Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52018AR2389

Mnenje Evropskega odbora regij – Sveženj o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027

COR 2018/02389

OJ C 461, 21.12.2018, p. 70–78 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

21.12.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 461/70


Mnenje Evropskega odbora regij – Sveženj o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027

(2018/C 461/10)

Glavni poročevalec:

Nikola DOBROSLAVIĆ (HR/EPP), predsednik Dubrovniško-neretvanske županije

Referenčni dokumenti:

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Sodoben proračun za Unijo, ki varuje, opolnomoča in ščiti – Večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027

COM(2018) 321 final

Predlog uredbe Sveta o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027

COM(2018) 322 final

Predlog medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju

COM(2018) 323 final

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah

COM(2018) 324 final

Predlog sklepa Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije

COM(2018) 325 final

Predlog uredbe Sveta o načinih in postopkih za dajanje lastnih sredstev iz naslovov skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb, sistema Evropske unije za trgovanje z emisijami in odpadne plastične embalaže, ki se ne reciklira, na razpolago ter ukrepih za zagotavljanje denarnih sredstev

COM(2018) 326 final

Predlog uredbe Sveta o določitvi izvedbenih ukrepov za sistem virov lastnih sredstev Evropske unije

COM(2018) 327 final

Predlog uredbe Sveta o spremembi Uredbe (EGS, Euratom) št. 1553/89 o dokončni enotni ureditvi zbiranja lastnih sredstev, pridobljenih iz davka na dodano vrednost

COM(2018) 328 final

I.   PREDLOGI SPREMEMB

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah

COM(2018) 324 final

Predlog spremembe 1

Člen 2(c)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

c)

„državni subjekt“ pomeni vse javne organe na vseh vladnih ravneh, vključno z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi, ter organizacije države članice v smislu [točke 42 člena 2] Uredbe (EU, Euratom) xx/xx (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba).

c)

„državni subjekt“ pomeni vse osrednje vladne organe ter organizacije države članice v smislu [točke 42 člena 2] Uredbe (EU, Euratom) xx/xx (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba).

Obrazložitev

Navesti je treba, da se uredba ne nanaša na upravne organe in subjekte neposredno izvoljenih lokalnih ali regionalnih oblasti.

Predlog spremembe 2

Člen 3(1)(f)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

f)

učinkovito in pravočasno sodelovanje z Evropskim uradom za boj proti goljufijam ter Evropskim javnim tožilstvom pri njunih preiskavah in pregonih v skladu z njunimi ustreznimi pravnimi akti in načelom lojalnega sodelovanja.

f)

učinkovito in pravočasno sodelovanje z Evropskim uradom za boj proti goljufijam ter , kadar je to ustrezno, Evropskim javnim tožilstvom pri njunih preiskavah in pregonih v skladu z njunimi ustreznimi pravnimi akti in načelom lojalnega sodelovanja.

Obrazložitev

Določbe, ki se nanašajo na Evropsko javno tožilstvo, bodo po njegovi vzpostavitvi veljale samo za sodelujoče države članice.

Predlog spremembe 3

Člen 4(1)(b)(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(1)

zamrznitev odobritve enega ali več programov ali njegove spremembe;

 

Obrazložitev

Zamrznitev odobritve enega ali več programov ali njegove spremembe ne bi imela učinka neposredne finančne kazni za zadevno državo članico. Nasprotno pa bi zamrznitev odobrenih sredstev ali izplačil ob ohranitvi obveznosti za državne organe glede izvajanja programov in izplačil končnim prejemnikom ali upravičencem v skladu s členom 4(2) predlagane uredbe imela takojšnji učinek na nacionalni proračun. Poleg tega bi odprava zamrznitve odobritve enega ali več programov ali njihove spremembe povzročila znatno zamudo pri izvajanju teh programov, saj bi se vsi nadaljnji postopki ravno tako ustavili.

Predlog spremembe 4

Člen 5(6)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

6.   Kadar Komisija meni, da je prišlo do splošnih pomanjkljivosti v zvezi s pravno državo, Svetu predloži predlog izvedbenega akta o ustreznih ukrepih.

6.   Kadar Komisija meni, da je prišlo do splošnih pomanjkljivosti v zvezi s pravno državo, Svetu predloži predlog izvedbenega akta o ustreznih ukrepih. Komisija temu predlogu priloži okviren finančni načrt proračuna EU, ki ga zadeva predlagani ukrep, za naslednja leta, razdeljen po vrstah odhodkov, političnih področjih in proračunskih postavkah. Tak okviren načrt je podlaga ocene učinka proračunskih posledic na ravni države in podnacionalni ravni zadevne države članice.

Obrazložitev

Evropska komisija bi morala oceniti morebitne proračunske posledice zmanjšanja sredstev EU za proračun na državni in podnacionalni ravni zadevne države članice, ob ustreznem upoštevanju načel sorazmernosti in nediskriminacije.

Predlog spremembe 5

Člen 6(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

2.   Komisija oceni razmere v zadevni državi članici. Ko splošne pomanjkljivosti v zvezi s pravno državo, zaradi katerih so bili sprejeti ustrezni ukrepi, v celoti ali delno prenehajo obstajati, Komisija Svetu predloži predlog sklepa za odpravo navedenih ukrepov v celoti ali delno. Uporabijo se postopki iz odstavkov 2, 4, 5, 6 in 7 člena 5.

2.   Komisija oceni razmere v zadevni državi članici. Ko splošne pomanjkljivosti v zvezi s pravno državo, zaradi katerih so bili sprejeti ustrezni ukrepi, v celoti ali delno prenehajo obstajati, Komisija Svetu predloži predlog sklepa za odpravo navedenih ukrepov v celoti ali delno. Uporabijo se postopki iz odstavkov 2, 4, 5, 6 in 7 člena 5. Računsko sodišče za odpravo ukrepov potrebuje trdne dokaze, za kar po hitrem postopku pripravi posebno poročilo o zadevi na podlagi drugega pododstavka odstavka 4 člena 287 PDEU.

Obrazložitev

Za odpravo ukrepov so potrebni trdni, nepristranski in pravočasno zbrani dokazi, da se lahko nadaljuje z izvajanjem zadevnih programov brez nepotrebnih zamud.

Predlog spremembe 6

Člen 6(3)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

3.   Kadar se odpravijo ukrepi v zvezi z zamrznitvijo odobritve enega ali več programov ali sprememb programov iz točke (i) člena 4(2)(b) ali zamrznitvijo obveznosti iz točke (ii) člena 4(2)(b), se zneski zamrznjenih obveznosti knjižijo v proračun, ki je predmet člena 7 Uredbe Sveta (EU, Euratom) xx/xx (uredba o večletnem finančnem okviru). Zamrznjenih obveznosti za leto n ni mogoče vključiti v proračun po letu n +  2 .

3.   Kadar se odpravijo ukrepi v zvezi z zamrznitvijo odobritve enega ali več programov ali sprememb programov iz točke (i) člena 4(2)(b) ali zamrznitvijo obveznosti iz točke (ii) člena 4(2)(b), se zneski zamrznjenih obveznosti knjižijo v proračun, ki je predmet člena 7 Uredbe Sveta (EU, Euratom) xx/xx (uredba o večletnem finančnem okviru). Zamrznjenih obveznosti za leto n ni mogoče vključiti v proračun po letu n +  3 .

Obrazložitev

S takšno rešitvijo bi povečali možnost uporabe virov, ki so bili sproščeni iz postopka prekinitve, in teh virov ne bi izgubili.

II.   POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Splošne ugotovitve

1.

pozdravlja predlog Komisije za večletni finančni okvir za obdobje po letu 2020, ki je glede na izstop Združenega kraljestva iz EU ter druge notranje in zunanje izzive dobra osnova za pogajanja; pozitivno ocenjuje opravljeno delo, vendar meni, da bi bilo treba predlog pred sprejetjem še dodelati in izboljšati, da bi izpolnjeval pričakovanja državljanov Evropske unije in da bi odgovoril na potrebe lokalnih in regionalnih organov;

2.

ugotavlja, da strategija Evropa 2020 nima jasnega naslednika, zaradi česar strateški cilji znotraj posameznih programov niso dovolj jasno izraženi, celotni večletni finančni okvir pa je premalo povezan s cilji trajnostnega razvoja, zato poziva Komisijo, naj v okviru razprav o večletnem finančnem okviru opredeli strateške cilje posameznih politik EU in njihove pričakovane učinke. To zahteva strukturiran pristop na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, ki odraža prepletenost med lokalnimi in regionalnimi prednostmi in prizadevanji ter skupnimi evropskimi cilji;

3.

izraža obžalovanje, da predlog Komisije ni dovolj ambiciozen glede na nesorazmernost med obveznostmi, ki izhajajo iz ciljev Pogodbe, in sedanjimi in prihodnjimi vprašanji ter glede na sam obseg prihodnjega večletnega finančnega okvira. Ponavlja svoje že izraženo stališče, da mora biti prihodnji večletni finančni okvir določen v višini najmanj 1,3 % BND, kar je tudi stališče Evropskega parlamenta. Z zaskrbljenostjo opozarja, da je bil v preteklosti končni večletni finančni okvir nižji od prvotnega predloga Komisije. Če bi se to ponovilo, bi to pomenilo dodatno zmanjšanje končnih učinkov nekaterih politik Unije;

4.

meni, da je nesprejemljivo, da bi se dodatne prednostne naloge Unije financirale na škodo obstoječih politik z dokazano evropsko vrednostjo, kot so kohezijska in skupna kmetijska politika ter zlasti politika razvoja podeželja. Predlagano zmanjšanje sredstev je napačen način za financiranje drugih prednostnih nalog in izzivov;

5.

pozdravlja predlog Komisije za bolj usklajena pravila in občutno zmanjšanje upravnega bremena za upravičence in organe upravljanja, da bi se olajšalo sodelovanje v programih EU in pospešilo izvajanje;

6.

z obžalovanjem ugotavlja, da je Komisija premalo transparentna pri primerjavi zneskov v sedanjem in prihodnjem večletnem finančnem okviru, zato pozdravlja prizadevanja službe Evropskega parlamenta za raziskave, ki se je lotila vzporedne finančne analize obeh večletnih finančnih okvirov;

7.

ugotavlja, da se z novo predlagano strukturo večletnega finančnega okvira in pristopom, usmerjenim v rezultate, želi odgovoriti na konkretne potrebe in doseči večja evropska dodana vrednost. Nasprotuje črtanju skupnega proračunskega razdelka za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, kar še dodatno slabi položaj kohezijske politike znotraj večletnega finančnega okvira in omogoča morebitno izločitev ESS+ iz kohezijske politike, s čimer bi se še bolj zmanjšali sinergija in povezanost med različnimi viri financiranja, ki so še posebej pomembni za lokalne in regionalne oblasti;

8.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da gre predlog Komisije v smeri nadaljnje krepitve programov, ki so pod neposrednim ali posrednim upravljanjem, v škodo programov, ki se izvajajo prek deljenega upravljanja Komisije in držav članic, kar bo dolgoročno zmanjšalo prepoznavnost politik EU na lokalni in regionalni ravni. Poudarja, da je treba načeli partnerstva in upravljanja na več ravneh v celoti spoštovati in uresničevati, da bi zagotovili vključenost lokalnih in regionalnih oblasti v vse zadevne faze od priprave do izvajanja politik EU;

9.

obžaluje, da obstaja razkorak med sprejetjem 8. okoljskega akcijskega programa EU in večletnim finančnim okvirom za obdobje po letu 2020. Postopek odločanja v okviru prihodnjih okoljskih akcijskih programov in trajanje programov bi morala biti časovno usklajena z večletnim finančnim okvirom, da bi dodeljena sredstva odražala prednostne naloge in cilje v zvezi s trajnostnim razvojem;

10.

izraža zaskrbljenost glede negotovosti pri načrtovanju večletnega finančnega okvira, če ne bi bil pravočasno dosežen jasen in konkreten sporazum o izstopu Združenega kraljestva iz Unije;

11.

podpira predlog Komisije, da se določijo tesnejše povezave med regionalnimi skladi in evropskim semestrom, pod pogojem da se evropskemu semestru doda regionalni vidik, saj je to edini možni način za vzpostavitev jasne in smiselne povezave med njimi;

Reforma virov lastnih sredstev

12.

pozdravlja predlog Komisije za uvedbo treh novih virov lastnih sredstev, vendar z obžalovanjem ugotavlja, da je Komisija vključila samo dva dodatna vira, ki ju je predlagala skupina na visoki ravni za lastna sredstva, in meni, da bi moral biti predlog Komisije bolj ambiciozen. Zato predlaga nujno nadaljnje delo pri iskanju novih virov financiranja proračuna;

13.

pozdravlja prizadevanja Komisije za poenostavitev prihodkovne strani proračuna, zlasti predlog o postopni odpravi vseh rabatov, ki jih imajo države članice, ter poenostavitev izračuna prihodkov iz naslova DDV;

14.

z obžalovanjem ugotavlja, da Komisija v svojem predlogu za uvedbo novih virov lastnih sredstev ni dovolj preverila spoštovanja načela subsidiarnosti in da niso ocenjene morebitne posledice predloga na finančni položaj lokalnih in regionalnih skupnosti;

15.

poudarja, da bi bilo mogoče na podlagi predloga o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb precej povečati delež lastnih sredstev, pod pogojem da bo obvezen za veliko število podjetij, kar v tem trenutku še ni jasno, ravno tako pa ni znano, kdaj je predviden začetek veljavnosti tega vira prihodkov. Izraža zaskrbljenost v zvezi z virom lastnih sredstev iz nereciklirane odpadne plastične embalaže, saj je eden glavnih ciljev EU odprava vseh takih odpadkov, kar bi privedlo do izgube prihodkov iz tega vira oziroma večjega nihanja proračunskih prihodkov;

16.

podpira predlagano znižanje nadomestila za stroške zbiranja tradicionalnih lastnih sredstev od držav članic, vendar poziva Komisijo, naj gre korak naprej in namesto predlaganih 10 % nadomestilo za stroške določi v skladu z dejanskimi stroški;

Pravna država, prožnost in stabilnost

17.

meni, da je spoštovanje pravne države nujni pogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito porabo proračuna Unije. V zvezi s tem pozdravlja prizadevanja Komisije za uvedbo bolj učinkovitih mehanizmov za zagotavljanje spoštovanja pravne države, pravne varnosti v vseh državah članicah in bolj učinkovitega boja proti goljufijam in korupciji;

18.

se strinja z Evropskim računskim sodiščem, da predlagani mehanizem za zagotavljanje spoštovanja načela pravne države presega postopek iz člena 7 PEU in da ga je mogoče hitreje uporabiti;

19.

pozdravlja prizadevanja Komisije za zagotovitev nemotenega financiranja končnih proračunskih porabnikov Unije z zavezo držav članic, da izpolnijo svoje finančne obveznosti do upravičencev v primerih aktiviranja mehanizma za zaščito finančnih interesov; pričakuje, da bo Komisija dodatno razdelala načine za zaščito interesov končnih uporabnikov;

20.

priporoča Komisiji, naj preuči možnost uvedbe dodatnih mehanizmov za zaščito finančnih interesov Unije, ki bi bolj enakomerno vplivali na vse države članice, na primer v obliki enkratne denarne kazni;

21.

ob upoštevanju mnenja Evropskega računskega sodišča meni, da obstoječa zakonodajna rešitev Komisiji daje preveliko diskrecijsko pravico za uvedbo postopkov, in poziva Komisijo, naj oblikuje jasna merila za opredelitev tega, kaj so splošne pomanjkljivosti z vidika delovanja pravne države, ki ogrožajo dobro finančno poslovodenje;

22.

priporoča okrepitev vloge Evropskega računskega sodišča pri izvajanju predlaganega mehanizma v skladu s členom 287 Pogodbe;

23.

pozdravlja predloge Komisije za povečanje prožnosti večletnega finančnega okvira, kar bo zagotovo prispevalo k pravočasnemu odzivanju na nove in nepredvidene izzive. Poudarja pa, da večja prožnost pri uporabi sredstev ne sme biti na račun dolgoročne predvidljivosti in strateške usmeritve programov, zlasti tistih, ki se izvajajo prek deljenega upravljanja. Zato poziva, naj se preuči, ali je povečanje prožnosti v delu, ki se nanaša na povečanje pristojnosti Komisije glede prerazporeditve sredstev, poseganje v načeli subsidiarnosti in upravljanja na več ravneh. Poleg tega poziva, da se lokalne in regionalne oblasti vključijo v postopke odločanja vselej, ko gre za spreminjanje namembnosti sredstev v okviru deljenega upravljanja;

Posamezni proračunski razdelki

24.

pozdravlja predloge za povečanje sredstev za politična področja, povezana z novimi pomembnimi izzivi, kot so migracije in upravljanje meja, pa tudi določitev posebnega razdelka za varnost in obrambo;

25.

podpira povečanje sredstev za raziskave in inovacije, nadaljevanje in nadgradnjo sedanjega Evropskega sklada za strateške naložbe v novi sklad InvestEU, povečanje sredstev za program Erasmus+ in nadaljnje večanje sredstev za boj proti podnebnim spremembam v okviru vseh politik EU. Kljub temu ponavlja, da predlagana povečanja sredstev ne smejo biti na račun sredstev za kohezijsko politiko in politiko razvoja podeželja;

26.

odločno nasprotuje predlaganemu 10-odstotnemu zmanjšanju proračuna za kohezijsko politiko, zlasti v delu, ki se nanaša na Kohezijski sklad, ki naj bi se zmanjšal celo za 45 %. Ravno tako meni, da je nesprejemljiv predlog zmanjšanja proračuna za skupno kmetijsko politiko, zlasti zmanjšanje za 28 % za EKSRP in 13 % za ESPR. Tako drastično zmanjšanje sredstev za področja, ki nenehno dokazujejo svojo evropsko dodano vrednost in ki so v očeh evropskih državljanov najvidnejše evropske politike, bi imelo zelo negativne dolgoročne posledice za rast in razvoj evropskih regij;

27.

nasprotno, v skladu z deklaracijo o razvoju podeželja, ki je bila sprejeta septembra 2016 v Corku, poziva k okrepitvi celotne finančne pomoči EU za razvoj podeželja za več kot 5 % proračuna EU v korist podeželskih in vmesnih območij, ki predstavljajo 90 % ozemlja, na katerih živi 58 % njenega prebivalstva in ki prispevajo 56 % zaposlitev v Uniji;

28.

poudarja, da bi predlagano zmanjšanje sredstev za kohezijsko politiko ogrozilo izpolnitev enega od glavnih ciljev Pogodbe v zvezi z uresničevanjem ekonomske, socialne in teritorialne kohezije. Posledice tega pristopa bi bile povečanje neenakosti med evropskimi regijami, kar bi prizadelo predvsem manj razvite regije in regije, ki se soočajo z velikimi strukturnimi in demografskimi problemi. Poleg tega ta pristop ne upošteva precejšnjega prispevka kohezijske politike na področjih, kot so inovacije, digitalizacija in podnebne spremembe. Poudarja, da zmanjšanje sredstev za programe teritorialnega sodelovanja ogroža cilj večje teritorialne kohezije in z njo povezane pomembne mehanizme, kot so evropska združenja za teritorialno sodelovanje in makroregionalne strategije;

29.

obžaluje, da naj bi se kljub temu, da več kot tretjina državljanov EU živi v obmejnih regijah, in glede na to, da se te regije soočajo s številnimi teritorialnimi izzivi, proračunska sredstva za čezmejno sodelovanje dejansko zmanjšala kljub njegovi dokazani evropski dodani vrednosti;

30.

opozarja na močno negativne posledice takšnega predloga večletnega finančnega okvira za evropske kmete in ljudi na podeželju. V primeru sprejetja predlaganega zmanjšanja sredstev za drugi steber politika razvoja podeželja ne bi bila več sposobna izpolnjevati svoje naloge, zlasti v zvezi z zmanjšanjem razlik v življenjskih razmerah med mestnimi in podeželskimi območji. Poleg tega poziva, naj se Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja ohrani v sistemu upravljanja v skladu z uredbo o skupnih določbah, da se tako ohrani skladnost med različnimi viri financiranja in okrepi ozemeljska razsežnost skupne kmetijske politike;

31.

zlasti nasprotuje predlaganemu zmanjšanju sredstev za program POSEI za najbolj oddaljene regije, saj to postavlja pod vprašaj njegov cilj, da se prek svoje vloge finančnega instrumenta za neposredno podporo kmetom usmerjeno odziva na posebne probleme kmetijstva v posamezni regiji;

32.

obžaluje, da ni prišlo do realnega povečanja sredstev za prevzem obveznosti za ESS+ kljub dodatnim nalogam tega sklada, kot je vključevanje državljanov tretjih držav; opozarja, da mora Evropski socialni sklad (glej mnenje OR o ESS+ (1)) ostati zasidran v kohezijski politiki, glavnem instrumentu EU za naložbe v ljudi in v človeški kapital, spodbujati enakost med moškimi in ženskami ter izboljševati življenje milijonov evropskih državljanov;

33.

obžaluje, da Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) kljub prekrivanjem in kompromisi z ESS+ ni bil vključen v slednjega; je prepričan, da je dodana vrednost ukrepov, ki se financirajo iz ESPG, odvisna od tega, ali jih bodo spremljali postopki preusmeritve in prestrukturiranja, ki se bodo izvajali v okviru dolgoročnih programov za regionalni razvoj, predvsem pa vnaprejšnji ukrepi, kakršne omogoča ESS+;

34.

ne podpira uvedbe pravila n+2 namesto n+3 kot časovnega okvira za porabo dodeljenih letnih zneskov, saj obstaja precejšnja verjetnost, da bo uredba sprejeta pozno, kar bi lahko ogrozilo porabo dodeljenih sredstev zaradi uporabe pravila n+2;

35.

odločno zavrača predlagane rešitve, ki v primerjavi z dosedanjo situacijo dodatno poslabšujejo položaj lokalnih in regionalnih oblasti v zvezi z rokom za porabo letnih odobrenih sredstev iz programov EU in višino predhodnega financiranja in zlasti sofinanciranja projektov, saj številne lokalne in regionalne skupnosti nimajo finančnih zmogljivosti za zagotovitev potrebnih lastnih sredstev;

36.

poziva Komisijo, naj izračuna dodelitve za države članice v okviru kohezijske politike na podlagi zadnje razdelitve na regije na ravni NUTS 2, za katere lahko Eurostat zagotovi potrebne podatke, da bi se zagotovila čim boljša povezava med socialno-ekonomskim stanjem v regijah NUTS 2 in izračunom nacionalnih dodelitev;

37.

poleg tega poziva Evropsko komisijo, naj pri določanju meril sofinanciranja in dodeljevanju sredstev kohezijske politike upošteva tudi druge kazalnike poleg BDP na prebivalca, saj ta ni natančno merilo sposobnosti družbe za spopadanje s problemi, kot so demografske spremembe, in poziva k določitvi kazalnikov na mednarodni, nacionalni, regionalni in lokalni ravni za merjenje napredka, ki presegajo BDP. Za reševanje demografskih problemov bi lahko upoštevali naslednje kazalnike: demografski razvoj (intenziven in vztrajen upad prebivalstva), poselitev, staranje, doseganje visoke starosti, izseljevanje mladih in odraslih ter s tem upad rodnosti;

38.

zavrača zmanjšanje sredstev za prometno infrastrukturo v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope, zlasti v luči neupravičenega zmanjšanja sredstev Kohezijskega sklada, saj ni razloga za to glede na cilje in potrebe po zagotavljanju do okolja prijaznega, varnega in dobro povezanega prometnega sistema;

39.

ocenjuje, da je predlog proračuna za novi instrument „Evropska stabilizacijska funkcija za naložbe“ v obliki proračunske postavke v proračunu EU, s katero se omogoča do 30 milijard EUR posojil, premajhen za ustrezen odziv v primeru novih gospodarskih in finančnih pretresov na trgu, ki vplivajo na države članice euroobmočja ter na tiste, ki so vključene v evropski mehanizem deviznih tečajev (ERM II). Za zaščito naložbenega potenciala Unije zato predlaga občutno povečanje sredstev za ta namen, ki naj se obračunajo zunaj proračuna EU;

40.

izraža zaskrbljenost zaradi predloga programa za podporo strukturnim reformam. Glede na to, da predlog temelji na členu 175 Pogodbe, ki se nanaša na kohezijo, bi moral biti program omejen na reforme, ki krepijo ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo in imajo evropsko dodano vrednost. Program bi moral biti tudi del nove dolgoročne razvojne strategije EU, ki bo nasledila strategijo Evropa 2020 in bo osredotočena na cilje trajnostnega razvoja. Poleg tega bi morale veljati iste zahteve kot za strukturne in investicijske sklade glede partnerstev in vključevanja lokalnih in regionalnih oblasti v načrtovanje in izvajanje teh reform; nasprotuje možnosti, ki je predvidena v okvirni uredbi o strukturnih in investicijskih skladih, da se do 5 % sredstev prenese na sklade in finančne instrumente Unije, ki niso povezani s cilji kohezije in ki se po večini upravljajo neposredno, brez vključevanja lokalnih in regionalnih oblasti;

41.

poudarja, da bo zmanjšanje sredstev za kohezijsko politiko, politiko razvoja podeželja in skupno kmetijsko politiko zelo negativno vplivalo na doseganje ciljev teritorialne kohezije in ciljev na področju varstva okolja. Kljub povečanju skupnih sredstev, namenjenih za program LIFE, za skoraj 60 % bo celotni proračun za podnebne ukrepe in energetski prehod manjši v primerjavi s sedanjim. Namesto da bi izkoristili velik potencial kmetijske, predvsem pa kohezijske politike za spodbujanje naložb s pozitivnim učinkom na okolje in boj proti podnebnim spremembam, bo sedanji predlog večletnega finančnega okvira z zmanjšanjem sredstev za kohezijsko in kmetijsko politiko postavil pod vprašaj doseganje okoljskih ciljev Unije;

42.

je seznanjen s predlogom za povečanje sredstev za program LIFE (glej mnenje OR o programu LIFE (2)), ki je ključnega pomena za lokalne in regionalne oblasti, saj podpira njihov boj proti zmanjševanju biotske raznovrstnosti, razvoj rešitev na področju zelene infrastrukture ter spodbujanje trajnosti; vendar obžaluje, da je bilo predlagano povečanje deloma oslabljeno z vključitvijo ukrepov za prehod na čisto energijo, ki so se prej financirali iz Obzorja 2020; zato poziva, da se skupna sredstva za program LIFE ustrezno povečajo in da se za ukrepe za krepitev zmogljivosti za podporo prehoda na čisto energijo ohrani ista stopnja sofinanciranja kot v programu Obzorje 2020;

43.

ugotavlja, da se predvideni cilj 25 % proračunskih odhodkov EU, ki prispevajo k doseganju podnebnih ciljev, ne zdi zadosten, da bi lahko uresničili cilje iz Pariškega sporazuma. V predlogu naslednjega večletnega finančnega okvira bi si bilo treba prizadevati za morebitno povečanje deleža odhodkov za razogljičenje energetike, industrije in prometa na več kot 30 % ter za prehod na krožno gospodarstvo;

44.

pozdravlja povečanje sredstev za podrazdelek Obzorje Evropa v primerjavi s trenutnim zneskom. Hkrati priporoča, naj se določi okvir možnosti za prenos sredstev z drugih instrumentov znotraj večletnega finančnega okvira na Obzorje Evropa, zlasti ob spoštovanju svobode posameznega organa upravljanja pri dajanju pobud, sooblikovanja sofinanciranih ukrepov ter vračanja sredstev na območje organa upravljanja;

45.

pozdravlja določitev posebnega razdelka za migracije in upravljanje meja in znatno povečanje sredstev za izvajanje teh ukrepov. Obžaluje, da je precej večji poudarek namenjen vprašanju varovanja meja kot drugim vprašanjem, povezanim z migracijami, kot sta zagotavljanje zaščite in azila migrantom ter podpora zakonitim migracijam in prizadevanjem za vključevanje migrantov. Zato poziva, da se finančna sredstva, namenjena Skladu za azil in migracije (glej mnenje OR o Skladu za azil in migracije (3)), povečajo za enak odstotek (240 %) kot sredstva za zaščito zunanjih meja, da bodo zadostovala za ustrezno spoprijemanje z izzivi, ki je potrebno za vključevanje v družbo;

46.

glede ugotovljenega pomanjkanja ambicioznosti v zvezi s skupno vsoto, namenjeno večletnemu finančnemu okviru, ki še bolj strogo omejuje možnosti ukrepov Unije na področju, ki je izjemnega pomena za njeno politično, varnostno in socialno stabilnost, poudarja, da gre za posebej pomemben vidik za lokalne in regionalne oblasti, ki so odgovorne za veliko število teh ukrepov; v zvezi s tem poudarja tudi, da bi bilo treba povečati finančna sredstva Evropskega socialnega sklada (ESS+), ki bi morala pokrivati ukrepe za dolgoročno vključevanje migrantov, saj gre za novo nalogo;

47.

opozarja tudi na dejstvo, da ima novi program za pravice in vrednote, ki bi moral pokrivati zaščito temeljnih pravic in vrednot EU ter spodbujati dejavno evropsko državljanstvo, velik pomen za lokalne in regionalne oblasti na teh področjih. Zato predlaga povečanje splošne osnove za ta program, da bi se odzvali na ogromne izzive na tem področju;

48.

podpira poenostavitev instrumentov za zunanje delovanje in celotnega proračuna, kar bi moralo privesti do bolj učinkovite in uspešne zunanje in razvojne politike EU. Pri tem poudarja pomembno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti za izboljšanje sodelovanja s sosednjimi in tretjimi državami na številnih področjih ter pri uresničevanju celotne Agende za trajnostni razvoj do leta 2030; poziva, naj se ta njihova vloga izrecneje odraža v večletnem finančnem okviru, po možnosti z dodelitvijo posebnih sredstev v ta namen;

49.

meni, da je močna, učinkovita in visoko kvalificirana evropska javna uprava nepogrešljiva za izvajanje politike Unije ter ponovno vzpostavitev zaupanja v dodano vrednost EU in okrepitev dialoga z državljani na vseh ravneh; v zvezi s tem poudarja pomembno vlogo institucij z demokratično izvoljenimi člani;

50.

poziva vse institucije EU, naj dosežejo hiter dogovor o naslednjem večletnem finančnem okviru, da bi zagotovili pravočasno sprejetje programov EU še pred začetkom naslednjega finančnega obdobja.

V Bruslju, 9. oktobra 2018

Predsednik Evropskega odbora regij

Karl-Heinz LAMBERTZ


(1)  Mnenje OR 3597/2018 (še ni sprejeto).

(2)  Mnenje OR 3653/2018.

(3)  Mnenje OR 4007/2018.


Top