Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2014/65/EU o trgih finančnih instrumentov

(COM(2018) 99 final – 2018/0047 (COD))

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskih ponudnikih storitev množičnega financiranja za podjetja

(COM(2018) 113 final – 2018/0048 (COD))

(2018/C 367/13)

Poročevalec:

Daniel MAREELS

Zaprosilo	Evropski parlament, 16. 4. 2018 Svet Evropske unije, 27. 3. 2018
Pravna podlaga	člena 114 in 53(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	27. 6. 2018
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	11. 7. 2018
Plenarno zasedanje št.	536
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	146/0/1

1.   Sklepi in priporočila

1.1

EESO izrecno podpira predloge za vzpostavitev ugodnega okvira za množično financiranje na podlagi 29. ureditve in poziva k hitremu ukrepanju za dosego dobrih rezultatov, zlasti ker se ta prizadevanja umeščajo v širši okvir, ki je za Odbor posebnega pomena (1).

1.2

EESO pozdravlja dejstvo, da je upoštevano financiranje malih, mladih in inovativnih podjetij. Množično financiranje je zanje pomemben način pridobivanja sredstev, zlasti ko iz zagonskega podjetja preidejo v fazo širitve in tradicionalni viri financiranja niso vedno na voljo. Hkrati se tako za vlagatelje ustvarjajo številnejše in boljše investicijske možnosti.

1.3

Izredno pozitivno je, da se uporabljajo inovativni produkti in rešitve, podprte s sodobno tehnologijo, s čimer ta v prihodnost usmerjeni predlog prispeva tudi k uresničevanju enotnega digitalnega trga. Dodana je še čezmejna razsežnost, ki prispeva k učinkovitemu povezovanju in poglabljanju kapitalskih trgov. Najpomembnejša naloga bi morala biti vzpostavitev enotnega usklajenega trga v EU, na katerem za podjetnike in vlagatelje veljajo ista pravila.

1.4

Umetno postavljene ovire ne bi smele oteževati izvajanja tega inovativnega okvira, zato Odbor ob upoštevanju globalnega in holističnega pristopa poziva, naj bodo predlogi in dodatni ukrepi v zvezi z nekaterimi točkami (glej točko 1.5 in naslednje), vsaj v začetni fazi, konkretnejši. Pri tem sledi zlasti načelom kredibilnosti, jasnosti in zaupanja, to pa pomeni tudi gotovost in zaščito za vse, ki jih ta vprašanja zadevajo.

1.5

Odbor želi najprej izraziti zadovoljstvo, ker se obravnavajo tveganja, povezana z množičnim financiranjem in trgi za takšno financiranje, vendar hkrati meni, da bi bilo treba tem vidikom, vsaj v začetnem obdobju, nameniti še večjo pozornost, da jih bo mogoče še bolje opredeliti ali jih zmanjšati, kjer je to mogoče. To se med drugim nanaša na naslednja vprašanja:

1.5.1

preglednost in zaščito vlagateljev: Odbor meni, da je ocena tveganja za posamezne projekte na platformah za množično financiranje preveč prepuščena trgom in vlagateljem. Po njegovem mnenju so potrebni ustrezni ukrepi za boljšo opredelitev ali zmanjšanje vseh tveganj, tako finančnih kot nefinančnih. Navsezadnje je glavna skrb boljša zaščita vlagateljev. Pri tem bi se lahko oprli tudi na pristop, uporabljen pri direktivi MiFID. Poleg tega obstaja nevarnost, da bodo nastali neenaki konkurenčni pogoji za tradicionalne ponudnike, na primer finančne ustanove, ki morajo v odnosih s svojimi strankami upoštevati stroga pravila o zaščiti;

1.5.2

možne napetosti glede položaja ponudnikov in njihovih storitev: možnost, da se z vlagatelji sklepajo pogodbe „po lastni presoji“ in tako zanje dosežejo najboljši rezultati, lahko ponudnike, ki morajo predvsem delovati kot „nepristranski posredniki“, pripelje v kočljive situacije;

1.5.3

nadzor: naloge Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA) se zdijo jasne, naloge nacionalnih nadzornih organov pa malo manj. Odbor meni, da je tukaj nujna večja jasnost, in se sprašuje, ali nacionalnim nadzornim organom ne bi bilo treba dodeliti precej velike vloge, saj so bližje nacionalnim trgom in lahko bolje ocenijo lokalne razmere. Sicer je po mnenju Odbora v vsakem primeru pomembno, da organi in nadzorni organi na nacionalni in evropski ravni stalno in dosledno tesno sodelujejo in se medsebojno posvetujejo, tako zaradi nadaljnjega usklajevanja in povezovanja v Uniji kot tudi zato, da bodo ti predlogi uspešno izvedeni.

1.6

Ker se bodo v skladu s sprejetimi odločitvami hkrati uporabljale 29. ureditev in nacionalne ureditve, se lahko zgodi, da bodo interesenti v istem trenutku in na istem trgu soočeni z različnimi predpisi, različnimi pogoji in neenako zaščito, kar lahko povzroči zmedo in nejasnost. Tukaj sta za več jasnosti potrebna naslednja dodatna ukrepa:

1.6.1

organom in nadzornim organom bi bilo treba po mnenju EESO naložiti obveznost, da vsem uporabnikom v njihovem jeziku zagotavljajo točne in lahko dostopne informacije in s tem pravno varnost;

1.6.2

platforme za množično financiranje bi bilo mogoče zavezati, da v vseh primerih, ko se obračajo na javnost, pa tudi v vsej zunanji komunikaciji, izrecno in jasno uporabljajo znak EU.

1.7

Odbor poleg tega meni, da so predvidene določbe o boju zoper pranje denarja in financiranje terorizma še vedno razmeroma omejene in večinoma niso neposredno povezane s problemom. Določbe o naložitvi obveznosti upoštevanja teh pravil platformam za množično financiranje bi bilo treba razširiti in okrepiti. Po mnenju Odbora ni sprejemljivo, da bi ta možnost obstajala samo enkrat in da je le Komisija pooblaščena za to, da predlaga razširitev uporabe pravil na nekatere ponudnike. Pripraviti je treba jasna merila in pogoje za tovrstne odločitve.

1.8

Poleg tega vzbuja pozornost dejstvo, da davčna obravnava prihodkov iz množičnega financiranja in davčne obveznosti dolžnikov niso obravnavane, čeprav lahko upravičeno domnevamo, da bo obdavčevanje eden od dejavnikov, ki bodo odločali o tem, ali bo pobuda uspešna ali ne. Zato Odbor poziva k vključitvi teh vidikov v razpravo. Po potrebi je treba pravila na ustrezni ravni prilagoditi.

1.9

Ker gre za tržno vprašanje, je za Odbor izredno pomembno, da vsi postopajo enotno; samo tako bodo ti predlogi res uspešni. Podjetja in vlagatelji morajo 29. ureditev nujno uporabljati učinkovito in obsežno. S tržnega vidika se postavlja vprašanje, ali se omejitev na en milijon EUR na projekt lahko izkaže za oviro.

1.10

Da se platformam za množično financiranje zagotovita prihodnost in trajen uspeh, bi bilo treba po mnenju Odbora poskrbeti za redno spremljanje, ocenjevanje in vrednotenje uspeha 29. ureditve. Enako nujna sta tudi posvetovanje in dialog z vsemi zainteresiranimi in udeleženimi stranmi.

2.   Ozadje mnenja

2.1

Junckerjeva Komisija je že kmalu po nastopu mandata leta 2014 pripravila naložbeni načrt za Evropo, da bi uresničila svoje najpomembnejše prednostne naloge, namreč rast, zaposlovanje in naložbe (2). Med najpomembnejše cilje te pobude sodi poleg enotnega digitalnega trga in energetske unije tudi postopna uvedba unije kapitalskih trgov, ki naj bi privedla do dobro delujoče in povezane unije, ki zajema vse države članice.

2.2

Z Akcijskim načrtom o oblikovanju unije kapitalskih trgov (3) se je Komisija zavezala, da bo do leta 2019 vzpostavila vse temeljne elemente, potrebne za takšno unijo. Skupno je bilo načrtovanih več kot 33 pobud in ukrepov.

2.3

Po pozivih k hitrejšemu napredku (4) (5) je bila že leta 2017 izvedena vmesna ocena akcijskega načrta; rezultat je bila vrsta novih prednostnih ukrepov, potrebnih za upoštevanje spreminjajočih se izzivov in razmer, med katere sodi tudi brexit. Hkrati je treba doseči resničen napredek pri oblikovanju bančne unije in unije kapitalskih trgov, pri čemer morata biti najpomembnejši skladnost in doslednost.

2.4

Komisija je ob tej priložnosti navedla, da „moramo povečati naše ambicije, da bomo lahko odpravili ovire in, kar je še pomembneje, izkoristili te nove priložnosti“ (6). V tem okviru je 8. marca 2018 objavila sporočilo z dvema akcijskima načrtoma (7).

2.5

Akcijski načrt za finančno tehnologijo (FinTech) naj bi bil izraz ambicije, da Evropa postane globalno vozlišče za finančno tehnologijo, s čimer bi podjetjem in vlagateljem omogočili, da čim bolj izkoristijo prednosti enotnega trga v tem hitro razvijajočem se sektorju (8).

2.6

Spodbujanje množičnega financiranja in medsebojnega posojanja (peer-to-peer lending) je eden od ključnih ukrepov v načrtu. Pri tem je poudarek tako na razvoju novih storitev in znakov kot tudi povezovanju kapitalskih trgov.

2.7

Konkretno so zamisli Komisije zajete v naslednjih dokumentih:

2.7.1

predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskih ponudnikih storitev množičnega financiranja za podjetja (9) in

2.7.2

predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2014/65/EU o trgih finančnih instrumentov (10).

2.8

Namen predlogov je uvedba evropskega znaka za platforme za množično financiranje, ki bi omogočal čezmejne dejavnosti. Ponudniki storitev množičnega financiranja bi lahko z njim razširili svoje dejavnosti in jih razvijali na ravni EU, podjetniki in podjetja, zlasti mala, mlada in inovativna, pa bi dobili boljši dostop do financiranja. Predlogi veljajo le za prenosljive vrednostne papirje za storitve naložbenega množičnega financiranja.

2.9

Hkrati naj bi se za te platforme uvedla prilagojena in primerna pravila ter ustrezen nadzor. S tem bi se ohranila ekonomska in finančna stabilnost v Uniji, poleg tega pa bi se hkrati okrepilo tudi povečanje vlagateljev, zlasti v čezmejnem okviru.

3.   Ugotovitve in pripombe

Splošne pripombe: pobuda je dobrodošla

3.1

EESO izrecno pozdravlja predloge za uvedbo 29. ureditve množičnega financiranja in hkrati poziva k vsem potrebnim prizadevanjem za dosego hitrih in dobrih rezultatov.

3.2

Predlogi predvsem prispevajo k uresničitvi nekaterih višjih ciljev, ki so za EESO zelo pomembni in za katere se že zavzemal že prej (11). Mednje sodijo:

3.2.1

vzpostavitev unije kapitalskih trgov, ki jo morata spremljati večja ekonomska in socialna konvergenca ter finančno in gospodarsko povezovanje in ki mora z razširitvijo in diverzifikacijo finančnih virov, ki jih ima gospodarstvo na voljo, povečati varnost, stabilnost in prožnost finančnega in gospodarskega sistema. Hitra uresničitev tega cilja mora ostati ena od najpomembnejših prednostnih nalog;

3.2.2

enotni znak EU za platforme za množično financiranje, ki bi spodbudil čezmejno financiranje in s tem tudi večjo delitev tveganja v zasebnem sektorju. To je še posebej pomembno za zmanjšanje asimetričnih šokov v primeru krize in njihov posledic. Poleg tega je to pomemben prispevek k približevanju stopnje rasti med državami članicami EU. Šibkejša gospodarstva bodo tako sposobna hitreje nadomestiti zaostanek za gospodarstvi, ki dosegajo boljše rezultate.

3.2.3

unija kapitalskih trgov je ključnega pomena tudi za nadaljnjo poglobitev in dokončno oblikovanje ekonomske in monetarne unije (EMU); njena vzpostavitev je nujna. Skupaj z dobro razvito bančno unijo mora prispevati k resnični finančni uniji, enemu od štirih temeljnih stebrov EMU;

3.2.4

ker je množično financiranje v EU v primerjavi z drugimi velikimi gospodarstvi manj razvito, je treba tukaj omeniti tudi položaj EU glede na preostali svet. EU mora odločno in energično poiskati svoje mesto; to je še toliko bolj potrebno, ker po vsem svetu prihaja do več premikov sil in moči med vzhodom in zahodom.

3.3

V prejšnjih mnenjih (12) je Odbor izrazil pomisleke in vprašanja glede pomena in učinkovitosti unije kapitalskih trgov za mala in srednje velika podjetja (MSP). Zdaj pozdravlja dejstvo, da se oblikuje primeren pristop. Množično financiranje je predvsem namenjeno določeni skupini MSP in nekaterim delom lestvice financiranja. EESO pozdravlja sedanje predloge, ki izboljšujejo in olajšujejo financiranje malih, mladih in inovativnih podjetij, hkrati pa vlagateljem prinašajo več in boljše investicijske možnosti.

3.4

Na koncu lahko opozorimo na dejstvo, da so predlogi usmerjeni v prihodnost, kot del Akcijskega načrta za finančno tehnologijo (FinTech), kar je izraz ambicije, da se Evropo preoblikuje v globalno vozlišče za finančno tehnologijo. Z uporabo inovativnih produktov in rešitev, podprtih s sodobno tehnologijo, ta predlog močno prispeva tudi k uresničevanju enotnega digitalnega trga.

Predlogi: dobra podlaga, vendar so potrebni dodatni ukrepi za zaščito

3.5

Odbor meni, da je treba storiti vse za uspešno uresničitev teh predlogov in da je izredno pomembno, da je nova ureditev kredibilna in jasna ter da vzbuja zaupanje. Množično financiranje bi bilo treba ponujati v okviru, ki vsem vpletenim zagotavlja varnost in zaščito.

3.6

Odbor zlasti pozdravlja izbiro 29. ureditve, s katero se – z uporabo novih in v prihodnost usmerjenih tehnologij – postavljajo temelji za vzpostavitev enotnega usklajenega trga, na katerem veljajo ista pravila tako za mlade podjetnike, ki iščejo čezmejne možnosti financiranja, kot tudi za vlagatelje, ki se zanimajo za dodatne investicijske priložnosti.

3.7

Izbira uredbe za dosego tega cilja je tukaj popolnoma na mestu. Predlog je lahko tudi primer učinkovitega povezovanja in poglabljanja kapitalskih trgov.

3.8

Ne glede na spodaj navedeno Odbor pozdravlja dejstvo, da se Komisija že od vsega začetka zaveda tveganja, povezanega z množičnim financiranjem in trgi za tovrstno financiranje. Odbor se strinja s pogoji, ki jih morajo izpolniti platforme za množično financiranje in storitve, ki jih ponujajo (13), ter podpira tudi predvideni nadzor. Poleg tega se vlagateljem priporoča, naj omejijo svoja tveganja (14).

3.9

Hkrati in s celostnega vidika Odbor meni, da bi bilo treba vidikom tveganja vsaj v začetnem obdobju nameniti še več pozornosti. Tako finančna kot nefinančna tveganja je treba po mnenju Odbora še bolje opredeliti in jih zmanjšati, če je to mogoče. Več pozornosti bi bilo treba nameniti tudi več drugim dejavnikom, ki so pomembni za uspeh obravnavanih predlogov.

3.10

Sprejeta politična odločitev, tj. rešitev na temelju dopolnilne storitve (15), pomeni, da bodo sočasno veljali in se uporabljali nacionalni predpisi ter predpisi EU. Potencialni vlagatelji bodo v istem trenutku in na istem trgu soočeni z akterji z drugačnim statusom, na primer ponudniki storitev z znakom EU, ki delujejo čezmejno, istimi ponudniki, ki delujejo lokalno, in ponudniki, za katere veljajo (obstoječa) nacionalna pravila ali dovoljenja (16). Posledica so lahko različna zakonodaja, različni pogoji in neenaka zaščita (17). Odbor poziva, da se tej situaciji nameni večja pozornost, saj lahko povzroči nejasnost in zmedo (18). V nadaljevanju je predstavljenih več konkretnih predlogov.

Ponudniki storitev množičnega financiranja

3.11

Ponudniki storitev množičnega financiranja bodo lahko svoje dejavnosti na celotnem območju Unije opravljali na podlagi enega samega dovoljenja, kar jim bo omogočalo tudi širitev. To je pomembna novost in velik napredek v primerjavi s sedanjim stanjem, ko čezmejne dejavnosti skoraj niso možne.

3.12

Ne glede na zgoraj povedano (19) EESO poziva k večji pozornosti za vprašanja glede statusa ponudnikov in njihovih storitev, ki bi lahko povzročila napetosti. Tako se na primer zdi, da lahko možnost, da z vlagatelji sklepajo pogodbe „po lastni presoji“, privede do kočljivih situacij. Delovati morajo kot „nepristranski posredniki“, čeprav so pogodbeno zavezani k doseganju „najboljših možnih rezultatov za svoje stranke“ (20). Po mnenju Odbora obveznost nevtralnosti nikakor ne sme biti postavljena pod vprašaj. V ta namen so potrebni dodatni ukrepi. Platforme bi morale ponujati storitve visoke kakovosti.

3.13

Za vse potencialne uporabnike, tj. podjetja in vlagatelje, je nujno in zelo pomembno, da vsak trenutek jasno vedo, na kakšni platformi se nahajajo. To je – kot že rečeno – še toliko pomembneje, ker bodo hkrati obstajala in se uporabljala nacionalna pravila in pravila EU (21). V zvezi s tem velja, da registri platform EU, ki jih bo moral voditi organ ESMA, kot instrument obveščanja niso dovolj. Organom in nadzornim organom bi bilo treba po mnenju EESO naložiti obveznost, da vsem uporabnikom v njihovem jeziku zagotavljajo točne in lahko dostopne informacije in s tem pravno varnost.

3.14

Po mnenju Odbora bi morala tudi za platforme veljati obveznost obveščanja. Konkretno bi bilo mogoče določiti, da platforme v vseh primerih, ko naslavljajo javnost ali potencialne vlagatelje (22), pa tudi v vsej zunanji komunikaciji (23), izrecno in jasno uporabljajo znak EU.

3.15

Vloga in odgovornost organa ESMA na področju nadzora se zdita jasna, kljub temu si lahko zastavimo vprašanje, ali ne bi morali imeti določene vloge tudi nacionalni nadzorni organi, saj so bližje nacionalnim trgom in bolje poznajo lokalne razmere. Na vsak način je tukaj potrebna jasnost. To je pomembno tudi za druge, med drugim za podjetnike, ki želijo uporabiti množično financiranje.

3.16

Ker bodo, kot je že navedeno, nacionalna pravila in pravila EU obstajala in se uporabljala hkrati, je po mnenju Odbora na splošno in v vsakem primeru (24) pomembno, da različne uprave in nadzorni organi na nacionalni in evropski ravni stalno in dosledno sodelujejo in se medsebojno posvetujejo, tudi zaradi nadaljnjega usklajevanja in povezovanja v Uniji. Poleg tega imajo pomembno vlogo pri vzpostavljanju zaupanja, ki je nujno za uspeh množičnega financiranja.

3.17

Če ESMA v okviru svoje nadzorne funkcije izreče kazen, je treba, kadar je primerno, zoper to odločitev vložiti pritožbo na Evropskem sodišču. To je ne le zapleten postopek, temveč odpira tudi vprašanje, ali naj to resnično sodi med naloge Evropskega sodišča.

Podjetja, ki uporabljajo množično financiranje

3.18

Množično financiranje je predvsem namenjeno zagonskim podjetjem in podjetjem v zgodnji fazi razvoja, ki težje pridobijo financiranje od bank ali v začetni fazi izvajajo bolj tvegane in inovativne projekte, zlasti v času prehoda iz zagonske faze v fazo širitve. Odbor pozdravlja dejstvo, da novi predlogi uvajajo dodatne možnosti financiranja za to vrsto MSP in drugih podjetij, ki so širše in lažje dostopne, poleg tega pa imajo tudi čezmejno razsežnost.

3.19

Odbor se strinja tudi s stališčem (25), da poleg že navedenih obstajajo še druge prednosti, na primer, da ima lastnik projekta možnost potrditi koncept in zamisel, da je množično financiranje dostopno za številne ljudi, ki podjetniku ponudijo svoje uvide in informacije, če je kampanja množičnega financiranja uspešna, pa deluje tudi kot orodje za trženje.

3.20

Podjetja lahko pridobijo financiranje za svoje projekte v višini največ 1 milijona EUR za obdobje 12 mesecev. Pri tem se zastavlja vprašanje, ali ta prag ni prenizek, zlasti če gre za „naložbeno množično financiranje“ (26). V takšnih primerih je obvezna prenosljivost vrednostnega papirja pomemben zaščitni mehanizem za vlagatelje, ki želijo izstopiti iz naložbe (27). Vprašanje je tudi, ali načrtovani prag v višini 1 milijona EUR ni ovira za vzpostavitev in dobro delovanje trgov s takšnimi vrednostnimi papirji. Višji pragi so v skladu z nacionalnimi pravili očitno dovoljeni (28).

(Potencialni) vlagatelji

3.21

Odbor podpira dejstvo, da se vlagateljem odpirajo nove možnosti, ki poleg tega omogočajo čezmejno delovanje. S tem dobijo več priložnosti in večjo izbiro.

3.22

Brez dvoma je dobrodošlo, da sta predvideni začetna presoja primernosti potencialnega vlagatelja na podlagi začetnega preskusa znanja in simulacija zmožnosti kritja izgub (29), kar pa ne velja za dejstvo, da je tveganje (in njegova ocena) popolnoma prepuščeno trgu in potencialnim vlagateljem.

3.23

Dejansko se ne zahteva, da morajo pristojni organi vnaprej odobriti (30)„dokument s ključnimi informacijami o naložbi“, ravno tako ni predvidena nobena obveznost obveščanja (31), vse to pa zmanjšuje zaščito potencialnih vlagateljev. Omejene zahteve glede prevajanja pomembnih dokumentov (32) to stanje ravno ne izboljšujejo, zato ga lahko označimo kot nezadovoljivo. Po mnenju Odbora so vsaj na začetku uporabe ureditve potrebni ustrezni ukrepi za boljšo opredelitev tveganj za vlagatelje oziroma zmanjšanje, če je to mogoče. Enako velja za informacije, ki jih vlagatelji prejmejo.

3.24

Če upoštevamo še bolj tradicionalen način ponujanja vrednostnih papirjev, tj. predvsem preko bank in borznih podjetij, obstaja nevarnost, da bo omejena zaščita vlagateljev, predvidena v sedanjih predlogih, ustvarila neenake konkurenčne pogoje med različnimi ponudniki (33). Po mnenju Odbora bi bilo treba preprečiti prevelike razlike na tem področju, saj lahko zmanjšajo zaupanje v nekatere tržne akterje in vodijo k negotovosti in regulativni arbitraži. Poleg tega bi takšno stanje lahko vplivalo na finančno stabilnost EU.

Druge pripombe

3.25

V zvezi z bojem proti pranju denarja in financiranju terorizma se zdi predvidena ureditev premalo odločno zastavljena, zlasti ker je organ ESMA že opozoril na nekatera tveganja in nevarnosti (34). Pojavljajo se vprašanja glede sorazmerno omejene ureditve tega vprašanja (35) in pristojnosti, prenesenih na Komisijo, da ponudnikom storitev množičnega financiranja po možnosti naloži obveznost skladnosti z zadevnimi pravili (36). Tukaj se postavlja vprašanje, ali naj takšne odločitve sprejema Komisija in sicer po katerih merilih (37). Zakaj je ta možnost, namreč da se ponudnikom storitev množičnega financiranja naloži obveznost upoštevanja teh pravil, predvidena samo enkrat (38)? Po mnenju Odbora bi to moralo biti možno vedno in ne bi smelo biti zgolj v pristojnosti Komisije. Poleg tega morajo biti določeni jasni pogoji in merila, pod katerimi je mogoče to obveznost naložiti.

3.26

Zlasti glede na zastavljene cilje je treba opozoriti, da davčna obravnava prihodkov iz množičnega financiranja in davčne obveznosti dolžnikov (39) v sedanjih predlogih niso omenjene in se o njih ne razpravlja (40), čeprav je mogoče utemeljeno domnevati, da bo obdavčitev eden od odločilnih dejavnikov za uspeh te pobude. Zato Odbor poziva k upoštevanju teh vidikov in prilagoditvi pravil na ustrezni ravni, če je to potrebno.

Previden začetek, vzpostavljanje kredibilnosti in usmerjenost v prihodnost

3.27

Za resničen uspeh tega tržno usmerjenega predloga je izredno pomembno, da vsi akterji postopajo enotno. To se bo zgodilo samo, če bodo podjetja in vlagatelji učinkovito in obširno uporabljali ugoden okvir, ki ga vzpostavljajo obravnavani predlogi. Samo tako bo nastal resničen trg, na katerem bosta ponudba posojil in povpraševanje po njih uravnotežena. Po mnenju EESO je pomembno, da se v začetnem obdobju zagotovi kredibilnost, da se začne skrbno in previdno, z večjim poudarkom na upravljanju tveganj in drugih dejavnikih.

3.28

EESO meni, da je na vsak način treba poskrbeti za redno spremljanje, ocenjevanje in vrednotenje uspeha 29. ureditve, da se zagotovi njena prihodnost. V to je treba vključiti tudi druge ureditve množičnega financiranja v državah članicah. Pomembno se je učiti iz najboljših primerov tržne prakse in jih vključiti v evropsko ureditev. Enako nujna sta tudi posvetovanje in dialog z vsemi zainteresiranimi in udeleženimi stranmi.

---

(1)  Glej točke 3.1–3.4.

(2)  Glej spletno stran Evropske komisije https://ec.europa.eu/commission/priorities/jobs-growth-and-investment/investment-plan-europe-juncker-plan_sl.

(3)  Akcijski načrt iz septembra 2015: Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Akcijski načrt o oblikovanju unije kapitalskih trgov, COM(2015) 468 final. Glej http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?qid=1447000363413&uri=CELEX:52015DC0468.

(4)  Tudi Komisija je sprejela sporočilo, v katerem je pozvala k hitrejšim reformam. Glej COM(2016) 601 final.

(5)  Tako je Evropski svet pozval „k hitremu in odločnemu napredku“ načrta, da bi „podjetjem zagotovili lažji dostop do financiranja in podpirali naložbe v realno gospodarstvo“. Glej http://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2016/06/28/euco-conclusions/.

(6)  Glej sporočilo Komisije Dokončanje unije kapitalskih trgov do leta 2019 – čas za pospešitev dela. Glej https://ec.europa.eu/transparency/regdoc/rep/1/2018/SL/COM-2018-114-F1-SL-MAIN-PART-1.PDF.

(7)  Akcijski načrt iz točke 2.5 in Akcijski načrt za trajnostno financiranje.

(8)  Sporočilo za medije z dne 8. marca 2018: Finančna tehnologija: Komisija sprejela ukrepe za konkurenčnejše in inovativnejše finančne trge. Glej http://europa.eu/rapid/press-release_IP-18-1403_sl.htm.

(9)  Glej http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?qid=1521456325451&uri=CELEX%3A52018PC0113.

(10)  Glej http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?qid=1521456325451&uri=CELEX:52018PC0099.

(11)  Glej mnenje EESO Vmesni pregled akcijskega načrta za unijo kapitalskih trgov (UL C 81, 2.3.2018, str. 117).

(12)  Glej zlasti mnenje EESO Akcijski načrt o oblikovanju unije kapitalskih trgov (UL C 133, 14.4.2016), str. 117, in mnenje EESO Vmesni pregled akcijskega načrta za unijo kapitalskih trgov (UL C 81, 2.3.2018, str. 117).

(13)  Glej obrazložitveni memorandum predloga uredbe in člene 1–9.

(14)  Glej člen 16 predloga uredbe. Dokument s ključnimi informacijami o naložbi, ki ga je treba predložiti potencialnim vlagateljem, med drugim navaja naslednje priporočilo: „[…] tako da v projekte množičnega financiranja ne bi smeli vlagati več kot 10 % svojega neto premoženja“.

(15)  V oceni učinka so bile preučene štiri možnosti politike. Glej predlog uredbe, poglavje 3 – Ocene učinka.

(16)  Vključno s tistimi, ki veljajo na podlagi direktive o trgih finančnih instrumentov (MiFID II), direktive o plačilnih storitvah (PSD) in direktive o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov (AIFMD).

(17)  Odvisno od tega, ali je akter podjetnik ali vlagatelj.

(18)  To je eden od „drugih dejavnikov“, omenjenih v točki 3.9.

(19)  Glej točko 3.8.

(20)  Glej uvodno izjavo 16 predloga uredbe.

(21)  Glej točko 3.10.

(22)  Na primer na svoji spletni strani.

(23)  Na primer v vseh dokumentih, namenjenih potencialnim vlagateljem.

(24)  Ne glede na ureditev nadzora in vprašanje iz točke 3.15.

(25)  Uvodna izjava (4) predloga uredbe.

(26)  Na primer delnice ali podobni vrednostni papirji.

(27)  Glej uvodno izjavo 11 predloga uredbe.

(28)  Uredba o prospektu (ki bo začela veljati julija 2018) ne vsebuje nobenih posebnih izjem za množično financiranje. Mnoge države članice, med njimi Belgija, imajo lastno ureditev izjem. To velja za transakcije v višini manj kot 8 milijonov EUR, ki niso usklajene (nad tem zneskom se za vsak primer zahteva prospekt). Posledica je, da so vse države članice razvile lastno ureditev izjem od zahteve za predložitev prospekta za transakcije množičnega financiranja, kar vodi v razdrobljenost trga. Platforme, ki želijo delovati v več državah članicah, morajo torej vsakokrat spremljati nacionalno ureditev in jo upoštevati. Predlog je trenutno omejen na transakcije, nižje od 1 milijona EUR, zato le malo prispeva k trgu množičnega financiranja za transakcije, višje od 1 milijona.

(29)  Člen (15) predloga uredbe.

(30)  Glej člen 16 predloga uredbe.

(31)  Zlasti pristojni nacionalni organi. Glej člen 16 (8) predloga uredbe.

(32)  Predvideno je, da se „dokument s ključnimi informacijami o naložbi […] sestavi v […] enem od uradnih jezikov zadevne države članice ali v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ“. Vlagatelj sicer lahko od ponudnika „zahteva, da poskrbi za prevod dokumenta […] v jezik, ki ga izbere vlagatelj“, vendar ponudnik k temu ni absolutno zavezan. Glej člen 16 predloga uredbe.

(33)  Za banke in borzna podjetja velja direktiva MiFID, platforme za množično financiranje pa so iz nje izvzete (glej predlog direktive). Zanje velja posebna ureditev, kot je navedeno v predlogu uredbe.

(34)  Organ ESMA ugotavlja, da pri naložbenem množičnem financiranju obstaja nevarnost zlorabe za financiranje terorizma, zlasti če platforme pri nosilcih projektov in njihovih projektih ne ravnajo s potrebno skrbnostjo ali pa je ta omejena, da bi odkrito ali pa na skrivaj zbrale sredstva za financiranje teroristov (ESMA: Questions and Answers Investment-based crowdfunding: money laundering/terrorist financing). Glej https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/2015/11/esma_2015_1005_qa_crowdfunding_money_laundering_and_terrorist_financing.pdf.

(35)  Glej predlog uredbe. Zlasti je v členu 9 določeno, da se morajo plačila za posle množičnega financiranja izvajati prek subjektov, ki imajo dovoljenje v skladu z direktivo o plačilnih storitvah in se zato zanje uporablja četrta direktiva o preprečevanju pranja denarja, in sicer ne glede na to, ali plačilo opravi sama platforma ali tretja oseba. Člen 9 poleg tega določa tudi, da morajo ponudniki storitev množičnega financiranja zagotoviti, da lastniki projektov sprejmejo financiranje ponudb za množično financiranje ali kakršno koli plačilo samo prek ponudnika plačilnih storitev, ki ima dovoljenje v skladu z direktivo o plačilnih storitvah. Člen 10 uvaja zahteve glede „dobrega ugleda“ poslovodij, ki vključujejo potrdilo iz kazenske evidence, da oseba ni bila obsojena oziroma ji niso bile izrečene sankcije na podlagi zakonodaje o preprečevanju pranja denarja. Člen 13 zajema zahtevo, da pristojni nacionalni organi, vključno s pristojnimi nacionalnimi organi, imenovanimi v skladu z določbami Direktive (EU) 2015/849, obvestijo ESMA o katerem koli vprašanju, ki je relevantno v okviru direktive o preprečevanju pranja denarja in se nanaša na platformo za množično financiranje. ESMA lahko na podlagi teh informacij odvzame dovoljenje.

(36)  Člen (38) predloga uredbe.

(37)  Glej uvodno izjavo 38 predloga uredbe. V njem je, razčlenjeno po posameznih točkah, določeno, da Komisija v roku, ki ga je treba še določiti (2 leti), Parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi uredbe. Poročilo mora vsebovati oceno nujnosti in sorazmernosti „naložitve obveznosti glede skladnosti z nacionalnimi določbami […] v zvezi s pranjem denarja ali financiranjem terorizma ponudnikom množičnega financiranja“. Po potrebi se poročilu priloži zakonodajni predlog.

(38)  Glej prejšnjo opombo pod črto. V skladu s členom 38 je to očitno edini trenutek, ko se lahko platformam naloži obveznost upoštevanja predpisov.

(39)  To predvsem velja za obveznosti dolžnikov glede (med drugim) obrestnih mer in dividend, ki temeljijo na zahtevah po preglednosti, na primer zahteve po zadržanju in poročanju.

(40)  To se nanaša na enega od „drugih dejavnikov“, pri katerih Odbor v točki 3.9 poziva k razmisleku.