52017PC0567

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 4.10.2017

COM(2017) 567 final

2017/0248(CNS)

Predlog

UREDBA SVETA

o spremembi Uredbe (EU) št. 904/2010 glede certificiranega davčnega zavezanca

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Ta predlog je del zakonodajnega svežnja o uvedbi dokončnega sistema DDV za čezmejno trgovino znotraj Unije, ki temelji na načelu obdavčitve v namembni državi članici blaga, da bi se oblikovalo trdno enotno evropsko območje DDV. Zakonodajni predlog za tak enostavnejši in na goljufije odporen dokončni sistem DDV za trgovino znotraj Unije je bil vključen v delovni program Komisije za leto 2017 1 . Ti predlogi za dokončni sistem DDV za čezmejno trgovino znotraj Unije vključujejo tudi izboljšave sedanjega sistema DDV, ki so jih zahtevale države članice 2 .

Tako v okviru dokončnega sistema DDV kot tudi v okviru nekaterih navedenih izboljšav sedanjega sistema bi morali davčni zavezanci imeti možnost, da pod določenimi pogoji pridobijo status certificiranega davčnega zavezanca. Koncept certificiranega davčnega zavezanca bi moral omogočati potrditev, da se določeno podjetje na splošno lahko šteje za zanesljivega davčnega zavezanca. Nekatera pravila o poenostavitvi, ki so povezana z aranžmaji skladiščenja na odpoklic, verižnimi transakcijami in dokazili o prevozu blaga, odpeljanega ali odposlanega v drugo državo članico, ki bi lahko bila dovzetna za goljufije, bi se morala uporabljati le, če so v zadevno transakcijo vključeni certificirani davčni zavezanci. Koncept certificiranega davčnega zavezanca bi moral tudi omogočati postopno uvedbo dokončnega sistema DDV, ker bi se pri prvem koraku tega dokončnega sistema uporabljala obrnjena davčna obveznost, kadar je v primeru dobave blaga znotraj Unije pridobitelj certificirani davčni zavezanec. To je utemeljeno s tem, da zaradi neobračunavanja DDV na dobavo blaga znotraj Unije certificiranemu davčnemu zavezancu ne bi smelo priti do goljufije, saj je certificirani davčni zavezanec po definiciji zanesljiv.

V tem okviru je za podjetja in davčne uprave bistveno, da se lahko status certificiranega davčnega zavezanca takoj preveri na spletu. Zato bi morale vse države članice hraniti informacije o podjetjih in njihovem statusu certificiranega davčnega zavezanca v elektronskem sistemu, pristojni organi posamezne države članice pa bi morali zagotoviti, da se za vsako podjetje predloži potrdilo o statusu certificiranega davčnega zavezanca. Te obveznosti držav članic bi bilo treba določiti v okviru zakonodaje o upravnem sodelovanju, tj. Uredbe Sveta (EU) št. 904/2010 z dne 7. oktobra 2010 o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost 3 (v nadaljnjem besedilu: uredba o upravnem sodelovanju na področju DDV).

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Namen predloga je zagotoviti praktični učinek statusa certificiranega davčnega zavezanca, ki je osnovni element dokončnega sistema DDV za trgovino znotraj Unije, ki temelji na načelu obdavčitve v namembni državi članici blaga, kot je bil napovedan v akcijskem načrtu za DDV 4 . Status certificiranega davčnega zavezanca je pomemben tudi za nekatere izboljšave sedanjega sistema, ki so jih zahtevale države članice, in sicer v zvezi s pravili o verižnih transakcijah, skladiščenjem na odpoklic in dokazilom o prevozu v primeru oproščene dobave blaga znotraj Skupnosti.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Vzpostavitev enostavnega, sodobnega in na goljufije odpornega sistema DDV je ena od fiskalnih prednostnih nalog Komisije za leto 2017 5 .

Goljufije na področju DDV z neplačujočim gospodarskim subjektom so tudi eno od kaznivih dejanj, ki jih Evropska unija prednostno obravnava v okviru političnega cikla EU za obdobje 2014–2017 za Europol 6 . Sklicevati bi se bilo mogoče tudi na dogovor 7 o ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva, ki bo pod določenimi pogoji pristojno za goljufije na področju DDV.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Predlog temelji na členu 113 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). V tem členu je določeno, da Svet po posebnem zakonodajnem postopku ter po posvetovanju z Evropskim parlamentom in Ekonomsko-socialnim odborom soglasno sprejme določbe za harmonizacijo pravil držav članic na področju posrednega obdavčenja.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

V skladu z načelom subsidiarnosti, kakor je določeno v členu 5(3) Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: PEU), se lahko ukrepi na ravni Unije sprejmejo le, če države članice zastavljenih ciljev ne morejo zadovoljivo doseči same, temveč jih je mogoče zaradi obsega ali učinkov predlaganega ukrepa lažje doseči na ravni Unije.

O vprašanjih v zvezi s hrambo informacij o statusu certificiranega davčnega zavezanca podjetij in zagotavljanjem dostopa do teh informacij zaradi njihove narave ne morejo odločati posamezne države članice, saj bi morala imeti podjetja in davčne uprave v vseh državah članicah možnost, da na standardiziran način preverijo status certificiranega davčnega zavezanca podjetij s sedežem v drugih državah članicah. Za to je potreben skupni okvir, za pobudo v zvezi s tem pa je potreben predlog Komisije za spremembo uredbe o upravnem sodelovanju na področju DDV.

•Sorazmernost

Predlog zgolj določa okvir za status certificiranega davčnega zavezanca, medtem ko so za operativni nadzor in izvedbene ukrepe še naprej odgovorne države članice. Dodelitev ali odvzem statusa certificiranega davčnega zavezanca posameznih davčnih zavezancev na podlagi skupno dogovorjenih pogojev ostaja v izključni pristojnosti držav članic.

•Izbira instrumenta

Ker je obstoječi zakonodajni okvir uredba, se lahko spremeni samo z novo uredbo.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Komisija je ustanovila dve delovni skupini za razprave o DDV na tehnični ravni, in sicer skupino za prihodnost DDV in skupino strokovnjakov za DDV. Ti skupini sta razpravljali o dokončnem sistemu DDV za trgovino znotraj Unije, vključno z vprašanjem certificiranega davčnega zavezanca. Poleg tega je bilo med 20. decembrom 2016 in 20. marcem 2017 organizirano javno posvetovanje, v okviru katerega je bilo prejetih 121 prispevkov 8 .

•Ocena učinka

Ta dokument se sklicuje na ločeno oceno učinka [SWD(2017) 325, povzetek SWD(2017) 326], ki je bila med drugim izvedena tudi v zvezi s tem predlogom.

Oceno učinka za predlog je 14. julija 2017 obravnaval Odbor za regulativni nadzor [Ares(2017)3573962-SEC(2017)423]. Odbor je podal pozitivno mnenje o predlogu z nekaj priporočili, ki so bila upoštevana. Mnenje Odbora in priporočila so omenjena v Prilogi 1 k delovnemu dokumentu služb Komisije za oceno učinka, ki je priložen temu predlogu.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog nima nobenih negativnih posledic za proračun Unije.

5.DRUGI ELEMENTI

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Cilj člena 1 predloga je zagotoviti podlago za vključitev statusa certificiranega davčnega zavezanca v sistem VIES (sistem izmenjave podatkov s področja DDV). Trenutno se sistem VIES med drugim uporablja za preverjanje veljavnosti identifikacijske številke za DDV stranke v drugi državi članici, da se ugotovi, ali je lahko dobava blaga, odpeljanega ali odposlanega tej stranki zunaj države članice dobave, oproščena plačila DDV. S praktičnega vidika je preverjanje statusa certificiranega davčnega zavezanca stranke zaradi neobračunavanja DDV v primeru dobave blaga znotraj Unije v okviru dokončnega sistema zelo podobno preverjanju identifikacijske številke za DDV. Ker je status certificiranega davčnega zavezanca pomemben v čezmejnih primerih in ker je infrastruktura IT že vzpostavljena in jo uporabljajo vse davčne uprave, je primerno uporabiti obstoječo infrastrukturo in razširiti njeno delovanje, tako da bi vključevalo status certificiranega davčnega zavezanca za davčne zavezance.

Za vključitev statusa certificiranega davčnega zavezanca morajo države članice, ki so pristojne za dodelitev in odvzem statusa certificiranega davčnega zavezanca podjetij s sedežem na njihovem ozemlju, najprej zbirati te informacije in jih hraniti v elektronski obliki. V ta namen se spremeni člen 17 uredbe o upravnem sodelovanju na področju DDV, in sicer za zagotovitev, da se hranijo tudi informacije o statusu certificiranega davčnega zavezanca za davčne zavezance. Poleg tega se s prilagoditvijo člena 31 uredbe o upravnem sodelovanju na področju DDV zagotovi, da se lahko o statusu certificiranega davčnega zavezanca določene osebe pridobi potrdilo v elektronski obliki.

2017/0248 (CNS)

Predlog

UREDBA SVETA

o spremembi Uredbe (EU) št. 904/2010 glede certificiranega davčnega zavezanca

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 113 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta 9 ,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 10 ,

v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Komisija je v svojem akcijskem načrtu za DDV 11 napovedala, da namerava predložiti predlog, ki določa načela za dokončni sistem davka na dodano vrednost (DDV) za čezmejno trgovanje med podjetji med državami članicami. Svet je v svojih sklepih z dne 8. novembra 2016 12 pozval Komisijo, naj do takrat izvede nekatere izboljšave pravil Unije o DDV v zvezi s čezmejnimi transakcijami.

(2)Certificirani davčni zavezanec je eden od bistvenih elementov tega novega dokončnega sistema DDV za trgovino znotraj Unije in se bo uporabljal tudi za nekatere ukrepe za poenostavitev v okviru sedanjega sistema DDV. Koncept certificiranega davčnega zavezanca bi moral omogočati potrditev, da se določen davčni zavezanec lahko šteje za zanesljivega davčnega zavezanca v Uniji.

(3)Nekatera pravila iz Direktive 2006/112/ES 13 za transakcije, ki se štejejo za dovzetne za goljufije, se uporabljajo le, če so vključeni certificirani davčni zavezanci. Zato je za zagotovitev možnosti uporabe teh pravil bistveno, da se lahko status certificiranega davčnega zavezanca elektronsko preveri.

(4)Pri prvem koraku k dokončnemu sistemu DDV, kot ga predlaga akcijski načrt za DDV, bi se moral v primeru dobave blaga znotraj Unije uporabljati postopek obrnjene davčne obveznosti, kadar je pridobitelj blaga certificirani davčni zavezanec. Zato je za davčnega zavezanca, ki dobavlja blago znotraj Unije, bistveno, da ve, ali je bil njegovi stranki dodeljen status certificiranega davčnega zavezanca. Glede na praktično podobnost s sedanjo oprostitvijo za dobavo blaga znotraj Skupnosti in zaradi preprečevanja nepotrebnih stroškov ali bremen bi bilo treba uporabiti sedanji sistem izmenjave podatkov s področja DDV (sistem VIES), v katerega bi bilo treba vključiti informacije o statusu certificiranega davčnega zavezanca.

(5)Za namene zagotavljanja informacij o statusu certificiranega davčnega zavezanca za davčne zavezance v državah članicah bi morale države članice beležiti in hraniti posodobljene informacije o statusu certificiranega davčnega zavezanca za davčne zavezance v elektronskem sistemu. Davčni organi države članice bi morali nato odobriti davčnim organom drugih držav članic avtomatičen dostop do teh informacij, morali pa bi biti zmožni tudi na zahtevo oseb iz člena 31(1) Uredbe Sveta (EU) št. 904/2010 14 elektronsko potrditi status certificiranega davčnega zavezanca katerega koli davčnega zavezanca, kadar je ta status pomemben za namene transakcij iz navedenega člena.

(6)Ob upoštevanju tega, da določbe te uredbe izhajajo iz sprememb, uvedenih z Direktivo Sveta […] 15 /EU, bi se morala ta uredba uporabljati od datuma začetka uporabe navedenih sprememb.

(7)Uredbo (EU) št. 904/2010 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EU) št. 904/2010 se spremeni:

(1) člen 17 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 17

1. Vsaka država članica hrani v elektronskem sistemu naslednje informacije:

(a) informacije, ki jih zbira v skladu s poglavjem 6 naslova XI Direktive 2006/112/ES;

(b) podatke o identiteti, dejavnosti, pravni obliki in naslovu oseb, ki so jim bile izdane identifikacijske številke za DDV, pridobljene v skladu s členom 213 Direktive 2006/112/ES, ter datum izdaje številke;

(c) podatke o identifikacijskih številkah za DDV, ki jih je izdala in so postale neveljavne, ter datume, ko so te številke postale neveljavne;

(d) informacije, ki jih zbira v skladu s členi 360, 361, 364 in 365 Direktive 2006/112/ES, od 1. januarja 2015 pa tudi informacije iz členov 369c, 369f in 369g navedene direktive;

(e) informacije o statusu certificiranega davčnega zavezanca v skladu s členom 13a Direktive 2006/112/ES ter datum, ko je bil ta status dodeljen, zavrnjen in odvzet.

2. Tehnične podrobnosti o avtomatični preiskavi informacij iz točk (b), (c), (d) in (e) odstavka 1 tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 58(2).“;

(2) odstavek 1 člena 31 se nadomesti z naslednjim:

„1. Pristojni organi vsake države članice zagotovijo, da osebe, ki sodelujejo pri dobavi blaga ali opravljanju storitev znotraj Skupnosti, ter davčni zavezanci, ki nimajo sedeža in ki opravljajo telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja in elektronsko opravljene storitve, še zlasti tiste iz Priloge II k Direktivi 2006/112/ES, lahko dobijo za namene teh transakcij elektronsko potrditev veljavnosti identifikacijske številke za DDV katere koli določene osebe ter ustrezno ime in naslov. Pristojni organi vsake države članice zagotovijo tudi, da je mogoče elektronsko preveriti, ali je katera koli določena oseba certificirani davčni zavezanec v skladu s členom 13a Direktive 2006/112/ES, kadar je ta davčni status pomemben za namene navedenega člena. Te informacije ustrezajo podatkom iz člena 17 te uredbe.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2019.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

(1) Delovni program Komisije za leto 2017: Za Evropo, ki varuje, opolnomoča in ščiti, COM(2016) 710 final.
http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?qid=1487237841093&uri=CELEX:52016DC0710.

(2) Glej sklepe Sveta z dne 8. novembra 2016 o izboljšanju sedanjih pravil EU o DDV za čezmejne transakcije (št. 14257/16 FISC 190 ECOFIN 1023 z dne 9. novembra 2016).
http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-14257-2016-INIT/sl/pdf.

(3) UL L 268, 12.10.2010, str. 1–18.

(4) Akcijski načrt za DDV – Vzpostavitev enotnega območja DDV v EU: čas za odločitev (COM(2016) 148 final z dne 7. aprila 2016).

(5) Letni pregled rasti za leto 2017, glej https://ec.europa.eu/info/publications/2017-european-semester-annual-growth-survey_sl .

(6) Prednostne naloge EMPACT (Evropska večdisciplinarna platforma proti grožnjam kriminala) .

(7) Glej http://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2017/06/08-eppo/ .

(8) Glede posvetovanja z zainteresiranimi stranmi glej Prilogo 2 k delovnemu dokumentu služb Komisije – ocena učinka – spremni dokument k predlogu direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES glede harmonizacije in poenostavitve nekaterih pravil v okviru sistema davka na dodano vrednost ter uvedbe dokončnega sistema za obdavčevanje trgovine med državami članicami ter rezultate s tem povezanega odprtega javnega posvetovanja: https://ec.europa.eu/taxation_customs/consultations-get-involved/tax-consultations_en.

(9) UL C , , str. .

(10) UL C , , str. .

(11) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o akcijskem načrtu za DDV – Vzpostavitev enotnega območja DDV v EU: čas za odločitev (COM(2016) 148 final z dne 7. aprila 2016).

(12) Sklepi Sveta z dne 8. novembra 2016 o izboljšanju sedanjih pravil EU o DDV za čezmejne transakcije (št. 14257/16 FISC 190 ECOFIN 1023 z dne 9. novembra 2016).

(13) Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, 11.12.2006, str. 1).

(14) Uredba Sveta (EU) št. 904/2010 z dne 7. oktobra 2010 o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost (UL L 268, 12.10.2010, str. 1).

(15) Direktiva Sveta […]/EU z dne […] o spremembi Direktive 2006/112/ES glede harmonizacije in poenostavitve nekaterih pravil v okviru sistema davka na dodano vrednost ter uvedbe dokončnega sistema za obdavčevanje trgovine med državami članicami (UL L […]).