EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52018AE4142

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2008/106/ES o minimalni ravni izobraževanja pomorščakov in o razveljavitvi Direktive 2005/45/ES (COM(2018) 315 final – 2018/0162 (COD))

EESC 2018/04142

OJ C 110, 22.3.2019, p. 125–131 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

22.3.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

C 110/125


Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2008/106/ES o minimalni ravni izobraževanja pomorščakov in o razveljavitvi Direktive 2005/45/ES

(COM(2018) 315 final – 2018/0162 (COD))

(2019/C 110/23)

Poročevalka:

Tanja BUZEK

Zaprosilo

Evropski parlament, 11. 6. 2018

Svet, 6. 6. 2018

Pravna podlaga

člen 100(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije

 

 

Pristojnost

strokovna skupina za promet, energijo, infrastrukturo in informacijsko družbo

Datum sprejetja mnenja strokovne skupine

20. 11. 2018

Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju

12. 12. 2018

Plenarno zasedanje št.

539

Rezultat glasovanja

(za/proti/vzdržani)

201/3/6

1.   Sklepi in priporočila

1.1

EESO na splošno podpira cilje, ki jih je Komisija določila v predlogu o spremembi Direktive 2008/106/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1) o minimalni ravni izobraževanja pomorščakov in o razveljavitvi Direktive 2005/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) o vzajemnem priznavanju spričeval pomorščakov, ki jih izdajo države članice. Meni tudi, da so spremembe regulativnega okvira potrebne, sorazmerne in stroškovno učinkovite.

1.2

EESO sicer priznava, da sta obe direktivi pripomogli k izboljšanju izobraževanja in usposabljanja pomorščakov, zaposlenih na ladjah, ki plujejo pod zastavo EU, in k poklicni mobilnosti pomorščakov s spričevalom EU, vendar priporoča, da se na tem področju doseže dodaten napredek. Zato predlaga, da se spremembe Direktive 2008/106/ES izkoristijo za širšo evropsko razpravo med Komisijo, državami članicami, ustanovami za usposabljanje in industrijo, in sicer o tem, kako nadaljevati vlaganja v evropsko bazo znanj in spretnosti o pomorstvu, da bi zaščitili tako konkurenčnost evropskega ladjevja kot zmožnost sektorja za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest za evropske pomorščake in druge, ki delujejo na tem področju.

1.3

EESO zlasti priporoča, da se za izboljšanje pomorskega usposabljanja pomorščakov in razvoj evropskega podiplomskega študija pomorstva, ki bi presegal mednarodno dogovorjeno minimalno raven izobraževanja pomorščakov, prizadevanja usmerijo v ustanovitev foruma EU, ki bo vključeval ustanove za usposabljanje, industrijo, širši pomorski grozd in nacionalne pomorske uprave. S takšnim dodatnim usposabljanjem bi omogočili ustvarjanje konkurenčne prednosti za evropske pomorščake, saj bi jim zagotovili znanja in spretnosti, ki presegajo tiste, zahtevane na mednarodni ravni, povečalo pa bi se tudi zanimanje za poklic pomorščaka v EU, zlasti pri ženskah in mladih.

1.4

EESO poudarja, da je izobraževalne sklope pomembno razvijati z ozirom na prihodnost in se pri tem osredotočati na usposabljanje o obvladovanju kakovosti, znanja in spretnosti o okolju ter digitalna znanja in spretnosti. Meni tudi, da bi se moralo spodbujanje naprednih znanj in spretnosti navezovati na različne oblike certificiranja/označevanja.

1.5

EESO tudi priporoča, da se vzpostavi evropska mreža ustanov za izobraževanje in usposabljanje pomorščakov, ki bi izpolnjevale merila kakovosti, da bi tako še izboljšali evropski izobraževalni sistem na področju pomorstva. Ravno tako priporoča, da se v zvezi z izobraževanjem poveljnikov ladij in častnikov uvede model za izmenjave med ustanovami za izobraževanje in usposabljanje pomorščakov po vsej EU, ki bi bil podoben modelu programa Erasmus in prilagojen posebnostim sektorja.

1.6

V zvezi s prenovljenim mehanizmom za priznavanje spričeval pomorščakov, ki jih izdajo tretje države, je po mnenju EESO izredno pomembno, da se države članice pred predložitvijo zahtevka Komisiji posvetujejo z nacionalnimi združenji ladjarjev in sindikalnimi organizacijami glede zaželenosti priznanja nove tretje države. EESO želi poleg tega razjasniti, da bo ocena – če je na voljo – števila pomorščakov, ki bodo verjetno zaposleni, le eno od meril pri odločanju o priznanju nove tretje države in da jo bo treba opraviti na pregleden način.

1.7

V zvezi s podaljšanjem roka za sprejetje odločitve o priznanju novih tretjih držav z 18 na 24 mesecev, v določenih okoliščinah pa do 36 mesecev, EESO izraža pomisleke glede ustreznosti takšnega mehanizma, saj se lahko postopek po nepotrebnem podaljša za tretje države, ki nedvomno izpolnjuje vse zahteve. EESO zato poziva, naj se postopek konča v čim krajšem možnem času, pod pogojem, da ga je mogoče podaljšati za toliko časa, kolikor je potrebno, če so potrebni popravni ukrepi.

1.8

Za ustrezno uporabo sredstev Unije EESO predlaga spremembo člena 20, da bi se določbe o preklicu priznanja tretje države uporabljale tudi za tiste tretje države, ki ne zagotovijo ustreznega števila poveljnikov ladij in častnikov za vsaj pet let. EESO želi pojasniti, da bodo končno odločitev o tem ali se priznanje nove tretje države prekliče ali ne, sprejele države članice po običajnem postopku v okviru odbora COSS in da je pri tem postopku možno upoštevati relevantne informacije, ki jih posredujejo države članice.

1.9

Ker varnost v pomorskem prometu ne sme biti ogrožena, EESO priporoča, da se za tiste tretje države, ki ladjevju EU zagotavljajo omejeno število poveljnikov ladij in častnikov, ne uporablja manj stroga ureditev presoje kot za druge države.

1.10

Poleg predlaganih sprememb glede postopka za uvedbo sprememb (člen 27), v skladu s katerim je na Komisijo preneseno pooblastilo za spreminjanje Direktive 2008/106/EC z delegiranimi akti, EESO poziva države članice, naj pravočasno ukrepajo in izvedejo spremembe, da bodo preprečile potrebo po podaljšanjih in obdobjih pragmatična razlage, ki so bila v preteklosti potrebna zaradi neukrepanja držav zastave.

2.   Ozadje mnenja

2.1

Zakonodaja EU o izobraževanju, usposabljanju in izdajanju spričeval za pomorščake temelji predvsem na minimalnih mednarodnih zahtevah iz Konvencije Mednarodne pomorske organizacije (IMO) o standardih za usposabljanje, izdajanje spričeval in ladijsko stražarjenje pomorščakov (v nadaljnjem besedilu: Konvencija STCW), kakor je bila spremenjena.

2.2

Okvir EU, ki z Direktivo 2008/106/ES, kakor je bila spremenjena, na ravni EU vključuje Konvencijo STCW, zagotavlja stroškovno učinkovit skupen mehanizem EU za priznavanje sistemov izobraževanja, usposabljanja in izdajanja spričeval za pomorščake iz tretjih držav. Mehanizem je zasnovan tako, da se presoja in ponovna presoja skladnosti tretjih držav s Konvencijo STCW opravljata centralizirano in usklajeno, zato da ju ne bi bila vsaka država članica dolžna opraviti posamično, zlasti glede na to, da je za ta namen na ravni EU trenutno priznanih več kot 40 tretjih držav.

2.3

Regulativni sistem poleg tega vključuje poenostavljen postopek priznavanja spričeval pomorščakov, ki jih izdajo države članice na podlagi Direktive 2005/45/ES. Cilj te direktive je bil spodbujati mobilnost pomorščakov EU med plovili, ki plujejo pod zastavo EU, s priznavanjem spričeval poveljnikov ladij in častnikov brez dodatnih kompenzacijskih ukrepov.

2.4

Z zgoraj navedenim zakonodajnim okvirom se poskušata zagotoviti visoka raven varnosti človeškega življenja na morju in zaščita morskega okolja z zmanjšanjem tveganja pomorskih nesreč. Splošno prepričanje je, da je za dosego takšnega cilja bistveno izboljšanje izobraževanja, usposabljanja in izdajanja spričeval za ključno osebje na plovilih, ki plujejo pod zastavo EU.

2.5

Predlog spada v okvir programa Komisije za ustreznost in uspešnost predpisov (REFIT), s katerim se ocenjuje obseg, v katerem so izpolnjeni cilji obeh direktiv. EESO ugotavlja, da je predlagana revizija rezultat poglobljene ocene, ki je vključevala obsežno študijo Evropske agencije za pomorsko varnost (EMSA) – Študija o oceni REFIT za direktivi 2008/ES in 2005/45/ES (Study for the REFIT evaluation of Directives 2008/EC and 2005/45/EC) iz septembra 2017 (3) javno posvetovanje ob hkratnem bolj ciljno usmerjenem posvetovanju ter posebne delavnice, v katerih so sodelovale države članice skupaj s socialnimi partnerji, torej lastniki ladij in sindikati, ki zastopajo pomorščake.

2.6

Rezultati ocene v okviru programa REFIT so se šteli za splošno pozitivne, poleg tega je bilo ugotovljeno, da je zakonodaja EU prispevala k odpravi ladijskih posadk, ki ne dosegajo standardov, k mobilnosti pomorščakov v Uniji ter k vzpostavitvi enakih konkurenčnih pogojev med pomorščaki, usposobljenimi v EU, in pomorščaki, usposobljenimi v tretjih državah.

2.7

Vendar so bile opredeljene nekatere pomanjkljivosti v zvezi z učinkovitostjo regulativnega okvira in sorazmernostjo nekaterih regulativnih zahtev. Namen predloga Komisije je torej ublažiti ugotovljene pomanjkljivosti s poenostavitvijo in racionalizacijo veljavne zakonodaje. Konkretneje, nadaljnji ukrepi so se šteli za potrebne, in sicer za:

zagotavljanje usklajenosti z najnovejšimi spremembami Konvencije STCW;

posodobitev opredelitve spričeval, ki jih države članice medsebojno priznavajo, z združitvijo direktiv 2005/45/ES in 2008/106/ES;

oblikovanje meril za novo priznanje/ponovno presojo tretjih držav za učinkovitejšo uporabo finančnih in človeških virov;

opredelitev prednostnih meril za ponovno presojo tretjih držav s poudarkom na državah, ki zagotavljajo največ delovne sile, ob hkratni proučitvi možnosti podaljšanja cikla ponovne presoje za druge države;

podaljšanje roka za priznanje novih tretjih držav, da se jim omogoči dovolj časa, da po potrebi sprejmejo in izvedejo popravne ukrepe.

3.   Kratka vsebina predloga

3.1

Splošni cilj predloga je poenostaviti in racionalizirati veljavno zakonodajo. To vključuje zlasti:

stalno usklajevanje ustrezne zakonodaje EU s Konvencijo STCW;

izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti centraliziranega mehanizma za priznavanje tretjih držav;

povečanje pravne varnosti glede vzajemnega priznavanja spričeval pomorščakov, ki jih izdajo države članice.

3.2

Komisija mora za delovanje centraliziranega mehanizma za priznavanje spričeval pomorščakov, ki jih izdajo tretje države, zagotavljati precejšnje človeške in finančne vire, pri čemer ji pri tej nalogi pomaga Evropska agencija za pomorsko varnost, da po eni strani ocenjuje nove zahtevke za priznanje, ki jih predložijo države članice, po drugi strani pa opravlja redno ponovno presojo že priznanih tretjih držav.

3.3

Komisija za boljše izkoriščanje razpoložljivih virov predlaga, naj se za preglednejši postopek priznavanja državi članici, ki zahteva priznanje, omogoči, da predstavi razloge za predložitev zahtevka za priznanje. Ta ukrep vključuje uvedbo razprave med državami članicami o potrebi po priznanju novih tretjih držav.

3.4

Komisija poleg tega predlaga prednostna merila za ponovno presojo priznanih tretjih držav na podlagi zamisli, da bi bilo treba razpoložljive vire iz držav, ki ladjevju EU zagotavljajo majhno število pomorščakov, preusmeriti v tretje države, ki zagotavljajo največji delež pomorščakov.

4.   Splošne ugotovitve

4.1

EESO podpira predlog Komisije za spremembo Direktive 2008/106/ES o minimalni ravni izobrazbe pomorščakov, med drugim vključitev poenostavljenega postopka priznavanja spričeval pomorščakov, ki jih izdajo države članice, v področje njene uporabe, in o razveljavitvi Direktive 2005/45/ES.

4.2

EESO meni, da je to potrebna sprememba, saj je dejansko mogoče izboljšati učinkovitost upravnega okvira v zvezi s sistemom vzajemnega priznavanja na podlagi te direktive, da se omogoči učinkovitejše razporejanje človeških in finančnih virov Komisije in agencije EMSA.

4.3

Zlasti pozdravlja poudarek, ki ga Komisija daje ravni preglednosti, ki bi morala prevladati pri obdelavi zahtevkov za priznanje spričeval pomorščakov, ki jih izdajo nove tretje države. EESO meni, da je novi postopkovni korak, s katerim se državi članici, ki zahteva priznanje, omogoča, da predstavi razloge za predložitev zahtevka za priznanje, sorazmeren, pregleden in stroškovno učinkovit. Države članice, ki zahtevajo priznanje, bodo še vedno imele možnost, da enostransko priznajo tretjo državo, dokler se ne sprejme skupna odločitev. S postopkom odločanja, ki bo pripeljal do priznanja tretje države, se bo zato vzpostavilo ravnovesje med potrebo po preglednosti glede nadzora in učinkoviti porabi javnega denarja – stroškov, ki bi nastali s priznanjem – in ciljem ohranjanja konkurenčnosti ladjevja EU – konkurenčne prednosti, ki bi jo ladjevje EU imelo z zaposlovanjem pomorščakov iz ustrezne tretje države.

4.4

EESO meni, da je regulativni okvir EU o izobraževanju, usposabljanju in izdajanju spričeval za pomorščake prispeval k zadovoljevanju potreb trga dela v pomorstvu, in sicer s spodbujanem dostopa do zaposlitve na plovilih, ki plujejo pod zastavo EU, za vse poveljnike ladij in častnike z veljavnim spričevalom STCW ne glede na njihovo stalno prebivališče ali državljanstvo. Čeprav ni dvoma, da pomorski promet deluje v okviru globaliziranega trga dela, želi EESO opozoriti, da mora EU ogromno vlagati v lasten nabor pomorskih znanj in spretnosti, da bo zagotovila kritično maso evropskih pomorščakov, ki ohranja konkurenčnost evropskega pomorskega prometa in pomorskih grozdov v vsej EU. Zato je treba zlasti za mlade Evropejce ustvariti možnosti za visoko kvalificirana delovna mesta in obetavno poklicno pot na morju ali v okviru povezanih dejavnosti na obali, ob tem pa ohraniti ali celo povečati delež pomorščakov EU v svetovni pomorski delovni sili (sedanjih 220 000 pomorščakov EU predstavlja 18 % skupnega števila pomorščakov v svetovnem merilu) (4).

4.5

Ob upoštevanju navedenega EESO poziva države članice, naj končno izvedejo priporočila iz strategije EU za pomorski promet do leta 2018 (5) in priporočila, ki jih je glede politike Komisiji podala delovna skupina za zaposlovanje in konkurenčnost v pomorstvu (TFMEC) (6), da bi okrepili učinkovitost in uspešnost izobraževalnega sistema v pomorskem prometu. EESO zlasti poziva Komisijo in sozakonodajalca EU, naj obravnavajo priporočila, ki so navedena v nadaljevanju tega oddelka.

4.6

EESO priporoča, da se za izboljšanje pomorskega usposabljanja pomorščakov ter posledično njihovega nameščanja, poklicne poti in mobilnosti prizadevanja usmerijo v ustanovitev foruma EU, ki bo vključeval ustanove za poklicno usposabljanje, industrijo, širši pomorski grozd in nacionalne pomorske uprave. Ena od glavnih nalog takega omrežja bi bila razvoj evropskega podiplomskega študija pomorstva (poimenovan tudi „spričevala o pomorski odličnosti“) (7), ki bi presegal mednarodno dogovorjeno minimalno raven izobraževanja pomorščakov. S takšnim dodatnim usposabljanjem bi omogočili ustvarjanje konkurenčne prednosti za evropske pomorščake, saj bi jim zagotovili znanja in spretnosti, ki presegajo tiste, zahtevane na mednarodni ravni.

4.7

Ob upoštevanju navedenega EESO poudarja, da je izobraževalne sklope pomembno razvijati z ozirom na prihodnost in se pri tem osredotočati na usposabljanje o obvladovanju kakovosti, znanja in spretnosti o okolju ter digitalna znanja in spretnosti. Slednje je izjemnega pomena, ker se tehnologija na ladjah, informacijski in komunikacijski sistemi za izmenjavo podatkov ter podporni sistemi na obali hitro razvijajo. EESO meni, da bi se moralo spodbujanje naprednih znanj in spretnosti navezovati na različne oblike certificiranja/označevanja, zato bi evropski pomorščaki z izpopolnitvijo izobraževanja zanje imeli občutno boljše poklicne možnosti. Nadalje bi se s tem povečalo zanimanje za poklic pomorščaka v EU, zlasti pri ženskah in mladih, izboljšali pa bi se tudi učinkovitost in kakovost obratovanja ladij, saj bi se med drugim nadaljevalo inoviranje in znižali stroški.

4.8

V tem smislu bi bilo tudi priporočljivo razmisliti o razvoju evropske mreže ustanov za izobraževanje in usposabljanje pomorščakov, ki bi izpolnjevale merila kakovosti, da bi tako še izboljšali evropski izobraževalni sistem na področju pomorstva. EESO zato priporoča, da se za zgled vzame evropska mreža šol za celinsko plovbo – EDINNA (Education Inland Navigation), ki je bila vzpostavljena leta 2009, da bi se bolje usklajevali programi izobraževanja in usposabljanja. Izkazalo se je, da je platforma odlično orodje za lažjo izmenjavo strokovnega znanja in oblikovanje skupnega pristopa k razvoju strokovnih kompetenc. EESO tudi priporoča, da se v zvezi z izobraževanjem poveljnikov ladij in častnikov uvede model za izmenjave med ustanovami za izobraževanje in usposabljanje pomorščakov po vsej EU, ki bi bil podoben modelu programa Erasmus in prilagojen posebnostim sektorja.

4.9

EESO poleg tega poziva k usklajenemu političnemu ukrepanju EU in držav članic za podporo gospodarski panogi pri njenih prizadevanjih za odzivanje na izzive digitalizacije, avtomatizacije in potrebnih okoljevarstvenih sprememb te gospodarske panoge. EESO ugotavlja, da je te izzive mogoče hitreje obvladovati z zagotavljanjem kakovostnega evropskega sistema usposabljanja in izobraževanja pomorščakov, ki bo kos tudi prihodnjim izzivom. V zvezi s tem EESO pozdravlja skorajšnji začetek izvajanja štiriletnega projekta SkillSea. Ta projekt bo spodbujal sodelovanje med gospodarsko panogo – vključno z evropskimi socialnimi partnerji s področja pomorskega prometa, Združenjem ladjarjev Evropske skupnosti (ECSA) in Evropsko federacijo delavcev v prometu (ETF) –, izvajalci izobraževanja in usposabljanja ter nacionalnimi organi za krepitev izobraževalnih programov za pomorščake v Evropi.

5.   Posebne pripombe

5.1

EESO pozdravlja združitev direktiv 2005/45/ES in 2008/106/ES, saj meni, da omogoča učinkovitejšo izvedbo ter da bo verjetno izboljšala jasnost in poenostavila okvir usposabljanja in izdajanja spričeval za pomorščake. Z njo se bo zlasti obravnavala težava zastarele opredelitve spričeval v Direktivi 2005/45/ES, poleg tega bosta zagotovljeni pojasnitev in uskladitev opredelitve spričeval pomorščakov, ki jih države članice priznavajo. Dejansko je treba zagotoviti posodobitev opredelitve spričeval pomorščakov, da bo v skladu z novimi opredelitvami, uvedenimi leta 2012. Takšna posodobitev bo verjetno izboljšala pravno varnost sheme za vzajemno priznavanje med državami članicami EU.

5.2

Z novim členom 5b naj bi se v področje uporabe Direktive 2008/106/ES vključilo vzajemno priznavanje spričeval pomorščakov, ki jih izdajo države članice. EESO meni, da je ta dodatek nujen, saj se z njim pojasnjuje, katera spričevala se vzajemno priznajo, da se pomorščakom s spričevalom druge države članice omogoči, da delajo na plovilih, ki plujejo pod zastavo druge države članice.

5.3

EESO v celoti podpira in dodatno spodbuja mobilnost delovne sile, da bi se olajšalo navezovanje stikov med poveljniki ladij ter častniki s spričevalom EU in ladjarji. V zvezi s tem z zadovoljstvom ugotavlja, da je bilo po navedbah Komisije (8) samo v letu 2015 v Uniji veljavnih več kot 47 000 overitev spričeval o usposobljenosti, prvotno izdanih v drugi državi članici, kar pomeni približno 25 % skupnega števila poveljnikov ladij in častnikov, ki so na voljo za delo na plovilih, ki plujejo pod zastavo EU.

5.4

Zgoraj navedeni številki kažeta, da je shema za vzajemno priznavanje spričeval pomorščakov, ki jih izdajo države članice, ustvarila spodbudne rezultate, kar zadeva pospeševanje mobilnosti pomorščakov EU med plovili, ki plujejo pod zastavo EU. Poleg tega EESO opozarja, da je izredno pomembno stalno prispevati k zaščiti evropskih delovnih mest na morju, zagotavljanju prihodnosti ustanov za izobraževanje in usposabljanje pomorščakov v EU ter zaščiti evropskega pomorskega znanja in izkušenj kot celote.

5.5

EESO podpira predlog za uskladitev Direktive 2008/106/ES z najnovejšimi spremembami Konvencije STCW, da bi se v Direktivi preprečile pravne nedoslednosti v zvezi z mednarodnim regulativnim okvirom. Takšna uskladitev bo verjetno zagotavljala usklajeno izvajanje na ravni EU ter posadkam omogočila pridobivanje novih znanj in spretnosti ter kompetenc – zlasti izpolnjevanje zahtev Mednarodne pomorske organizacije (IMO) za usposabljanje in kvalifikacije pomorščakov, ki delajo na potniških ladjah in ladjah, za katere velja kodeks za varnost ladij, ki uporabljajo pline ali druga goriva z nizkim vnetiščem (Kodeks IGF), ter kodeks za varnost ladij, ki plujejo v polarnih vodah (Polarni kodeks) –, hkrati pa bo podpirala poklicni razvoj.

5.6

EESO dvomi o nesorazmerni uporabi finančnih in človeških virov Skupnosti za presojo novih tretjih držav, s katero se morda ne bo zagotovilo dovolj veliko število poveljnikov ladij in častnikov. Zato v celoti podpira predlog Komisije, da mora biti vsaki novi zahtevi, ki jo predloži država članica za priznanje tretje države, priložena analiza, ki vključuje oceno števila poveljnikov ladij in častnikov, ki izvirajo iz te države in bi se lahko zaposlili. Poleg tega je po njegovem mnenju izredno pomembno, da se države članice pred predložitvijo zahtevka Komisiji posvetujejo z nacionalnimi združenji ladjarjev in sindikalnimi organizacijami glede zaželenosti priznanja nove tretje države. Vendar pa želi razjasniti, da bo ocena – če je na voljo – števila pomorščakov, ki bodo verjetno zaposleni, le eno od meril pri odločanju o priznanju nove tretje države in da jo bo treba opraviti na pregleden način.

5.7

Zaradi nadaljnje učinkovitosti in boljše uporabe razpoložljivih virov EESO z zadovoljstvom ugotavlja, da bo v skladu s predlogom (člen 19) treba predložiti utemeljitev, o kateri bodo razpravljale države članice, kadar želi država članica predložiti zahtevek za priznanje nove tretje države. EESO želi pojasniti, da bodo končno odločitev o priznanju ali nepriznanju nove tretje države sprejele države članice po običajnem postopku, tj. s kvalificirano večino v Odboru za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij (COSS). Nadalje pozdravlja dejstvo, da se dopušča možnost, da države članice v pričakovanju rezultata presoje enostransko priznajo spričevala tretje države. EESO močno podpira takšno možnost, saj ponuja sorazmerno in stroškovno učinkovito rešitev, obenem pa ohranja konkurenčnost ladjevja EU.

5.8

V zvezi s podaljšanjem roka za sprejetje odločitve o priznanju novih tretjih držav z 18 na 24 mesecev, v določenih okoliščinah pa na 36 mesecev, EESO meni, da je predlagani ukrep upravičen, kadar mora tretja država nujno izvesti popravne ukrepe. Vendar izraža pomisleke glede tega, ali je samodejno podaljšanje postopka priznavanja pravilen mehanizem, saj se lahko zgodi, da se postopek po nepotrebnem podaljša tudi za državo, ki očitno izpolnjuje vse zahteve. EESO zato predlaga, da je cilj še vedno, da se postopek konča v čim krajšem možnem času, pod pogojem, da ga je mogoče podaljšati za toliko časa, kolikor je potrebno, če so potrebni popravni ukrepi.

5.9

V revidiranem členu 20 je uveden poseben razlog o preklicu priznanja tretje države zaradi dejstva, da že vsaj pet let ladjevju EU ni zagotovila nobenih pomorščakov. EESO želi pojasniti, da bodo končno odločitev o tem, ali se prekliče priznanje nove tretje države ali ne, sprejele države članice po običajnem postopku v okviru odbora COSS, ki omogoča, da se upoštevajo relevantne informacije, ki jih posredujejo države članice. EESO načeloma podpira to spremembo, vendar želi poudariti, da je zaradi ustrezne uporabe virov še vedno treba upoštevati, ali tretja država ne zagotovi nobenih poveljnikov ladij in častnikov oziroma jih ne zagotovi v zadostnem številu. Glede na navedeno in popolnoma v skladu s postopki predlaga, da se priznanje tretje države lahko prekliče, če tretja država zadostnega števila poveljnikov ladij in častnikov ne zagotovi vsaj pet let.

5.10

EESO ima pomislek v zvezi z razlogi za spremembo člena 21, v skladu s katerim se lahko obdobje ponovne presoje na podlagi prednostnih meril podaljša do deset let. EESO razume, da s strogo matematičnega vidika tretje države, ki zagotavljajo veliko število pomorščakov, teoretično pomenijo večjo grožnjo za varno delovanje plovil od tretjih držav, ki zagotavljajo omejeno število pomorščakov. Iz zgoraj navedenih razlogov in ob predpostavki, da ni ogrožena varnost v pomorskem prometu, EESO priporoča, naj se ne uporablja manj stroga ureditev presoje v zvezi s tistimi tretjimi državami, ki ladjevju EU zagotavljajo omejeno število poveljnikov ladij in častnikov.

5.11

EESO podpira spremembo člena 25a, ki je nujna, da se omogoči pregledna uporaba podatkov, ki jih države članice zagotovijo o številu overitev, ki potrjujejo priznavanje spričeval, izdanih v tretjih državah, za preklic priznanja in dajanje prednosti ponovni presoji tretjih držav, kot je določeno v členih 20 in 21.

5.12

EESO se popolnoma zaveda, da je treba zaradi globalne razsežnosti pomorskega prometa preprečiti kolizijo med mednarodnimi obveznostmi držav članic in njihovimi obveznostmi na ravni Unije. To zahteva stalno usklajevanje evropskega okvira s Konvencijo STCW, ki omogoča vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev med EU in tretjimi državami pri izvajanju mednarodnega okvira izobraževanja, usposabljanja in izdajanja spričeval za pomorščake. EESO meni, da je glede na zgornje premisleke in zaradi morebitnih prihodnjih sprememb Konvencije STCW pomembno, da se Komisiji podeli pooblastilo, da lahko na podlagi delegiranih aktov spreminja potrebne določbe, s čimer se zagotovi nemoteno in hitrejše prilagajanje spremembam Konvencije in Kodeksa STCW.

5.13

V zvezi z zgoraj navedenim EESO poziva države članice, naj pravočasno ukrepajo in izvedejo spremembe, da bodo preprečile potrebo po podaljšanjih in obdobjih pragmatične razlage, ki so bila v preteklosti potrebna zaradi neukrepanja držav zastave.

V Bruslju, 12. decembra 2018

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Luca JAHIER


(1)  UL L 323, 3.12.2008, str. 33.

(2)  UL L 255, 30.9.2005, str. 160.

(3)  https://ec.europa.eu/transport/sites/transport/files/legislation/2017-09-stwc-support-study-refit-eval-dirs-20080106-20050045.pdf

(4)  SWD (2016) 326 final.

(5)  COM(2009) 8 final.

(6)  Delovno skupino za zaposlovanje in konkurenčnost v pomorstvu je ustanovil podpredsednik Komisije Kallas, svoje poročilo pa je objavila 9. junija 2011.

(7)  COM(2009) 8 final.

(8)  SWD(2017) 18 final.


Top