. Dodatna priznana korist je, da sta se z Uredbo (ES) št. 184/2005 izboljšali primerljivost in skladnost podatkov med državami članicami.

6.Stroški in breme priprave statistike plačilne bilance

Nacionalni zbiralci so navedli, da uporabljajo podatke iz primarnih statistik za zbiranje statističnih podatkov o plačilni bilanci, mednarodni trgovini s storitvami in neposrednih tujih naložbah. Ti podatki temeljijo na številnih virih primarnih statistik, vključno s carinskimi podatki, podatki iz raziskovanj o blagovni menjavi znotraj Unije, podatki iz poslovnih registrov, davčne uprave, podatki o nepremičninah in statistikami turizma. Države članice težko ločijo posebne stroške zbiranja in priprave podatkov, ki se zahtevajo z Uredbo (ES) št. 184/2005, od skupnih stroškov zbiranja podatkov za druge namene.

Delovna skupina za plačilno bilanco ocenjuje, da neposredni vložek dela, ki je potreben za pripravo in razširjanje statistik plačilne bilance v EU, znaša približno 772 ekvivalentov polnega delovnega časa (na podlagi 24 držav članic 8 ). Ti viri so razporejeni po različnih področjih plačilne bilance. Podatkovni niz, za katerega je potreben največji vložek, je četrtletna plačilna bilanca, ki zahteva 48,1 % virov. Sledijo ji statistika mesečne plačilne bilance (20,2 %), neposrednih tujih naložb (16,1 %) in mednarodne trgovine s storitvami (15,7 %).

Države članice ocenjujejo, da vsi prihranki, ki izhajajo iz dejstva, da Eurostat pred sprejetjem Uredbe (ES) št. 184/2005 ni prejel nobenih podatkov, znašajo 10,4 % ekvivalentov polnega delovnega časa. Podatki plačilne bilance so potrebni tudi za nacionalne namene, države članice pa so jih zbirale že pred sprejetjem Uredbe. To pomeni, da so za izpolnjevanje njenih zahtev potrebni samo omejeni dodatni viri. Upoštevati je treba, da obstaja precejšnje prekrivanje med zahtevami Uredbe (ES) št. 184/2005 in zahtevami za podatke drugih nacionalnih in mednarodnih organizacij, zlasti Evropske centralne banke in MDS. Podatki, ki jih države članice pripravijo za posebne namene Uredbe (ES) št. 184/2005, se ne razlikujejo od podatkov, pripravljenih v skladu z drugimi zahtevami glede podatkov.

Države članice imajo zelo omejene informacije glede bremena, ki ga za vprašane predstavlja potreba po zbiranju podatkov o plačilni bilanci, mednarodni trgovini s storitvami in neposrednih tujih naložbah, razpoložljive informacije pa ne zadostujejo za kakršno koli oceno.

7.Področja za morebitne izboljšave in spremembe

Člen 5(3) Uredbe (ES) št. 184/2005 določa, da Komisija (Eurostat) do 20. julija 2018 začne pilotne študije, ki jih izvedejo države članice, v zvezi z letno statistiko neposrednih tujih naložb na podlagi koncepta končnega lastništva in statistike neposrednih tujih naložb, ki razlikuje med transakcijami, povezanimi z novimi neposrednimi tujimi naložbami, in prevzemi. Namen teh študij je določiti pogoje, vključno z metodološkim okvirom, pod katerimi je mogoče uvesti to novo zbiranje podatkov, oceniti njihove stroške in statistično kakovost ter Eurostatu omogočiti, da primerja zbiranje podatkov med državami.

Do 20. julija 2019 mora nato Komisija (Eurostat) sestaviti poročilo o ugotovitvah teh študij, ga poslati Evropskemu parlamentu in Svetu ter, če je ustrezno, ugotoviti preostale pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za razvoj metodologije za to zbiranje podatkov. Dvanajst mesecev po izdaji tega poročila mora Komisija glede na ocene rezultatov pilotnih študij predložiti predlog za spremembo Uredbe (ES) št. 184/2005 zaradi opredelitve zahtev glede metodologije in podatkov za letno statistiko neposrednih tujih naložb glede na koncept končnega lastništva in za letno statistiko neposrednih tujih naložb, ki razlikuje med transakcijami, povezanimi z novimi neposrednimi tujimi naložbami, in prevzemi.

Delovna skupina za plačilno bilanco meni, da bi morale zahteve glede podatkov na podlagi Uredbe (ES) št. 184/2008 po možnosti v razumnem časovnem obdobju ostati stabilne, da bi bilo mogoče rešiti preostala vprašanja glede kakovosti in še dodatno izboljšati kakovost statistike. Nerešena vprašanja o kakovosti so tista, ki so navedena v letnih poročilih o kakovosti statistik plačilne bilance, stanja mednarodnih naložb, mednarodne trgovine s storitvami in neposrednih tujih naložb (na voljo na spletišču Eurostata).

Delovna skupina daje prednost tudi četrtletnim statistikam plačilne bilance pred mesečnimi podatki. Četrtletna plačilna bilanca zagotavlja več podrobnosti in višjo kakovost (npr. mednarodna trgovina s storitvami, lastniški kapital pri tujih neposrednih naložbah, investicijski dohodek, sredstva za zaposlene) kot mesečne statistike plačilne bilance. Delovna skupina je zato bolj naklonjena poenostavitvi zahtev glede mesečnih podatkov, če se to zdi primerno.

8.Zaključek

Uredba (ES) št. 184/2005 je prispevala k nadaljnji uskladitvi statističnih podatkov o plačilni bilanci, stanju mednarodnih naložb, mednarodni trgovini s storitvami in neposrednih tujih naložbah po vsej EU. Hkrati je pomagala zagotoviti, da so podatki razpoložljivi ob primernem času in da imajo uporabniki dostop do podrobnejših podatkov. Kakovost podatkov se skrbno spremlja na podlagi meril kakovosti, ki so usklajena med različnimi zadevnimi statističnimi področji. To je prispevalo k izboljšanju usklajenega ocenjevanja kakovosti med različnimi statističnimi področji.

Ugotovitve tega poročila se bodo upoštevale, ko bo Komisija po potrebi predložila predlog za spremembo Uredbe (ES) št. 184/2005, kot je navedeno v točki 7.

Če bi zahteve na nekaterih področjih postale strožje, bi bilo mogoče zahteve glede podatkov na drugih področjih ali glede drugih vidikov poenostaviti, da bi se izognili zvišanju stroškov. To velja zlasti za zahteve glede mesečnih podatkov.

(1) UL L 35, 8.2.2005, str. 23.
(2)  Uredba Komisije (ES) št. 601/2006 z dne 18. aprila 2006 o izvajanju Uredbe (ES) št. 184/2005 Evropskega parlamenta in Sveta glede oblike in postopka prenosa podatkov (UL L 106, 19.4.2006, str. 7).
(3)  Uredba Komisije (ES) št. 602/2006 z dne 18. aprila 2006 o prilagoditvi Uredbe (ES) št. 184/2005 Evropskega parlamenta in Sveta s posodobitvijo zahtev za podatke (UL L 106, 19.4.2006, str. 10).
(4) Uredba Komisije (ES) št. 1055/2008 z dne 27. oktobra 2008 o izvajanju Uredbe (ES) št. 184/2005 Evropskega parlamenta in Sveta glede meril in poročil o kakovosti statistike plačilne bilance (UL L 283, 28.10.2008, str. 3).
(5)    Uredba Komisije (ES) št. 707/2009 z dne 5. avgusta 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 184/2005 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti glede plačilne bilance, mednarodne trgovine s storitvami in neposrednih tujih naložb v zvezi s posodobitvijo zahtev za podatke
(
UL L 204, 6.8.2009, str. 3).
(6)  Uredba Komisije (EU) št. 555/2012 z dne 22. junija 2012 o spremembi Uredbe (ES) št. 184/2005 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti glede plačilne bilance, mednarodne trgovine s storitvami in neposrednih tujih naložb v zvezi s posodobitvijo zahtev za podatke in opredelitev (UL L 166, 27.6.2012, str. 22).
(7)

 Raven 5 geografske razčlenitve vključuje naslednje države ali skupino držav, kot je določeno v „Tabeli 6 Ravni geografske razčlenitve“ Uredbe Komisije (EU) št. 555/2012.

(8) Eurostat je glede osnutka tega poročila začel splošno posvetovanje, ki je trajalo od 6. julija do 4. avgusta 2017.
Na vprašalnik Eurostata se je odzvalo 24 držav članic.
Top