Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52017PC0343

Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o vseevropskem osebnem pokojninskem produktu (PEPP)

COM/2017/0343 final - 2017/0143 (COD)

No longer in force, Date of end of validity: 20/06/2019

Bruselj, 29.6.2017

COM(2017) 343 final

2017/0143(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vseevropskem osebnem pokojninskem produktu (PEPP)

(Besedilo velja za EGP)

{SWD(2017) 243 final}
{SWD(2017) 244 final}


OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

1.1.Razlogi za predlog in njegovi cilji

Posamezniki, ki želijo dopolniti svoje pokojnine, po Evropski uniji (EU) za upokojitev varčujejo na različne načine, na primer z vlaganjem v nepremičnine, življenjsko zavarovanje ali druge produkte dolgoročnih naložb. Druga možnost so osebni pokojninski produkti. Vendar so trgi osebnega pokojninskega zavarovanja neenakomerno razviti, osebni pokojninski produkti po EU pa različno cenovno dostopni. Ljudje, ki želijo več prihraniti za upokojitev, potrebujejo večjo izbiro primernih osebnih pokojninskih produktov, ki temeljijo na naložbah na kapitalske trge. Dodaten izziv javne politike je potreba po zagotavljanju dolgoročne primernosti pokojninskih prihodkov iz kombinacije državnih, poklicnih in osebnih pokojnin.

Razdrobljenost trga ponudnikom osebnih pokojninskih zavarovanj preprečuje, da bi čim bolj povečali razpršitev tveganj, inovacije in ekonomije obsega. To zmanjšuje izbiro in privlačnost ter povečuje stroške za pokojninske varčevalce. Prispeva tudi k pomanjkanju likvidnosti in globine kapitalskih trgov v primerjavi z drugimi jurisdikcijami, kot so na primer Združene države Amerike, kjer imajo pokojninski skladi kot institucionalni vlagatelji večjo vlogo. Poleg tega imajo nekateri obstoječi osebni pokojninski produkti nezadostne značilnosti 1 , njihova razpoložljivost in čezmejna prenosljivost sta omejeni, čezmejno dejavnih ponudnikov ali varčevalcev pa praktično ni. 

Pobuda EU o osebnih pokojninskih zavarovanjih bi tako lahko dopolnila trenutna raznolika pravila na ravni EU in nacionalni ravni, saj bi dodala vseevropski okvir pokojnin za posameznike, ki želijo izkoristiti to dodatno možnost varčevanja. Ta okvir ne bo nadomestil ali uskladil obstoječih nacionalnih pokojninskih načrtov osebnih pokojninskih zavarovanj. Posameznikom bo ponudil nov prostovoljni okvir za varčevanje, in sicer tako da bo zagotovil zadostno varstvo potrošnikov glede bistvenih značilnosti produkta. Hkrati bo okvir dovolj prožen, da bo različnim ponudnikom omogočil takšno prilagajanje produktov, da bodo ustrezali njihovemu poslovnemu modelu. Ponudnike bo dolgoročno spodbujal k trajnostnemu vlaganju v realni sektor, zlasti v infrastrukturne projekte in podjetja, s čimer se bo na dolgi rok uskladilo izvajanje naložb in obveznosti v okviru PEPP.

Na splošno bo predlog ustvaril znak kakovosti za osebne pokojninske produkte v EU in povečal zaupanje potrošnikov. Zaradi njega bodo potrošniki lahko izbirali med več ponudniki, tem pa bo zagotovil enake konkurenčne pogoje. Predlog bi lahko prispeval tudi k oblikovanju enotnega trga za osebna pokojninska zavarovanja in spodbudil konkurenco med ponudniki, ki bo koristila potrošnikom.

V akcijskem načrtu Komisije o uniji kapitalskih trgov iz septembra 2015 2 je navedeno: „prostovoljno evropsko osebno pokojninsko zavarovanje bi lahko zagotovilo regulativno predlogo, ob upoštevanju ustrezne ravni varstva potrošnikov, ki bi jo ponudniki pokojninskih zavarovanj lahko uporabili pri ponujanju produktov po EU. Večji evropski trg za pokojnine tretjega stebra bi tudi podpiral razpoložljivost sredstev za institucionalne vlagatelje in naložbe v realno gospodarstvo.“ Komisija je v akcijskem načrtu o oblikovanju unije kapitalskih trgov napovedala tudi, da „bo ocenila argumente za okvir politike za vzpostavitev uspešnega evropskega trga za enostavna, učinkovita in konkurenčna osebna pokojninska zavarovanja ter opredelila, ali je za ta trg potrebno sprejeti zakonodajo EU.“

Evropski parlament je v resoluciji z dne 19. januarja 2016 3 izrazil zaskrbljenost zaradi pomanjkanja razpoložljivih in privlačnih tveganju ustrezajočih (dolgoročnih) naložb ter stroškovno učinkovitih in primernih varčevalnih produktov za potrošnike. Ob ponavljanju, da je treba zagotoviti raznoliko ponudbo za vlagatelje in potrošnike, poudarja, da „je treba spodbujati okolje, ki bo podpiralo inovacije finančnih produktov, ustvarjalo večjo raznolikost in koristi za realno gospodarstvo ter zagotavljalo boljše spodbude za naložbe, ter da bi lahko tako okolje prispevalo tudi k zagotavljanju primernih, varnih in vzdržnih pokojnin, kot je na primer razvoj vseevropskega pokojninskega produkta (PEPP) s preprosto pregledno obliko“.

Evropski svet je junija 2016 4 pozval „k hitremu in odločnemu napredku, da bi (...) podjetjem zagotovili lažji dostop do financiranja in podpirali naložbe v realno gospodarstvo z uresničevanjem agende unije kapitalskih trgov“.

Komisija je septembra 2016 v svojem sporočilu Unija kapitalskih trgov – Pospešitev reform 5 ob močni podpori Evropskega parlamenta, Sveta in deležnikov akcijskemu načrtu o uniji kapitalskih trgov napovedala, da bo „preučila predloge za enostaven, učinkovit in konkurenčen produkt osebnega pokojninskega zavarovanja na ravni EU“.

Nato je v sporočilu Vmesni pregled akcijskega načrta o uniji kapitalskih trgov napovedala „zakonodajni predlog o vseevropskem standardiziranem produktu osebnega pokojninskega zavarovanja do konca junija 2017. To bo položilo temelje za varnejši, stroškovno učinkovitejši in pregleden trg cenovno dostopnih in prostovoljnih osebnih pokojninskih prihrankov, ki se lahko upravljajo na ravni celotne EU. S tem bo pomagalo zadovoljiti potrebe ljudi, ki želijo povečati svoje pokojninske prihranke, prispevalo k reševanju demografskih izzivov, dopolnjevalo obstoječe pokojninske produkte in sheme ter podprlo stroškovno učinkovitost osebnih pokojnin z zagotavljanjem dobrih priložnosti za dolgoročno vlaganje osebnih pokojnin 6 “.

Ta predlog okvira za PEPP ob nacionalnih ureditvah zajema dodatno pokojninsko shemo, kar bi ponudnikom omogočilo oblikovanje osebnih pokojninskih produktov na vseevropski ravni. Njegov cilj je preusmeriti več prihrankov gospodinjstev od tradicionalnih instrumentov, kot so vloge varčevalcev, na kapitalske trge.

Namen predloga je zagotoviti, da se potrošniki v celoti zavedajo ključnih značilnosti proizvoda. Potrošniki bodo imeli glede naložbene politike izbiro med varno standardno naložbeno možnostjo in alternativnimi možnostmi z različnimi profili tveganj in donosa. Izkoristili bodo lahko prenosljivost produkta po vsej EU, popolno preglednost stroškov vseevropskih osebnih pokojninskih produktov in možnost zamenjave ponudnikov (z navzgor omejenimi stroški zamenjave).

Kar se ponudnikov tiče, bo na podlagi predloga omogočeno, da bo PEPP lahko ponujal širok nabor ponudnikov (banke, zavarovatelji, upravitelji premoženja, skladi poklicnega pokojninskega zavarovanja, investicijska podjetja), zagotovljeni pa bodo enaki konkurenčni pogoji. PEPP bi bili na voljo na spletu, vključno s svetovanjem, in ne bi potrebovali mreže poslovalnic, kar bi omogočalo preprostejši dostop do trga. Pravila o čezmejnem opravljanju plačilnih storitev z enotnim dovoljenjem bodo ponudnikom omogočila vstop na nove nacionalne trge. Standardizacija ključnih značilnosti bi prav tako morala zmanjšati stroške ponudnikov in jim pomagati združiti prispevke z različnih nacionalnih trgov, da bi lahko sredstva usmerili v naložbe na ravni EU.

Prožnost pri drugih značilnostih, kot so pogoji za vplačevanje pokojninskih prispevkov, naj bi potrošnikom omogočila, da izkoristijo nacionalne davčnih spodbude, ki so na voljo v njihovi državi članici prebivanja, pod pogojem, da ponudniki PEPP prilagodijo nacionalnim merilom za davčne spodbude.

Da bi države članice spodbudila, naj odobrijo davčne olajšave za PEPP, je Komisija ob tem predlogu sprejela Priporočilo o davčni obravnavi produktov osebnega pokojninskega zavarovanja, vključno z vseevropskim produktom osebnega pokojninskega zavarovanja.

1.2.Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

EU je na področju pokojnin v zadnjih letih sprejela naslednje pomembne pobude:

·leta 1998 Direktivo o zaščiti pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposlenih in samozaposlenih oseb, ki se gibljejo v Skupnosti 7 ;

·leta 2014 Direktivo o prenosljivosti pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja 8 za povečanje mobilnosti delavcev med državami članicami z zmanjšanjem ovir, ki jih povzročajo nekatera pravila o poklicnih pokojninah; 

·leta 2016 Direktivo o institucijah za poklicno pokojninsko zavarovanje (IORP2) 9 , ki krepi upravljanje, razkrivanje informacij in čezmejne zahteve za sklade poklicnega pokojninskega zavarovanja.

Drugi nezakonodajni ukrepi Komisije na področju pokojnin vključujejo projekt spremljanja in sledenja pokojninam v Evropi 10 , predlog o oblikovanju evropske storitve sledenja, ki bi ljudem pomagala, da sledijo informacijam o svojih pokojninskih pravicah po državah članicah, in projekt RESAVER 11 .

Predlog okvira za PEPP ne vpliva na tri zgoraj omenjene direktive, saj se te nanašajo na poklicne pokojnine. V zvezi z nezakonodajnimi pobudami bi okvir za PEPP lahko vključili v prihodnje projekte.

1.3.Skladnost z drugimi politikami EU

Cilj predloga je povečati spodbujanje uporabe osebnih pokojninskih zavarovanj v EU. Skladen je s politiko EU glede spodbujanja dodatnega pokojninskega varčevanja, da bi zagotovili ustreznost pokojnin, kot je določena v beli knjigi Komisije o pokojninah iz leta 2012 12 . V skladu s tem je bilo v poročilu o ustreznosti pokojnin iz leta 2015 ugotovljeno, da bi lahko povečane pravice iz dodatnega (t.j. poklicnega in osebnega) pokojninskega varčevanja skupaj z drugimi ukrepi ublažile vpliv nižjih pokojnin iz javnih shem v nekaterih državah članicah. V letnem pregledu rasti za leto 2017 se poroča, da bi široka pokritost (t.j. široka razpoložljivost in povečana uporaba) z dodatnim pokojninskim zavarovanjem lahko imela ključno vlogo pri zagotavljanju pokojninskih prihodkov, zlasti kadar bi lahko bile javne pokojnine nezadostne, in da bi jo bilo treba spodbujati z ustreznimi ukrepi glede na nacionalni kontekst.

Predlog je skladen s politiko EU o krepitvi varstva potrošnikov, zlasti z oblikovanjem standardne naložbene možnosti z nizkim tveganjem, zahtevo po popolni preglednosti za varčevalce v PEPP, predvsem glede stroškov, in omogočanjem, da varčevalci zamenjajo ponudnika, pri čemer bodo stroški zamenjave omejeni.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

2.1.Pravna podlaga

Pravna podlaga tega predloga je člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU), ki dovoljuje sprejetje ukrepov za približevanje nacionalnih določb, katerih cilj je vzpostavitev in delovanje notranjega trga.

Delovanje notranjega trga za osebna pokojninska zavarovanja zdaj ovira visoka razdrobljenost med nacionalnimi trgi in omejena prenosljivost osebnih pokojninskih produktov. Zaradi tega lahko imajo posamezniki težave pri izvajanju svojih temeljnih svoboščin. Tako jim to lahko na primer prepreči, da bi sprejeli delovno mesto ali se upokojili v drugi državi članici. Poleg tega pomanjkanje standardizacije obstoječih osebnih pokojninskih produktov ponudnikom ovira možnost izvajanja svobode ustanavljanja in svobode opravljanja storitev.

Na podlagi predloga se bo oblikoval v veliki meri standardiziran vseevropski produkt, ki bo na voljo v vseh državah članicah in bo potrošnikom omogočil, da v celoti izkoristijo notranji trg, saj jim bo omogočil prenos pokojninskih pravic v tujino ter omogočil večjo izbiro med ponudniki, vključno s ponudniki v drugih državah EU. Predlog usklajuje temeljne značilnosti PEPP: dovoljenja, distribucijo (vključno z zagotavljanjem informacij in svetovanjem), naložbeno politiko, zamenjavo ponudnikov ter čezmejno zagotavljanje in prenosljivost. Predlog dopolnjuje priporočilo o davčni obravnavi produktov osebnega pokojninskega zavarovanja, vključno z vseevropskim produktom osebnega pokojninskega zavarovanja 13 . Njegov cilj je preprečiti, da bi PEPP v nekaterih državah članicah izpadli iz področja uporabe nacionalnih davčnih spodbud, če temeljne značilnosti produkta ne bi izpolnjevale vseh nacionalnih meril za davčno olajšavo.

2.2.Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

V skladu s členom 4 PDEU mora biti ukrepanje EU za dokončanje notranjega trga ocenjeno z vidika načela subsidiarnosti iz člena 5(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU). Oceniti je treba, ali države članice ciljev predloga ne morejo zadovoljivo doseči v okviru nacionalnih pravnih sistemov (preverjanje potrebnosti), temveč se zaradi njihovega obsega in učinkov lažje dosežejo na ravni EU (preverjanje učinkovitosti).

Prvič, v zvezi s preverjanjem potrebnosti: neusklajena prizadevanja držav članic ne glede na to, ali gre za prizadevanja na osrednji, regionalni ali lokalni ravni, ne morejo odpraviti pravne razdrobljenosti ureditev produktov, ki povzroča dodatne stroške izpolnjevanja obveznosti za ponudnike in odvrača od čezmejnih dejavnosti. Zakonodaja EU o zahtevah glede distribucije finančnih produktov (kot so direktiva o distribuciji zavarovanj, direktiva o trgih finančnih instrumentov (MiFID II) in uredba o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktov (PRIIP) 14 ) se za večino osebnih pokojninskih produktov ne uporablja, zato takšni produkti ne spadajo v področje uporabe nacionalne zakonodaje.

Ker so trgi za osebne pokojninske produkte prepuščeni izključno nacionalnemu urejanju, prihaja do nesimetričnosti med ponudniki in varčevalci, zlasti v čezmejnem kontekstu. Posledično se varčevalci ne zavedajo dovolj dejanske uspešnosti svojih osebnih pokojninskih produktov ali celo ne morejo zamenjati ponudnika. Če ponudniki varčevalcem na nacionalni ravni ne zagotovijo dovolj informacij, lahko to zmanjša zaupanje v ponudnike osebnih pokojninskih produktov in pomeni manj poslov, manj odločanja za osebna pokojninska zavarovanja in slabe odločitve varčevalcev.

Prenosljivost osebnih pokojninskih produktov je pomembno vprašanje za ljudi, ki se preselijo v drugo državo članico EU in poskušajo ohraniti isti produkt in ponudnika. Zdaj pri selitvi v drugo državo članico nimajo druge izbire, kot da poiščejo nov produkt, ki ga ponuja ponudnik v drugi državi članici po bistveno drugačnih pravilih, namesto da bi še naprej varčevali v prejšnji državi članici. Nacionalne davčne spodbude ljudi spodbujajo k varčevanju za upokojitev in so ključne za spodbujanje uporabe osebnih pokojninskih zavarovanj. Izguba takšnih davčnih ugodnosti pri selitvi v drugo državo članico je velika ovira za čezmejno prenosljivost osebnih pokojninskih produktov. Države članice same ne morejo odpraviti takšnih vprašanj prenosljivosti.

Drugič, v zvezi s preverjanjem potrebnosti: ukrepanje na ravni EU lahko pomaga odpraviti posledice razdrobljenosti trga, zlasti glede stroškov. Brez ukrepanja EU bodo skupine sredstev verjetno ostale majhne in omejene na nacionalne meje, brez ekonomij obsega, konkurenca pa bi ostala omejena na domače ponudnike. Posamezni varčevalci tako ne bi mogli izkoristiti nižjih cen in boljše palete produktov, do katere bi prišlo zaradi povečanja učinkovitosti in donosov iz večjih skupin sredstev. Razdrobljenost je draga tudi za ponudnike: razlikovanje nacionalnih ureditev pomeni dodatne stroške izpolnjevanja obveznosti. Spodbude za ponudnike, ki produkte ponujajo čezmejno, so omejene, zlasti zaradi visokih stroškov. Nasprotno pa naj bi standardiziran osebni pokojninski produkt na ravni EU zmanjšal stroške za ponudnike, saj bi se oblikovale večje skupine sredstev. Študija je na primer pokazala, da bi porazdelitev fiksnih stroškov na večjo skupino članov lahko zmanjšala upravne stroške za 25 % 15 .

Oblikovanje zakonodajnega okvira EU za osebna pokojninska zavarovanja bi zmanjšalo stroške ponudnikov zaradi oblikovanja ekonomije obsega, zlasti v zvezi z naložbami in upravljanjem. Okvir EU za osebna pokojninska zavarovanja bi ponudnikom omogočil čezmejno poslovanje, saj bi jim omogočil, da centralizirajo določene funkcije na ravni EU (namesto zanašanja na lokalno poslovanje ali zunanje izvajanje). Zaradi standardizacije bi ponudniki lažje ponujali pokojninske rešitve poslovnim strankam, ki so dejavne v več državah članicah in na ravni EU iščejo osebna pokojninska zavarovanja za svoje zaposlene. To bi lahko privedlo tudi do izboljšanja učinkovitosti pri distribuciji, na primer z uporabo digitalnih kanalov za prodajo osebnih pokojninskih zavarovanj. Zakonodajni okvir EU za osebna pokojninska zavarovanja bi lahko spremljalo oblikovanje politik EU na področju finančne tehnologije.

Povečevanje uporabe osebnih pokojninskih zavarovanj bi lahko pripomoglo k zagotavljanju ustreznih stopenj nadomestil v prihodnosti, in sicer kot dopolnitev državnih in poklicnih pokojnin. Večja izbira varnih in visokokakovostnih osebnih pokojninskih produktov koristi vsem delavcem ne glede na to, ali so zaposleni ali samozaposleni in ali je njihovo mesto v drugi državi članici ali ne. Enotni trg EU za osebna pokojninska zavarovanja bi omogočil, da bi bili produkti dostopni več ljudem. Minimalne zahteve za produkte, določene v pravilih EU, bi poskrbele za preglednost, preprostost in varnost za varčevalce v PEPP. Poleg tega bi se tako upoštevala vedno večja mobilnost državljanov EU in vedno prožnejša narava dela.

2.3.Sorazmernost

V skladu z načelom sorazmernosti ukrepi EU vsebinsko in formalno ne bi smeli presegati tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev Pogodb. Načeloma je v vseh državah članicah že možno ponujati osebne pokojninske produkte. Vendar glede na svoj tržni potencial ne prispevajo k usmerjanju dovolj prihrankov proti kapitalskim trgom in doseganju unije kapitalskih trgov. Poleg tega so značilnosti nekaterih obstoječih osebnih pokojninskih produktov nezadostne, enako velja tudi za čezmejno prenosljivost in zagotavljanje osebnih pokojninskih produktov.

Možnosti politike iz ocene učinka, ki je priložena temu predlogu, vključujejo neukrepanje na ravni EU, okvir za PEPP in uskladitev nacionalnih ureditev za osebne pokojninske produkte.

Pri scenariju brez ukrepanja na ravni EU ne bi dosegli zgoraj navedenih ciljev. Nasprotno bi uskladitev nacionalnih ureditev omogočila doseganje ciljev, vendar bi zahtevala tudi popolno uskladitev zelo različnih nacionalnih razmer – osebna pokojninska zavarovanja so zelo dobro razvita v nekaterih državah članicah, v drugih pa ne. Ta možnost je bila ocenjena kot preveč obremenilna za doseganje ciljev. V tem okviru je primerno predlagati okvir za PEPP za osebni pokojninski produkt na ravni EU, ki bi dopolnil obstoječe nacionalne ureditve.

V oceni učinka so prav tako ovrednotene možnosti za ključne značilnosti PEPP in davčne posledice priporočenih značilnosti. Ključne značilnosti v zvezi z distribucijo, naložbeno politiko, zamenjavo ponudnikov in čezmejnimi elementi so bile oblikovane tako, da zagotavljajo primerno varstvo potrošnikov in privlačnost okvira za prihodnje ponudnike PEPP. V zvezi z distribucijo bi se na primer v veliki meri uporabljala sektorska pravila. V zvezi z naložbeno politiko bi bila standardna možnost, da se določi zahteva, s katero se zagotovi zaščita kapitala, ponudniki pa bi imeli možnost, da predlagajo alternativne naložbene možnosti. Zamenjava ponudnikov bi bila dovoljena, omejena pa bi bila njena pogostost. Priporočena možnost v zvezi s čezmejno prenosljivostjo in ponudbo temelji na tehniki, ki jo trenutno uporabljajo nekatere institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, in sicer gre za oblikovanje nacionalnih odsekov pri zamenjavi državi članic, vendar bi jo v korist varčevalcev v PEPP dodatno racionalizirali.

Upravno breme PEPP bi bilo omejeno, saj predlog pomeni, da se dodaja nova kategorija produktov k obstoječemu portfelju produktov, ki jih ponujajo zavarovatelji, pokojninski skladi, investicijska podjetja, upravitelji premoženja in banke, ki so pod regulativnim nadzorom nacionalnih pristojnih organov v okviru obstoječih regulativnih okvirov. Javni organi lahko za ponudnike uvedejo nove zahteve glede poročanja v zvezi z zagotavljanjem PEPP in zlasti s spremljanjem njihove čezmejne distribucije. To upravno breme bi moralo biti sorazmerno s tveganji zagotavljanja PEPP na čezmejni ravni, omogočiti spremljanje trga, zagotoviti ustrezen nadzor in prispevati k varstvu potrošnikov.

2.4.Izbira instrumenta

Člen 114 PDEU omogoča sprejetje aktov v obliki uredb ali direktiv. V tem primeru je bila izbrana uredba zaradi spodaj navedenih razlogov.

Prvič, ker se uredba neposredno uporablja v vseh državah članicah, bi omogočila hitrejšo uporabo PEPP in hitreje prispevala k obravnavi potrebe po več pokojninskih prihrankih in naložbah v kontekstu unije kapitalskih trgov.

Drugič, ker bi se s predlogom uskladile ključne značilnosti PEPP, zanje ne smejo veljati posebna nacionalna pravila, zato je uredba v tem primeru ustreznejša od direktive. Vendar bi za vse značilnosti, ki ne spadajo na področje uporabe predloga (npr. pogoji za fazo varčevanja), veljala nacionalna pravila.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

3.1.Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Komisija je opravila javno posvetovanje o osebnih pokojninskih zavarovanjih EU (vključno z javno obravnavo) med julijem in oktobrom 2016, v okviru katerega je prejela skupno 585 prispevkov od različnih deležnikov 16 . Odzivi so pokazali velik interes fizičnih oseb iz vse EU za preproste, pregledne in stroškovno učinkovite osebne pokojninske produkte. V okviru javnega posvetovanja so se zahtevale tudi povratne informacije strokovnjakov o izvedljivosti okvira EU za osebna pokojninska zavarovanja, vključno s PEPP. Strokovnjaki so na splošno menili, da okvir za PEPP predstavlja dobro možnost za oblikovanje novega pokojninskega produkta, nekateri strokovnjaki pa se že pripravljajo na uvedbo PEPP.

3.2.Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Predlog temelji na študiji o evropskem okviru za osebna pokojninska zavarovanja, ki jo je v imenu Komisije opravilo podjetje Ernst & Young. Študija, ki je bila dokončana junija 2017, ponuja predvsem vpogled v davčne in druge pravne zahteve, ki se uporabljajo po vseh državah članicah, ter ocenjuje tržni potencial PEPP. Glavni sklep študije je, da so davčne ureditve po EU zelo različne, zaradi česar je treba uvesti zadostno prožnost v okvir EU za PEPP, da bo mogoče prilagoditi nacionalna merila. Poleg tega se v študiji ugotavlja, da bi se zaradi PEPP trg osebnih pokojninskih zavarovanj s 0,7 bilijona EUR do leta 2030 povečal na 2,1 bilijona EUR v primerjavi z 1,4 bilijona EUR brez PEPP (pod pogojem, da bi se zanje lahko izkoristile obstoječe nacionalne davčne spodbude za osebne pokojninske produkte).

Predlog temelji tudi na tehničnem nasvetu Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) 17 o oblikovanju enotnega trga EU za osebne pokojninske produkte. Ta nasvet temelji na predhodnem poročilu EIOPA z naslovom Towards a single market for personal pensions (Enotnemu trgu za osebne pokojninske produkte naproti) 18 . Tehnični nasvet priporoča:

·da so PEPP prednostna izbira pred uskladitvijo nacionalnih ureditev in

·naj se ključne značilnosti PEPP opredelijo na ravni EU, določene druge značilnosti, ki vplivajo na obdavčitev, pa se prepustijo nacionalni zakonodaji.

Tehnični nasvet kot del ključnih značilnosti priporoča zlasti vključitev varne standardne naložbene možnosti in natančnih zahtev glede preglednosti informacij za varčevalce v PEPP. Predlog je v skladu s temi priporočili.

Predlog temelji tudi na naslednjih dokumentih:

·študija OECD Stocktaking of the tax treatment of funded private pension plans in OECD and EU countries (Ocena stanja na področju davčne obravnave financiranih zasebnih pokojninskih načrtov v državah OECD in EU) 19 ;

·projekt Komisije in OECD o obdavčitvi, finančnih spodbudah in pokojninskih prihrankih 20 ;

·študija OECD z naslovom Core Principles of Private Pension Regulation (Temeljna načela za urejanje zasebnih pokojnin) 21 in

·študija Oxera o položaju varčevalcev v produktih zasebnega pokojninskega varčevanja v 14 državah članicah EU 22 .

3.3.Ocena učinka

Predlog o PEPP je 22. maja 2017 s pozitivnim mnenjem 23 podprl odbor za regulativni nadzor, ki je 2. maja 2017 najprej izdal negativno mnenje 24 . Odbor je v pripombah navedel, da bi se morala ocena učinka bolj osredotočiti na analizo ključnih značilnosti PEPP in pojasniti, kakšne so njihove značilnosti v primerjavi z značilnostmi obstoječih osebnih pokojninskih produktov.

Prav tako je zahteval podrobnejšo količinsko opredelitev učinka možnosti PEPP in pojasnila o osnovnih predpostavkah. Končna različica ocene učinka te točke obravnava na naslednje načine:

·z natančnejšo navedbo različnih možnosti za značilnosti PEPP;

·s pojasnili, kako črpajo navdih iz obstoječih osebnih pokojninskih produktov z najvišjim indeksom penetracije in

·s količinsko opredelitvijo dodatnega obsega, ki bi ga ustvarila uvedba PEPP na trg osebnih pokojninskih zavarovanj, ter vplivom na kapitalske trge.

Predlog je v skladu s sklepi v oceni učinka 25 .

Splošne alternativne možnosti politike, preučene v oceni učinka, so bile naslednje:

·brez ukrepanja na ravni EU;

·okvir za PEPP ali

·uskladitev nacionalnih ureditev za osebne pokojninske produkte.

Pri prvi možnosti bi se ohranile ugotovljene pomanjkljivosti (razdrobljenost nacionalnih kapitalskih trgov bi ostala, nezadostne lastnosti obstoječih osebnih pokojninskih produktov ter omejitve čezmejne prenosljivosti in zagotavljanja). Nasprotno bi tretja možnost odpravila te pomanjkljivosti. Vendar bi vključevala tudi uskladitev nacionalnih davčnih ureditev za osebna pokojninska zavarovanja, kar bi zahtevalo soglasno podporo držav članic. Poleg tega bi ponudnikom povzročila visoke stroške izpolnjevanja obveznosti: najprej bi morali vse svoje osebne pokojninske produkte prilagoditi novi ureditvi. Nato bi ta ureditev lahko bistveno odstopala od sektorske ureditve, v skladu s katero ponudniki distribuirajo svoje druge finančne produkte.

V oceni učinka je zato sklenjeno, da je druga možnost prednostna možnost politike, saj ponuja dodaten usklajen vseevropski okvir, ki dopolnjuje obstoječe nacionalne ureditve in lahko odpravi ugotovljene pomanjkljivosti s ciljno usmerjenimi rešitvami, s katerimi bi se izognili prekomernim stroškom izpolnjevanja obveznosti.

Okvir za PEPP bi imel pozitiven gospodarski vpliv. Glede na študijo EY bi pomenil povečanje upravljanih sredstev na trgu osebnih pokojninskih produktov z 0,7 bilijona EUR na 2,1 bilijona EUR do leta 2030 v primeru uvedbe PEPP v primerjavi z 1,4 bilijona EUR brez uvedbe PEPP pod pogojem, da se zanje odobrijo davčne spodbude.

Okvir bi imel tudi pozitiven družbeni vpliv, saj bi več ljudi druge vire dohodka po upokojitvi lahko dopolnilo s PEPP, s čimer bi se izboljšala primernost pokojnin. Zlasti bi imel večji vpliv za delavce v nestandardnih delovnih razmerjih, samozaposlene in mobilne delavce, ki nimajo zadostnega dostopa do sistemov državnih ali poklicnih pokojnin ali ga sploh nimajo. Pozitivni družbeni vpliv bi bil višji v državah članicah, ker sta izbira osebnih pokojninskih produktov in njihova uporaba trenutno omejeni.

Bistveni vplivi na okolje se ne pričakujejo, čeprav bi spodbujanje ponudnikov, naj pri naložbah upoštevajo okoljske, družbene in upravljavske dejavnike (v povezavi z zahtevami po razkritju), lahko imelo pozitiven vpliv v smislu trajnosti.

3.4.Temeljne pravice

Predlog spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti pravico do varstva osebnih podatkov, lastninsko pravico, svobodo gospodarske pobude in načelo enakosti spolov. Prispeva k ciljem člena 38 Listine, ki določa visoko stopnjo varstva potrošnikov.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog vpliva na proračun EU. Zlasti dodatne naloge evropskih nadzornih organov bodo zahtevale povečanje virov ter določenih operativnih naložb. Te naloge vključujejo:

·dovoljenja za PEPP,

·oblikovanje dodatnih smernic ali

·centralni register vseh PEPP z dovoljenjem.

Za leto 2019 so predvideni stroški v višini 1 000 000 EUR, vključno z enkratno naložbo za operativne zadeve, v letu 2021 pa bodo znašali okrog 1 200 000 EUR. Glede na trenutno ureditev sofinanciranja evropskih nadzornih organov bo 40 % tega financiranja vključeno v proračun EU in ne bo preseglo tistega, kar je določeno v trenutnem večletnem finančnem okviru, ki traja do leta 2020.

5.DRUGI ELEMENTI

5.1.Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Komisija bo po začetku veljavnosti uredbe spremljala ključne vmesne kazalnike uspešnosti za cilje. Ti kazalniki vključujejo:

·skupno uporabo – v smislu upravljanih sredstev – PEPP ter geografsko in sektorsko porazdelitev njihovih ponudnikov in naložb vanje (cilj povečanja naložb v EU in prispevanja k dokončanju unije kapitalskih trgov);

·število registracij PEPP in relativni delež osebnih pokojninskih produktov (vključno z nacionalnimi produkti in PEPP) kot odstotka finančnih sredstev gospodinjstev (cilj izboljšanja značilnosti produktov na trgu osebnih pokojninskih zavarovanj); in

·število ponudnikov, ki uporabljajo dovoljenje za čezmejno opravljanje storitev, in relativni delež PEPP z več kot enim nacionalnim odsekom v primerjavi z vsemi osebnimi pokojninskimi produkti (cilj povečanja čezmejnega zagotavljanja in prenosljivosti osebnih pokojninskih produktov).

Zlasti podatki, ki jih bodo zbrali evropski nadzorni organi, bi lahko pomagali pri spremljanju kazalnikov uspešnosti PEPP.

Poleg tega bo Komisija ocenila, v kakšni meri bodo države članice prek svoje nacionalne zakonodaje upoštevale njeno priporočilo za preferencialno davčno obravnavo PEPP.

Predlog vključuje vrednotenje pet let po začetku veljavnosti uredbe.

5.2.Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Predlagana uredba o vseevropskem osebnem pokojninskem produktu ima 11 poglavij. Razen prvega (splošne določbe) in zadnjega poglavja (končne določbe) njena struktura sledi življenjskemu ciklu produkta.

Poglavje I določa cilje predlagane uredbe, ki vključujejo:

·zbiranje več kapitala in njegovo usmerjanje v evropske dolgoročne naložbe v realni sektor;

·določitev izboljšanih značilnosti produkta, tako da lahko državljani izkoristijo preprost, varen in stroškovno učinkovit osebni pokojninski produkt, pri čemer lahko izbirajo med različnimi vrstami ponudnikov PEPP; in

·spodbujanje čezmejnega zagotavljanja in prenosljivosti PEPP.

Poglavje I vsebuje opredelitve pomembnih konceptov v predlagani uredbi, vključno z naslednjimi: „vseevropski osebni pokojninski produkt“, „račun za PEPP“, „pokojninski prejemki“, „faza varčevanja“, „faza izplačevanja“, „ponudnik“ in „distributer PEPP“, „prenosljivost PEPP“ in „zamenjava ponudnika“.

Člen o veljavnih predpisih določa interakcijo med predlagano uredbo, pogodbenimi določili za PEPP in nacionalnimi predpisi, ki urejajo predmet urejanja.

Poglavje II uvaja načelo, da bodo samo finančna podjetja, ki na ravni EU že imajo dovoljenje pristojnih organov v skladu z veljavnimi sektorskimi pravnimi instrumenti, lahko zaprosila za dovoljenje za zagotavljanje PEPP (tj. da jih oblikujejo in distribuirajo). Dovoljenja za opravljanje dejavnosti ponudnika PEPP, tj. za uporabo oznake „PEPP“ za osebne pokojninske produkte, bo izdajal samo en organ EU, in sicer EIOPA. Oznaka „PEPP“ ali „vseevropski osebni pokojninski produkt“ se bo v zvezi z osebnimi pokojninskimi produkti lahko uporabljala samo, kadar bo EIOPA dovolila, da se osebni pokojninski produkt ponuja pod oznako „PEPP“. Obstoječi osebni pokojninski produkti se lahko preoblikujejo v vseevropske osebne pokojninske produkte potem, ko EIOPA to dovoli, o čemer se mora posvetovati s pristojnim nadzornim organom finančnega podjetja, preden se odloči, da zavrne ali odobri vlogo.

Poleg tega poglavje II določa pravila, pod katerimi lahko PEPP distribuirajo tudi finančna podjetja, ki jih niso oblikovala. To lahko počnejo finančna podjetja, ki so od svojih nacionalnih pristojnih organov pridobila posebno dovoljenje za distribucijo, ter zavarovalnice, pozavarovalnice in posredniki dopolnilnih zavarovanj, ki so kot taki registrirani v skladi z Direktivo 2016/97/EU (direktiva o distribuciji zavarovanj).

Poglavje III vzpostavlja razdelitev pooblastil med pristojnimi organi matične države članice in držav članic gostiteljic pri omogočanju svobode opravljanja storitev in svobode ustanavljanja ponudnikom PEPP. Ob priznavanju pomislekov nekaterih držav v zvezi z možnimi neenakimi konkurenčnimi pogoji zaradi različnih bonitetnih ureditev, ki veljajo za različne vrste potencialnih ponudnikov PEPP, bi ureditev čezmejnega opravljanja storitev v veliki meri omilila učinke različnih bonitetnih režimov na konkurenco, saj se opira na pristojne organe matične države članice in držav članic gostiteljic, skupaj z dovoljenjem za uporabo oznake, ki ga odobri EIOPA.

Poglavje III vključuje tudi določbe o prenosljivosti. To bo varčevalcem v PEPP, ki bodo zamenjali prebivališče pri selitvi v drugo državo članico, omogočilo, da bodo še naprej vplačevali v PEPP, ki so ga že sklenili pri ponudniku v državi članici izvora. V takem primeru bodo varčevalci v PEPP upravičeni, da obdržijo vse prednosti in spodbude, povezane s stalno naložbo v isti PEPP.

Mehanizem, na katerem temelji storitev prenosljivosti, predvideva odprtje novega odseka v okviru vsakega posameznega računa za PEPP. Ta odsek ustreza pravnim zahtevam in pogojem za uporabo davčnih spodbud, ki jih na nacionalni ravni za PEPP določi država članica, v katero se varčevalec v PEPP preseli. Mehanizem za odpiranje novih odsekov, prenos zbranih pravic med temi odseki in zagotavljanje informacij o tej možnosti je določen v predlagani uredbi in sledi postopnemu pristopu. V prvih treh letih po začetku uporabe uredbe bodo morali ponudniki PEPP zagotoviti informacije o razpoložljivih odsekih. Nato bodo varčevalci v PEPP upravičeni, da odprejo nacionalne odseke, ki zajemajo vse ureditve držav članic.

Cilj poglavja IV je doseči največjo možno preglednost v zvezi z značilnostmi PEPP, zlasti za potencialne varčevalce v PEPP. Pravila pojasnjujejo zlasti, da se bodo vsi dokumenti in informacije o PEPP prihodnjim varčevalcem v PEPP in upravičencem iz naslova PEPP zagotovili elektronsko – elektronska distribucija bo namreč standardna možnost. Ponudniki in distributerji PEPP morajo navedene dokumente in informacije zagotoviti brezplačno in na trajnem nosilcu podatkov.

V zvezi s svetovanjem se bo od ponudnikov PEPP pričakovalo, da opravijo preskus primernosti in ustreznosti potencialnih varčevalcev v PEPP, čeprav se lahko varčevalci odpovejo pravici do svetovanja, če se odločijo za standardno možnost.

Temelj zagotavljanja predpogodbenih informacij je dokument s ključnimi podatki o PEPP. Njegova oblika, vsebina in pogoji zagotavljanja so podrobno določeni v predlagani uredbi.

Ponudnik mora o informacijah, posredovanih med trajanjem pogodbe o PEPP, pripraviti „obvestilo o pravicah v okviru PEPP“. To bo vključevalo informacije o:

·pridobljenih pravicah ali nakopičenem kapitalu;

·polnem ali delnem jamstvu iz načrta PEPP in

·če je ustrezno, naravi jamstva in mehanizmih za zaščito pridobljenih posameznih pravic.

Poglavje V obravnava fazo varčevanja v PEPP, vključno s pravili o naložbah za ponudnike PEPP in varčevalce v PEPP. Določbe, ki veljajo za ponudnike PEPP, izhajajo iz pravila preudarne osebe 26 in zagotavljajo varen in zanesljiv okvir za naložbene politike.

Ponudniki PEPP bodo varčevalcem v PEPP ponudili do pet naložbenih možnosti, od katerih bo ena standardna naložbena možnost, ki bo zagotavljala, da se varčevalcem v PEPP povrne vsaj vloženi kapital. Ponudniki PEPP morajo vse naložbene možnosti oblikovati na podlagi preverjenih tehnik za zmanjševanje tveganja, ki zagotavljajo zadostno zaščito varčevalcev v PEPP. Ob sklenitvi pogodbe o PEPP morajo varčevalci v PEPP izbrati naložbeno možnost in imeti možnost, da jo brezplačno zamenjajo enkrat na vsakih pet let varčevanja.

Državam članicam se prepusti področje uporabe v zvezi z vsemi drugimi pogoji glede faze varčevanja. Takšni pogoji na primer lahko vključujejo:

·omejitve starosti za začetek faze varčevanja;

·minimalno trajanje faze varčevanja;

·najvišji in najnižji znesek vplačil in njihovo stalnost ter

·pogoje za odkup pred upokojitveno starostjo v primeru posebnih težav.

Poglavje VI določa mehanizem za imenovanje depozitarja v primeru načrta PEPP, pri katerem varčevalci v PEPP in upravičenci iz naslova PEPP v celoti nosijo naložbeno tveganje. Določbe zajemajo hrambo sredstev ter dolžnosti nadzora depozitarja in njegovo odgovornost.

Predlagana uredba zahteva, da se vzpostavijo postopki, ki strankam in drugim zainteresiranim stranem, zlasti združenjem potrošnikov omogočijo, da vložijo pritožbe proti ponudnikom in distributerjem PEPP. V vseh primerih je treba pritožnikom odgovoriti. Vzpostavljeni morajo biti tudi primerni mehanizmi za nepristranske in neodvisne zunajsodne pritožbene in odškodninske postopke za reševanje sporov med varčevalci v PEPP in ponudniki ali distributerji PEPP.

Predlagana uredba vključuje možnost, da ponudniki PEPP krijejo tveganje za primer smrti in druga biometrična tveganja.

Poglavje VII ureja zamenjavo ponudnikov PEPP. Po prejetju zahtevka varčevalca v PEPP se bo pozitivno stanje z računa za PEPP pri ponudniku prenositelju preneslo na nov račun za PEPP, odprt pri ponudniku prejemniku, prejšnji račun za PEPP pa se bo zaprl. Storitev zamenjave lahko zagotavljajo ponudniki PEPP s sedežem v isti državi članici (nacionalna zamenjava) ali drugih državah članicah (čezmejna zamenjava). Predvidena je zgornja meja za skupne pristojbine in stroške, ki jih ponudnik prenositelj lahko zaračuna varčevalcu v PEPP za zaprtje računa za PEPP pri njem.

Poglavje VIII državam članicam prepušča urejanje večine pogojev za PEPP glede faze izplačevanja, zlasti:

·določitev upokojitvene starosti;

·obvezno povezavo med dopolnitvijo upokojitvene starosti in začetkom faze izplačevanja;

·najkrajše obdobje varčevanja v okviru načrta PEPP in

·najdaljše obdobje za vključitev v načrt PEPP pred dopolnitvijo upokojitvene starosti.

Predlog državam članicam v zvezi z obliko izplačil (npr. rente, pavšalni zneski, postopna izplačila) nalaga prožnost kot obvezen pogoj, in sicer tako, da ponudnikom PEPP, varčevalcem v PEPP in upravičencem iz naslova PEPP omogoča svobodo, da pogodbeno določijo obliko oziroma oblike izplačila, kar bi lahko vplivalo na razpoložljivost nacionalnih davčnih spodbud za PEPP v nekaterih državah članicah.

Poglavje IX razdeljuje nadzorne odgovornosti med EIOPA in nacionalne pristojne organe. EIOPA mora spremljati pokojninske načrte, ki so vzpostavljeni ali se distribuirajo na ozemlju EU, da preveri, da ne uporabljajo oznake „PEPP“ ali da ne navajajo, da so PEPP, če nimajo dovoljenja v skladu s predlagano uredbo.

Poglavje X določa, katere kršitve določb predlagane uredbe lahko privedejo do kazni, kako lahko nacionalni pristojni organi uvedejo kazni ter kako se kršitve in kazni poročajo.

Poglavje XI na Komisijo prenaša pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov na naslednjih področjih:

·nasprotja interesov,

·spodbude,

·prodaja PEPP s svetovanjem in brez njega,

·nadzor produktov ter zahteve glede upravljanja,

·zagotavljanje informacij med trajanjem pogodbe in

·poročanje nacionalnim organom in naložbene možnosti.

Komisija bo sprejela tudi regulativne tehnične standarde o vsebini in zagotavljanju dokumenta s ključnimi podatki ter izvedbene tehnične standarde o standardizirani obliki prestavitve za obvestilo o pravicah v okviru PEPP.

Komisija mora uredbo oceniti pet let po začetku njene veljavnosti. Pri oceni se pregledajo zlasti način delovanja pravil uredbe in izkušnje, pridobljene pri njihovi uporabi, v kakšni meri so ponudniki PEPP uporabljali oznako „PEPP“, geografsko in sektorsko razporeditev ponudnikov PEPP in naložb v te produkte, vpliv te uredbe na trg osebnih pokojninskih zavarovanj, primernost zahtev po informacijah iz poglavja IV, primernost dopolnitve te uredbe z določbami o spodbudah za vlaganje v PEPP, obstoj ovir, ki so morda ovirale vlaganje v osebne pokojninske produkte, ki uporabljajo oznako „PEPP“, vključno z vplivom varčevalcev v PEPP na drugo zakonodajo Unije, raven provizij in stroškov, ki jih ponudniki PEPP zahtevajo za odprtje novih odsekov v okviru posamezni računov za PEPP varčevalcev v PEPP, ter vpliv naložbenih odločitev v zvezi s PEPP na okoljske, družbene in upravljavske dejavnike.

2017/0143 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vseevropskem osebnem pokojninskem produktu (PEPP)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 27 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Gospodinjstva v EU so eni od največjih varčevalcev na svetu, vendar je večina teh prihrankov na bančnih računih s kratko dospelostjo. Več naložb v kapitalske trge lahko pripomore k reševanju izzivov, ki jih predstavljajo staranje prebivalstva in nizke obrestne mere.

(2)Osebna pokojninska zavarovanja imajo pomembno vlogo pri povezovanju dolgoročnih varčevalcev s priložnostmi za dolgoročne naložbe. Večji, evropski trg za osebna pokojninska zavarovanja bo tudi podpiral razpoložljivost sredstev za institucionalne vlagatelje in naložbe v realno gospodarstvo.

(3)Delovanje notranjega trga za osebna pokojninska zavarovanja zdaj ovira visoka razdrobljenost med nacionalnimi trgi in omejena prenosljivost osebnih pokojninskih produktov. Zaradi tega lahko imajo posamezniki težave pri izvajanju svojih temeljnih svoboščin. Tako jim to lahko na primer prepreči, da bi sprejeli delovno mesto ali se upokojili v drugi državi članici. Poleg tega pomanjkanje standardizacije obstoječih osebnih pokojninskih produktov ponudnikom ovira možnost izvajanja svobode ustanavljanja in svobode opravljanja storitev.

(4)Unija kapitalskih trgov bo pomagala mobilizirati kapital v Evropi in ga usmeriti v vsa podjetja, vključno z malimi in srednjimi podjetji, ter infrastrukturne in dolgoročne trajnostne projekte, ki ga potrebujejo za razširitev in ustvarjanje delovnih mest. Eden glavnih ciljev unije kapitalskih trgov je povečati naložbe in izbiro za male vlagatelje z boljšo uporabo evropskih prihrankov.

(5)Kot je Komisija napovedala v akcijskem načrtu o oblikovanju unije kapitalskih trgov 28 septembra 2015, „bo ocenila argumente za okvir politike za vzpostavitev uspešnega evropskega trga za enostavna, učinkovita in konkurenčna osebna pokojninska zavarovanja ter opredelila, ali je za ta trg potrebno sprejeti zakonodajo EU.“

(6)Evropski parlament je v svoji resoluciji 19. januarja 2016 29 poudaril, da „je treba spodbujati okolje, ki bo podpiralo inovacije finančnih produktov, ustvarjalo večjo raznolikost in koristi za realno gospodarstvo ter zagotavljalo boljše spodbude za naložbe, ter da bi lahko tako okolje prispevalo tudi k zagotavljanju primernih, varnih in vzdržnih pokojnin, kot je na primer razvoj vseevropskega pokojninskega produkta (PEPP) s preprosto pregledno obliko“.

(7)Evropski svet je v sklepih z dne 28. junija 2016 30 pozval „k hitremu in odločnemu napredku, da bi (...) podjetjem zagotovili lažji dostop do financiranja in podpirali naložbe v realno gospodarstvo z uresničevanjem agende unije kapitalskih trgov“.

(8)Komisija je 14. septembra 2016 v sporočilu Unija kapitalskih trgov – Pospešitev reform 31 napovedala, da bo „preučila predloge za enostaven, učinkovit in konkurenčen produkt osebnega pokojninskega zavarovanja na ravni EU. Ena od obravnavanih možnosti vključuje zakonodajni predlog, ki bi lahko bil predložen leta 2017.“

(9)V sporočilu Vmesni pregled akcijskega načrta o uniji kapitalskih trgov 32 je napovedala „zakonodajni predlog o vseevropskem standardiziranem produktu osebnega pokojninskega zavarovanja do konca junija 2017. To bo položilo temelje za varnejši, stroškovno učinkovitejši in pregleden trg cenovno dostopnih in prostovoljnih osebnih pokojninskih prihrankov, ki se lahko upravljajo na ravni celotne EU. S tem bo pomagalo zadovoljiti potrebe ljudi, ki želijo povečati svoje pokojninske prihranke, prispevalo k reševanju demografskih izzivov, dopolnjevalo obstoječe pokojninske produkte in sheme ter podprlo stroškovno učinkovitost osebnih pokojnin z zagotavljanjem dobrih priložnosti za dolgoročno vlaganje osebnih pokojnin“.

(10)V zvezi z osebnimi pokojninskimi produkti bo oblikovanje vseevropskega osebnega pokojninskega produkta prispevalo k povečanju izbire za pokojninsko varčevanje in vzpostavilo trg EU za ponudnike PEPP. Gospodinjstvom bo omogočilo boljše načrtovanje pokojninskih prihodkov.

(11)Zakonodajni okvir za vseevropski osebni pokojninski produkt bo položil temelje za uspešen trg cenovno dostopnih in prostovoljnih naložb, povezanih z varčevanjem za upokojitev, ki se lahko upravljajo na ravni celotne EU. Z dopolnitvijo obstoječih pokojninskih produktov in načrtov bo okvir pomagal zadovoljiti potrebe ljudi, ki želijo izboljšati ustreznost svojih pokojninskih prihrankov, prispeval k reševanju demografskih izzivov in zagotovil nov močan vir zasebnega kapitala za dolgoročne naložbe. Ta okvir ne bo nadomestil ali uskladil obstoječih nacionalnih pokojninskih načrtov osebnih pokojninskih zavarovanj.

(12)Uredba usklajuje sklop temeljnih značilnosti PEPP, ki zadeva ključne elemente, kot so distribucija, naložbena politika, zamenjava ponudnikov ali čezmejno zagotavljanje in prenosljivost. Uskladitev teh temeljnih značilnosti bo izboljšala enake konkurenčne pogoje za ponudnike osebnih pokojninskih zavarovanj na splošno in pripomogla k pospešitvi dokončanja unije kapitalskih trgov ter povezovanju notranjega trga za osebna pokojninska zavarovanja. Privedla bo do oblikovanja pretežno standardiziranega vseevropskega produkta, ki bo na voljo v vseh državah članicah, kar bo potrošnikom omogočilo, da v celoti izkoristijo notranji trg, saj bodo lahko svoje pokojninske pravice prenesli v tujino, in jim ponudilo večjo izbiro med različnimi vrstami ponudnikov, vključno s ponudniki v tujini. Zaradi manjšega števila ovir za čezmejno zagotavljanje pokojninskega zavarovanja bo vseevropski osebni pokojninski produkt povečal konkurenco med ponudniki pokojninskih zavarovanj na ravni EU in ustvaril ekonomije obsega, kar bi moralo koristiti varčevalcem.

(13)Člen 114 PDEU omogoča sprejetje aktov v obliki uredb ali direktiv. Sprejetju uredbe je bila dana prednost, saj se bo neposredno uporabljala v vseh državah članicah. Zato bi uredba omogočila hitrejšo uporabo PEPP in hitreje prispevala k obravnavi potrebe po več pokojninskih prihrankih in naložbah v kontekstu unije kapitalskih trgov. Ker se s predlogom te uredbe usklajujejo ključne značilnosti PEPP, zanje ne smejo veljati posebna nacionalna pravila, zato je uredba v tem primeru ustreznejša od direktive. Nasprotno bi za značilnosti, ki ne spadajo na področje uporabe uredbe (npr. pogoji za fazo varčevanja), veljala nacionalna pravila.

(14)Ponudniki PEPP bi morali imeti dostop do celotnega trga Unije z enim samim dovoljenjem za produkt, ki ga na podlagi enotnih pravil izda Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA).

(15)Enotno dovoljenje za čezmejno prodajo PEPP bo zagotovilo oblikovanje enotnega trga za PEPP.

(16)Za zagotovitev visoke kakovosti storitev in učinkovitega varstva potrošnikov bi morale matična država članica in države članice gostiteljice tesno sodelovati pri izvrševanju obveznosti iz te uredbe. Kadar ponudniki in distributerji PEPP poslujejo v različnih državah članicah v okviru svobode opravljanja storitev, bi moral biti pristojni organ matične države članice odgovoren za zagotavljanje izpolnjevanja obveznosti iz te uredbe, saj je tesneje povezan s ponudnikom PEPP. Da bi zagotovili pošteno razdelitev odgovornosti med pristojnimi organi iz matične države članice in držav članic gostiteljic, bi moral pristojni organ države članice gostiteljice v primeru, da se seznani s kršitvami obveznosti, do katerih pride na njegovem ozemlju, o njih obvestiti pristojni organ matične države članice, ki bi moral nato sprejeti ustrezne ukrepe. Poleg tega bi moral pristojni organ države članice gostiteljice imeti pravico, da ukrepa, če matična država članica ne sprejme ustreznih ukrepov ali če sprejeti ukrepi niso zadostni.

(17)V primeru ustanovitve podružnice ali stalnega predstavništva v drugi državi članici je ustrezno, da se odgovornost za izvrševanje ustrezno porazdeli med matično državo članico in državami članicami gostiteljicami. Čeprav bi moral pristojni organ matične države članice ohraniti odgovornost za izpolnjevanje obveznosti, ki se nanašajo na poslovanje kot celoto, kot so pravila o pogojih za opravljanje poklica, in sicer na podlagi enake ureditve kot pri opravljanju storitev, bi moral pristojni organ države članice gostiteljice prevzeti odgovornost za izvrševanje pravil o zahtevah glede obveščanja in poslovanja v zvezi s storitvami, ki jih opravlja na njenem ozemlju. Kadar pa se pristojni organ države članice gostiteljice seznani s kršitvami obveznosti, do katerih pride na njegovem ozemlju in glede katerih se s to direktivo odgovornost ne prenese na državo članico gostiteljico, tesno sodelovanje zahteva, da navedeni organ o tem obvesti pristojni organ matične države članice, da lahko slednji nato sprejme ustrezne ukrepe. To velja zlasti glede kršitev pravil o zahtevah glede dobrega imena, strokovnega znanja in sposobnosti. Poleg tega bi moral pristojni organ države članice gostiteljice za varstvo potrošnikov imeti pravico, da ukrepa, če matična država članica ne sprejme ustreznih ukrepov ali če sprejeti ukrepi niso zadostni.

(18)Pristojni organi držav članic bi morali zato razpolagati z vsemi sredstvi, ki so potrebna za zagotovitev pravilnega poslovanja ponudnikov in distributerjev PEPP na celotnem ozemlju Unije v skladu s svobodo ustanavljanja ali svobodo opravljanja storitev. Da bi zagotovili učinkovitost nadzora, bi morali biti vsi ukrepi, ki jih sprejmejo pristojni organi, sorazmerni z naravo, obsegom in kompleksnostjo tveganj, povezanih s poslovanjem določenega ponudnika ali distributerja, ne glede na pomen ponudnika ali distributerja za splošno finančno stabilnost trga.

(19)Vseevropska razsežnost PEPP se lahko oblikuje ne samo na ravni ponudnika z možnostmi za njegovo čezmejno dejavnost, ampak tudi na ravni varčevalca v PEPP, in sicer s prenosljivostjo PEPP, zaradi česar bodo zaščitene osebne pokojninske pravice oseb, ki uveljavljajo svojo pravico do prostega gibanja v skladu s členoma 21 in 45 PDEU. Prenosljivost pomeni, da varčevalec v PEPP zamenja prebivališče v drugo državo članico, pri tem pa ne zamenja ponudnikov PEPP, zamenjava ponudnikov PEPP pa ne vključuje nujno spremembe prebivališča.

(20)PEPP bi morali sestavljati nacionalni odseki, pri čemer bi se v vsakem od njih upoštevale značilnosti osebnih pokojninskih produktov, ki omogočajo, da so prispevki v PEPP upravičeni do spodbud. Na ravni posameznih varčevalcev v PEPP bi se prvi odsek oblikoval ob odprtju PEPP.

(21)Da bi omogočili nemoten prehod za ponudnike PEPP, bo obveznost zagotavljanja PEPP, ki vsebujejo odseke za vsako državo članico, začela veljati tri leta po začetku veljavnosti te uredbe. Vendar pa bi ob uvedbi PEPP ponudnik moral zagotoviti informacije o tem, kateri nacionalni odseki so takoj na voljo, da bi se izognili morebitnemu zavajanju potrošnikov.

(22)Ob upoštevanju narave vzpostavljenega pokojninskega načrta in vključenega upravnega bremena bi morali ponudniki in distributerji PEPP varčevalcem v PEPP in upravičencem iz naslova PEPP zagotoviti jasne in primerne informacije, na podlagi katerih bi se ti odločali o svoji upokojitvi. Zaradi enakih razlogov bi morali ponudniki in distributerji PEPP zagotoviti tudi visoko stopnjo preglednosti v različnih fazah načrta, ki jih sestavljajo obdobje pred sklenitvijo, članstvo (vključno z obdobjem pred upokojitvijo) in obdobje po upokojitvi. Zlasti bi morali zagotoviti informacije o pridobljenih pokojninskih pravicah, predvideni višini pokojninskih prejemkov, tveganjih in jamstvih ter stroških. Kadar predvidene višine pokojninskih prejemkov temeljijo na ekonomskih scenarijih, bi morale te informacije vključevati tudi neugodni scenarij v skrajnem, vendar mogočem primeru.

(23)Pred pristopom k načrtu PEPP bi bilo treba potencialnim varčevalcem v PEPP predložiti vse potrebne informacije za ozaveščeno odločitev.

(24)Da bi zagotovili optimalno preglednost produkta, bi morali proizvajalci PEPP pripraviti dokument s ključnimi podatki o PEPP za PEPP, ki jih proizvajajo, preden se lahko produkt distribuira varčevalcem v PEPP. Prav tako bi morali biti odgovorni za pravilnost dokumenta s ključnimi informacijami o PEPP. Dokument s ključnimi podatki o PEPP bi moral nadomestiti in prilagoditi dokument s ključnimi podatki o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih na podlagi Uredbe (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 33 , ki jih za PEPP ne bi bilo treba zagotoviti.

(25)Da bi zagotovili splošno razširjanje in razpoložljivost dokumentov s ključnimi informacijami o PEPP, bi bilo treba v tej uredbi določiti, da mora proizvajalec PEPP dokumente s ključnimi informacijami o PEPP objaviti na svojem spletnem mestu.

(26)Razvoj kalkulatorjev pokojninskih produktov na nacionalni ravni že poteka. Da bi bili ti kalkulatorji čim bolj uporabni za potrošnike, bi morali pri izračunu upoštevati stroške in provizije, ki jih zaračunajo različni proizvajalci PEPP, in morebitne dodatne stroške ali provizije, ki jih zaračunajo posredniki ali drugi členi v naložbeni verigi in ki jih proizvajalci PEPP še niso vključili v ceno produkta.

(27)Podrobnosti v zvezi z informacijami, ki bi jih bilo treba vključiti v dokument s ključnimi podatki o PEPP poleg elementov, ki jih že vsebuje dokument s ključnimi podatki o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih na podlagi Uredbe (EU) št. 1286/2014, in prikaz teh informacij bi bilo treba dodatno uskladiti z regulativnimi tehničnimi standardi, ki dopolnjujejo regulativne tehnične standarde iz Delegirane uredbe Komisije z dne 8. marca 2017 34 , pri tem pa upoštevati obstoječe in potekajoče raziskave o vedenju potrošnikov, vključno z rezultati testiranja učinkovitosti različnih načinov prikazovanja informacij potrošnikom.

(28)Dokument s ključnimi informacijami o PEPP bi se moral jasno razlikovati in bi moral biti ločen od vseh drugih tržnih sporočil.

(29)Ponudniki PEPP bi morali pripraviti izkaz o pokojninskih pravicah, naslovljen na varčevalce v PEPP, da bi jim predstavili ključne osebne in splošne podatke o načrtu PEPP in zagotovili stalne informacije o njem. Izkaz o pokojninskih pravicah bi moral biti razumljiv in izčrpen ter vsebovati relevantne in ustrezne informacije, da bi bilo lažje razumeti pokojninske pravice skozi čas in po posameznih načrtih, ter podpirati mobilnost delovne sile.

(30)Ponudniki PEPP bi morali člane pravočasno pred upokojitvijo obvestiti o možnostih izplačila. Kadar se pokojninski prejemki ne izplačajo v obliki doživljenjske rente, bi morali člani, ki se približujejo upokojitvi, prejeti informacije o razpoložljivih plačilnih produktih za izplačilo prejemkov, da se omogoči finančno načrtovanje za upokojitev.

(31)Upravičenci iz naslova PEPP bi morali informacije o svojih pokojninskih prejemkih in ustrezajočih možnostih izplačila prejemati tudi v obdobju izplačevanja prejemkov. To je zlasti pomembno, če upravičenec iz naslova PEPP v fazi izplačila nosi znatno stopnjo naložbenega tveganja. Upravičenci iz naslova PEPP bi morali biti obveščeni tudi o znižanju pripadajočih prejemkov, in sicer preden se tako znižanje izvede, potem ko je bila sprejeta odločitev o znižanju. Priporočljiva dobra praksa je, da se ponudniki PEPP pred sprejetjem take odločitve posvetujejo z upravičenci iz naslova PEPP.

(32)Zaradi ustrezne zaščite pravic varčevalcev v PEPP in upravičencev iz naslova PEPP, bi morali imeti ponudniki PEPP možnost izbire naložbene strukture, ki ustreza točno določeni vrsti in trajanju njihovih obveznosti. Zato je potreben učinkovit nadzor in pristop do predpisov o naložbah, ki ponudnikom PEPP omogoča zadostno prožnost pri odločanju o najvarnejši in najučinkovitejši naložbeni politiki in jih zavezuje k preudarnemu ravnanju. Upoštevanje načela preudarne osebe zato zahteva naložbeno politiko, ki je prilagojena strukturi strank posameznega ponudnika PEPP.

(33)S postavitvijo načela preudarne osebe kot temeljnega načela kapitalskih naložb in z omogočanjem ponudnikom PEPP, da opravljajo čezmejne dejavnosti, se spodbuja preusmeritev prihrankov v sektor osebnega pokojninskega zavarovanja, kar prispeva h gospodarskemu in socialnemu napredku.

(34)Ta uredba bi morala ponudnikom PEPP zagotavljati ustrezno raven naložbene svobode. Kot zelo dolgoročni vlagatelji z majhnimi likvidnostnimi tveganji lahko ponudniki PEPP prispevajo k oblikovanju unije kapitalskih trgov z naložbami v nelikvidna sredstva, kot so delnice, in v druge instrumente z dolgoročno ekonomsko perspektivo, s katerimi se ne trguje na reguliranih trgih, v večstranskih sistemih trgovanja (MTF) ali organiziranih sistemih trgovanja (OTF) v razumnih mejah. Koristi imajo lahko tudi od prednosti mednarodne diverzifikacije. Naložb v delnice, denominirane v valutah, ki niso valute njihovih obveznosti, in druge instrumente z dolgoročnim ekonomskim profilom, s katerimi se ne trguje na reguliranih trgih, v večstranskih sistemih trgovanja ali organiziranih trgovalnih sistemih, se zaradi tega ne bi smelo omejevati, razen iz razlogov skrbnega in varnega poslovanja, v skladu z načelom preudarne osebe, da se zaščitijo interesi varčevalcev v PEPP in upravičencev iz naslova PEPP.

(35)V kontekstu oblikovanja unije kapitalskih trgov je razumevanje, kaj so instrumenti z dolgoročnim ekonomskim profilom, široko. Taki instrumenti so neprenosljivi vrednostni papirji in zato nimajo dostopa do likvidnosti na sekundarnih trgih. Pogosto zahtevajo obveznosti za določen čas, kar omejuje možnosti njihovega trženja, in bi morali vključevati udeležbo in dolžniške instrumente v podjetjih, ki ne kotirajo na borzi, ter posojila tem podjetjem. Podjetja, ki ne kotirajo na borzi, vključujejo infrastrukturne projekte, družbe, ki ne kotirajo na borzi, ki si prizadevajo za rast, nepremičnine ali druga sredstva, ki bi lahko bili primerni za dolgoročne naložbe. Projekti za nizkoogljično infrastrukturo in infrastrukturo, ki je odporna na podnebne spremembe, so pogosto v obliki sredstev, ki ne kotirajo na borzi, in se financirajo pretežno z dolgoročnimi krediti. Ponudnike PEPP se glede na dolgoročno naravo njihovih obveznosti spodbuja, naj zadosten del svojega portfelja sredstev namenijo trajnostnim naložbam v realni sektor z dolgoročnimi gospodarskimi koristmi, zlasti infrastrukturnim projektom in podjetjem.

(36)Okoljski, socialni dejavniki in upravljavski dejavniki, ki so navedeni v načelih za odgovorno vlaganje, ki jih podpirajo Združeni narodi, so pomembni pri naložbeni politiki in sistemih ponudnikov PEPP za upravljanje tveganj. Ponudnike PEPP bi bilo treba spodbujati, naj take dejavnike upoštevajo v naložbenih odločitvah in upoštevajo, kako so vključeni v njihove sisteme za upravljanje tveganj.

(37)Za zagotovitev, da ponudniki PEPP izpolnjujejo svoje obveznosti glede oblikovanja naložbene politike v skladu s pravilom preudarne osebe, bi jim bilo treba preprečiti vlaganje v jurisdikcije, za katere je Projektna skupina za finančno ukrepanje določila, da so visoko tvegane in da ne sodelujejo. 

(38)Glede na dolgoročni cilj PEPP, ki je upokojitev, bi bilo treba oblikovati naložbene možnosti, ki se ponudijo varčevalcu v PEPP, da zajemajo elemente, ki vlagateljem omogočajo naložbeno odločitev, vključno s številom naložbenih možnosti, med katerimi lahko izbirajo. Varčevalec v PEPP bi moral imeti možnost, da po začetni izbiri ob sklenitvi PEPP spremeni to izbiro v razumnih razmikih (vsakih pet let), tako da se ponudnikom zagotovi zadostna stabilnost za njihovo dolgoročno naložbeno strategijo, hkrati pa tudi zaščita vlagateljev.

(39)Standardna naložbena možnost bi morala varčevalcu v PEPP omogočiti, da povrne vloženi kapital. Ponudniki PEPP bi dodatno lahko vključili mehanizem za usklajevanje z inflacijo, da jo vsaj delno zajamejo.

(40)Pristojni organ bi moral pri izvajanju svojih pooblastil slediti glavnim ciljem, to je varstvu pravic varčevalcev v PEPP in upravičencev iz naslova PEPP ter stabilnosti in trdnosti ponudnikov PEPP.

(41)Kadar je ponudnik PEPP institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje ali investicijsko podjetje, bi moral za hrambo svojih sredstev imenovati depozitarja. To je potrebno za varstvo potrošnikov, saj sektorska zakonodaja, ki se uporablja za institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje in investicijska podjetja ne zagotavlja imenovanja depozitarja.

(42)Preglednost stroškov in provizij je bistvena za krepitev zaupanja varčevalcev v PEPP in omogoča, da sprejemajo ozaveščene odločitve. Zato bi bilo treba prepovedati uporabo nepreglednih metod oblikovanja cen.

(43)Da se dosežejo cilji iz te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z določitvijo pogojev za izvajanje pooblastila EIOPA in pristojnih organov za posredovanje. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja. Komisija mora pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

(44)Komisija bi morala sprejeti osnutke izvedbenih tehničnih standardov, ki so jih pripravili evropski nadzorni organi v okviru skupnega odbora, glede prikaza in vsebine določenih elementov v dokumentu s ključnimi informacijami o PEPP, ki niso zajeti v [regulativnem tehničnem standardu o dokumentu s ključnimi informacijami o PRIIP], v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta 35 , Uredbe (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta 36 in Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta 37 . Komisija bi morala dopolniti tehnično delo evropskih nadzornih organov z izvedbo potrošniškega testiranja glede prikaza dokumenta s ključnimi informacijami, kot so ga predlagali evropski nadzorni organi.

(45)Brez poseganja v pravico strank PEPP, da sprožijo postopek pred sodiščem, bi bilo treba med ponudniki ali distributerji PEPP in strankami PEPP vzpostaviti dostopne, ustrezne, neodvisne, nepristranske, pregledne in učinkovite postopke za alternativno reševanje sporov, da bi se razrešili spori, ki izhajajo iz pravic in obveznosti iz te uredbe.

(46)Ponudniki in distributerji PEPP bi morali za vzpostavitev učinkovitega in uspešnega postopka reševanja sporov uvesti učinkovit pritožbeni postopek, ki bi ga lahko njihove stranke uporabile, preden se spor prične reševati v postopku za alternativno reševanje sporov ali pred sodiščem. Pritožbeni postopek bi moral vsebovati kratke in jasno določene časovne okvire, ko bi moral ponudnik ali distributer PEPP odgovoriti na pritožbo. Subjekti za alternativno reševanje sporov bi morali imeti zadostne zmogljivosti za sodelovanje pri ustreznem in učinkovitem čezmejnem sodelovanju na področju sporov, povezanih s pravicami in obveznostmi na podlagi te uredbe.

(47)Varčevalci v PEPP bi morali imeti pravico, da med fazo varčevanja in izplačevanja v jasnem, hitrem in varnem postopku zamenjajo ponudnike, da bi lahko našli boljše pogoje za svoje naložbe, s tem pa bi spodbudili tudi konkurenco med ponudniki PEPP.

(48)Postopek zamenjave bi moral biti za varčevalca v PEPP preprost. Zato bi moral biti ponudnik PEPP prejemnik odgovoren za sprožitev in upravljanje postopka v imenu varčevalca v PEPP. Ponudniki PEPP bi lahko pri vzpostavitvi storitve zamenjave prostovoljno uporabili tudi dodatna orodja, na primer tehnične rešitve.

(49)Pred podpisom pooblastila za zamenjavo bi moral biti varčevalec v PEPP obveščen o vseh korakih postopka, potrebnih za zamenjavo.

(50)Za uspešno zamenjavo je potrebno sodelovanje ponudnika PEPP prenositelja. Zato bi moral ponudnik PEPP prejemnik ponudniku PEPP prenositelju predložiti vse informacije, potrebne za ponovno vzpostavitev plačil na drug račun za PEPP. Vendar pa take informacije ne bi smele presegati tistega, kar je potrebno za izvedbo zamenjave.

(51)Da bi olajšali čezmejne zamenjave, bi bilo treba ponudniku v PEPP omogočiti, da od novega ponudnika PEPP zahteva, da mu zagotovi informacije o podrobnostih v zvezi z novim računom za PEPP, po možnosti v enem sestanku z novim ponudnikom PEPP.

(52)Varčevalci v PEPP ne bi smeli utrpeti finančnih izgub, vključno s plačilom stroškov in obresti, zaradi napak enega od ponudnikov PEPP, vključenih v postopek zamenjave. Zlasti ne bi smeli imeti nobenih finančnih izgub zaradi plačila dodatnih provizij, obresti ali drugih stroškov ter glob in kazni ali utrpeti druge finančne škode zaradi zamud pri izvedbi zamenjave.

(53)Varčevalci v PEPP bi morali imeti pravico, da ob sklenitvi PEPP izberejo način izplačila (rente, enkratni znesek ali drugo) v fazi izplačevanja, vendar z možnostjo, da svojo izbiro spremenijo enkrat vsakih pet let po tem, da bi lahko svojo izbiro načina izplačila najbolje prilagodili svojim potrebam, ko se približujejo upokojitvi.

(54)Ponudniki PEPP bi morali imeti možnost, da varčevalcem PEPP dajo na voljo široko paleto načinov izplačevanja. S tem pristopom bi dosegli cilj povečane uporabe PEPP zaradi povečane prožnosti in izbire za varčevalce v PEPP. Ponudnikom bi omogočil, da svoje PEPP oblikujejo na najbolj stroškovno učinkovit način. Skladen je z drugimi politikami EU in politično izvedljiv, saj daje državam članicam dovolj prožnosti, da se odločijo, kakšne možnosti izplačevanja želijo spodbujati.

(55)Zajamčiti bi bilo treba popolno preglednost stroškov in provizij, povezanih z naložbo v PEPP. Med ponudniki bi se vzpostavili enaki konkurenčni pogoji, hkrati pa bi bilo zagotovljeno varstvo potrošnikov. Za različne produkte bi bile na voljo primerjalne informacije, kar bi spodbudilo konkurenčno oblikovanje cen.

(56)Čeprav bi stalen nadzor ponudnikov PEPP izvajali zadevni nacionalni pristojni organi, bi morala EIOPA koordinirati nadzor PEPP, da bi se zagotovila uporaba poenotene nadzorne metodologije, s čimer bi prispevali k vseevropski naravi pokojninskega produkta.

(57)EIOPA bi morala sodelovati z nacionalnimi pristojnimi organi in spodbujati sodelovanje med njimi. Pri tem bi morala EIOPA imeti vlogo pri pooblastilu nacionalnih pristojnih organov za uporabo nadzornih ukrepov s tem, da bi zagotovila dokazila o kršitvah, povezanih s PEPP. Prav tako bi morala zagotoviti zavezujočo mediacijo v primeru nesoglasja med pristojnimi organi v čezmejnih situacijah.

(58)Za zagotavljanje, da finančna podjetja, ki proizvajajo PEPP, ter finančna podjetja in osebe, ki distribuirajo PEPP, izpolnjujejo določbe te uredbe ter da bi zagotovili, da zanje po celotni Uniji velja podobna obravnava, bi bilo treba zagotoviti upravne sankcije in druge ukrepe, ki so učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.

(59)V skladu s sporočilom Komisije z dne 8. decembra 2010 z naslovom „Krepitev sistemov sankcij v sektorju finančnih storitev“ 38 in da se zagotovi izpolnjevanje zahtev iz te uredbe, je pomembno, da države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev ustreznih upravnih sankcij in ukrepov v primeru kršitev te uredbe.

(60)Čeprav države članice lahko določijo pravila za upravne in kazenske sankcije za iste kršitve, se od njih ne bi smelo zahtevati, da določijo pravila za upravne sankcije za kršitve te uredbe, za katere velja nacionalno kazensko pravo. Če se namesto upravnih sankcij za kršitve te uredbe ohranijo kazenske sankcije, to ne bi smelo zmanjšati zmožnosti pristojnih organov ali kako drugače vplivati nanje, da za namene te uredbe sodelujejo s pristojnimi organi v drugih državah članicah, da imajo dostop do informacij in da pravočasno izmenjujejo informacije s temi organi, tudi po prijavi zadevnih kršitev pristojnim pravosodnim organom za namene kazenskega pregona.

(61)Pristojni organi bi morali biti pooblaščeni, da uvedejo denarne sankcije, ki so dovolj visoke, da odtehtajo dejanski ali potencialni dobiček, ter odvračilne tudi za večja finančna podjetja in njihovo vodstveno osebje.

(62)Da bi zagotovili dosledno uporabo sankcij po Uniji, bi morali pristojni organi pri ugotavljanju vrste upravnih sankcij ali drugih ukrepov in ravni upravnih denarnih kazni upoštevati vse zadevne okoliščine.

(63)Za zagotovitev, da imajo odločitve o kršitvah in kaznih, ki jih sprejmejo pristojni organi, odvračilni učinek na širšo javnost, in za krepitev varstva potrošnikov z opozarjanjem na PEPP, ki se distribuirajo ob kršenju te uredbe, bi bilo treba te odločitve objaviti pod pogojem, da se je iztekel rok za pritožbe in ni bila vložena nobena pritožba, razen če bi tako razkritje ogrožalo stabilnost finančnih trgov ali tekočo preiskavo.

(64)Za ugotavljanje morebitnih kršitev bi morali imeti pristojni organi potrebna preiskovalna pooblastila in vzpostaviti učinkovite mehanizme za omogočanje poročanja o morebitnih ali dejanskih kršitvah.

(65)Ta uredba ne bi smela posegati v določbe iz zakonodaj držav članic v zvezi s kazenskimi sankcijami.

(66)Vsaka obdelava osebnih podatkov, ki se izvede v okviru te uredbe, kot je izmenjava ali prenos osebnih podatkov, ki ga izvedejo pristojni organi, bi morala biti opravljena v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega Parlamenta in Sveta 39 , vsaka izmenjava ali prenos informacij, ki ga izvedejo evropski nadzorni organi, pa bi morala biti opravljena v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega Parlamenta in Sveta 40 .

(67)Davčne spodbude lahko imajo različne oblike in veliko vlogo pri spodbujanju uporabe osebnih pokojninskih produktov v več državah članicah. V številnih državah članicah so prispevki, vplačani v osebni pokojninski produkt, upravičeni do oblike eksplicitne ali implicitne davčne olajšave.

(68)Te uredbe ne bi smeli razumeti, kot da države članice zavezuje, da za PEPP uporabijo enaka davčna pravila, kot bi jih uporabile za primerljive osebne pokojninske produkte na podlagi nacionalne zakonodaje. Vendar bi moralo biti pri uporabi načela nacionalne obravnave, ki izhaja iz členov 21 in 45 TFEU in kakor ga razlaga Sodišče Evropske unije, možno, da se za PEPP, ki je objektivno primerljiv z osebnim pokojninskim produktom, ki se distribuira v dani državi članici, izkoristi enaka davčna olajšava, kot se odobri za osebne pokojninske produkte v tej državi članici, če je varčevalec v PEPP v njej davčni zavezanec. To velja tudi, če osebne pokojninske produkte ponuja ponudnik iz druge države članice.

(69)Po uvedbi PEPP se države članice spodbuja, naj upoštevajo Priporočilo Komisije (EU) 2017/... in koristi davčnih ugodnosti, ki jih odobrijo za nacionalne osebne pokojninske produkte, razširijo tudi na PEPP.

(70)Vrednotenje te uredbe bi bilo treba opraviti med drugim tako, da se ocenijo spremembe na trgu, kot je pojav novih oblik PEPP ter razvoj na drugih področjih prava Unije in izkušnje držav članic.

(71)Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, zlasti tista, ki jih priznava Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, predvsem pravico do varstva osebnih podatkov, lastninsko pravico, svobodo gospodarske pobude, načelo enakosti spolov in načelo visoke ravni varstva potrošnikov.

(72)Ker ciljev te uredbe, to je večjega varstva varčevalcev v PEPP in njihovega večjega zaupanja v PEPP, tudi pri čezmejni distribuciji teh produktov, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi svojih učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1
Predmet urejanja

Ta uredba določa enotna pravila o dovoljenjih, proizvodnji, distribuciji in nadzoru osebnih pokojninskih produktov, ki se distribuirajo v Uniji pod oznako „vseevropski osebni pokojninski produkt“ ali „PEPP“.

Člen 2
Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1) „osebni pokojninski produkt“ pomeni produkt, ki:

(a) temelji na prostovoljni pogodbi med posameznim varčevalcem in subjektom;

(b) ima upokojitev kot izrecen cilj;

(c) zagotavlja akumulacijo kapitala do upokojitve z omejenimi možnostmi predčasnega dviga pred upokojitvijo;

(d) zagotavlja prihodek ob upokojitvi;

(2) „vseevropski osebni pokojninski produkt (PEPP)“ pomeni dolgoročni varčevalni osebni pokojninski produkt, ki ga v okviru dogovorjenega načrta PEPP zagotavlja regulirano finančno podjetje, ki ima v skladu z zakonodajo Unije dovoljenje za upravljanje kolektivnih ali posamičnih naložb ali varčevanj, in ki ga je posamezni varčevalec v PEPP prostovoljno sklenil z namenom upokojitve in ga ni mogoče odkupiti ali ga je mogoče odkupiti samo pod izrecno omejenimi pogoji;

(3) „varčevalec v PEPP“ pomeni:

(a) neprofesionalno stranko iz točke (11) člena 4(1) Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta 41 ;

(b) stranko v smislu Direktive 2002/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta 42 , kadar ta stranka ne izpolnjuje meril za profesionalno stranko iz točke 10 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;

(4)„načrt PEPP“ pomeni pogodbo, sporazum, skrbniško pogodbo ali pravila, ki določajo, kakšni pokojninski prejemki se izplačujejo in pod katerimi pogoji, na podlagi individualnega načrta pokojninskega varčevanja, dogovorjenega s ponudnikom PEPP;

(5) „račun za PEPP“ pomeni osebni pokojninski račun, ki se vodi na ime varčevalca v PEPP ali upravičenca iz naslova PEPP, ki se uporablja za izvajanje transakcij, ki varčevalcu v PEPP omogoča redno vplačevanje zneskov za upokojitev, upravičencu iz naslova PEPP pa prejemanje pokojninskih prejemkov;

(6)„zagotavljanje PEPP“ pomeni proizvodnjo in distribucijo PEPP;

(7) „upravičenec iz naslova PEPP" pomeni osebo, ki prejema pokojninske prejemke iz naslova PEPP;

(8) „distribucija PEPP“ pomeni dejavnosti svetovanja, predlaganja ali izvajanja drugih pripravljalnih opravil pred sklenitvijo pogodb o zagotovitvi PEPP, sklepanje takih pogodb ali pomoč pri njihovem vodenju in izvajanju, kakor tudi zagotavljanje informacij o pokojninski pogodbi ali več pogodbah na podlagi meril, ki jih stranka PEPP izbere na spletnem mestu ali v drugih medijih, ter zagotavljanje lestvice pokojninskih produktov, vključno s primerjavo cen in produktov, ali popust na ceno pogodbe o pokojninskem zavarovanju, če lahko stranka PEPP na koncu postopka neposredno ali posredno sklene pogodbo o pokojninskem zavarovanju z uporabo spletnega mesta ali drugega medija;

(9) „pokojninski prejemki iz naslova PEPP“ pomeni prejemke, plačane ob odhodu ali v pričakovanju odhoda v pokoj. Ti prejemki se lahko plačujejo kot doživljenjska izplačila, časovno omejena izplačila, izplačila enkratnega zneska ali kakršna koli kombinacija teh oblik izplačila;

(10) „faza varčevanja“ pomeni obdobje, v katerem se sredstva (vplačila) zbirajo na računu za PEPP in običajno traja, dokler upravičenec iz naslova PEPP ne doseže upokojitvene starosti;

(11) „faza izplačevanja“ pomeni obdobje, v katerem se sredstva, zbrana na računu za PEPP, črpajo za kritje upokojitve ali drugih prihodkovnih zahtev;

(12) „renta“ pomeni znesek, ki se izplačuje v določenih razmikih v obdobju, kot je življenje upravičenca iz naslova PEPP ali določeno število let, kot donos naložbe;

(13) „postopna izplačila“ pomeni možnost upravičencev iz naslova PEPP, da do določene zgornje meje v rednih razmikih črpajo zneske v poljubni višini;

(14) „ponudnik PEPP“ pomeni finančno podjetje, ki ima dovoljenje za proizvodnjo PEPP in njegovo distribucijo;

(15) „distributer PEPP“ pomeni finančno podjetje, ki ima dovoljenje za distribucijo PEPP, ki jih ni proizvedlo, ter zavarovalnega posrednika, pozavarovalnega posrednika ali posrednika dopolnilnih zavarovanj;

(16) „trajni nosilec podatkov“ pomeni vsak instrument, ki:

(a) stranki PEPP omogoča, da shrani informacije, naslovljene osebno na to stranko, tako da so dostopni za poznejšo uporabo in za obdobje, primerno glede na namen informacij, ter

(b) ji omogoča nespremenjen prikaz shranjenih podatkov;

(17) „pristojni organi“ ponudnika PEPP pomeni nacionalne organe, ki jih vsaka država članica imenuje za nadzor ponudnikov PEPP;

(18) „matična država članica ponudnika PEPP“ pomeni državo članico, v kateri ima ponudnik PEPP registrirani sedež;

(19) „država članica gostiteljica ponudnika PEPP“ pomeni državo članico, ki ni matična država članica, v kateri ponudnik PEPP proizvaja ali distribuira PEPP;

(20) „odsek“ pomeni razdelek, ki se odpre znotraj vsakega posameznega računa za PEPP in ki izpolnjuje pravne zahteve in pogoje za uporabo spodbud, ki jih za vlaganje v PEPP na nacionalni ravni določi država članica, v kateri ima varčevalec v PEPP stalno prebivališče. Posledično je lahko posameznik varčevalec v PEPP ali upravičenec iz naslova PEPP v vsakem odseku, kar je odvisno od posameznih pravnih zahtev za faze varčevanja in izplačevanja;

(21) „kapital“ pomeni skupni prispevek kapitala in nevpoklicani kapital, izračunan na podlagi zneskov, ki jih je mogoče vložiti po odbitku vseh provizij, stroškov in izdatkov, ki jih neposredno ali posredno krijejo vlagatelji;

(22) „finančni instrument“ pomeni instrumente, določene v oddelku C Priloge I k Direktivi 2014/65/EU;

(23) „depozitar“ pomeni institucijo, ki je zadolžena za hrambo sredstev in nadzor nad izpolnjevanjem pogojev sklada in veljavne zakonodaje;

(24) „standardna naložbena možnost“ je naložbena strategija, ki se uporabi, kadar varčevalec v PEPP ni dal navodil, kako naj se vlagajo sredstva, ki se zbirajo na njegovem računu za PEPP;

(25) „tehnike za zmanjševanje tveganja“ pomeni tehnike za sistematično zmanjševanje obsega izpostavljenosti tveganjem in/ali verjetnosti za njihovo pojavitev;

(26) „zamenjava ponudnikov“ pomeni prenos pozitivnega stanja pri enem ponudniku PEPP k drugemu z enega računa za PEPP na drugega na zahtevo stranke PEPP, in sicer z zaprtjem prejšnjega računa za PEPP ali brez njega;

(27) „svetovanje“ pomeni zagotovitev osebnega priporočila varčevalcu v PEPP, in sicer na njegovo zahtevo ali na pobudo ponudnika ali distributerja PEPP, glede ene ali več pogodb za sklenitev PEPP;

(28) „stranka PEPP“ pomeni varčevalca v PEPP, potencialnega varčevalca v PEPP in/ali upravičenca iz naslova PEPP.

Člen 3
Veljavni predpisi

Za zagotavljanje PEPP veljajo:

(a) ta uredba,

(b) v primerih, ki jih dovoljuje ta uredba, določbe pogodbe za zagotavljanje PEPP, sklenjene med varčevalcem v PEPP in ponudnikom PEPP;

(c) za področja, ki jih ne ureja ta uredba, ali kadar jih ureja delno, za vidike, ki niso zajeti v tej uredbi:

(i)določbe zakonodaje, ki so jo sprejele države članice pri izvajanju ukrepov EU posebej v zvezi z PEPP;

(ii)določbe zakonodaje držav članic, ki bi veljale za primerljive osebne pokojninske produkte, ki se pripravijo in distribuirajo v skladu z zakonodajo države članice, v kateri ima proizvajalec svoj registrirani sedež.

POGLAVJE II
DOVOLJENJA

Člen 4
Dovoljenja

1.PEPP se lahko proizvede in distribuira samo v Uniji, kadar pridobi dovoljenje EIOPA v skladu s to uredbo.

2.Dovoljenje za PEPP velja v vseh državah članicah. Imetniku dovoljenja omogoča, da proizvaja in distribuira PEPP v skladu z dovoljenjem EIOPA.

Člen 5
Vloga za dovoljenje za PEPP

1.Za dovoljenje za PEPP lahko zaprosijo samo naslednja finančna podjetja:

(a) kreditne institucije z dovoljenjem v skladu z Direktivo 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta 43 ;

(b)zavarovalnice z dovoljenjem v skladu z Direktivo 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta 44 , ki ponujajo neposredna življenjska zavarovanja v skladu s členom 2(3) in Prilogo II Direktive 2009/138/ES;

(c)institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki so registrirane ali imajo dovoljenje v skladu z Direktivo (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta 45 ;

(d)investicijska podjetja z dovoljenjem v skladu z Direktivo 2014/65/EU, ki opravljajo upravljanje portfeljev ali naložbeno svetovanje;

(e)zavarovalnice ali družbe za upravljanje z dovoljenjem v skladu z Direktivo 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta 46 ;

(f)upravitelji alternativnih investicijskih skladov (AIS) z dovoljenjem v skladu z Direktivo 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta 47 .

2.Finančna podjetja iz odstavka 1 vloge za dovoljenje za PEPP predložijo EIOPA. Vloga vsebuje:

(a) informacije o standardnih pogodbenih pogojih, ki se predlagajo varčevalcem v PEPP;

(b) informacije o identiteti vložnika ter njegovem trenutnem in predhodnem strokovnem znanju in izkušnjami s področja financ;

(c) identiteto oseb, ki bodo dejansko vodile posle proizvodnje in/ali distribucije PEPP;

(d)informacije o ureditvah glede portfelja in upravljanja tveganja ter upravnih nalog v zvezi s PEPP;

(e)informacije o naložbenih strategijah, profilu tveganja in drugih značilnostih PEPP;

(f) seznam držav članic, v katerih vložnik namerava tržiti PEPP;

(g) informacije o identiteti depozitarja, kjer je ustrezno;

(h) opis informacij, ki bodo na voljo varčevalcem v PEPP, vključno z opisom ureditve za obravnavo pritožb, ki jih vložijo varčevalci v PEPP;

(i) dokazilo o dovoljenju ali registraciji vložnika v skladu z veljavnim zakonodajnim aktom Unije iz odstavka 1 in informacije o identiteti pristojnega organa, ki ga je izdal.

3.EIOPA lahko zahteva pojasnila in dodatne informacije o predloženi dokumentaciji in informacijah iz odstavka 1.

4.EIOPA lahko od pristojnega organa finančnega podjetja, ki prosi za dovoljenje, zahteva pojasnila in informacije v zvezi z dokumentacijo iz odstavka 2. Pristojni organ na zahtevo odgovori v 10 delovnih dni od datuma, na katerega je prejel zahtevo od EIOPA.

5.Vse naknadne spremembe dokumentacije in informacij iz odstavkov 1 in 2 se takoj sporočijo EIOPA.

Člen 6
Pogoji za odobritev dovoljenja za PEPP

1.EIOPA v dveh mesecih od predložitve popolne vloge odobri dovoljenje za PEPP, samo kadar se prepriča, da so v celoti izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)vložnik izpolnjuje zahteve te uredbe;

(b)vložnik ima dovoljenje svojega pristojnega organa za proizvodnjo produktov, ki upoštevajo take naložbene strategije, kot jih zajema ta uredba;

(c)predlagani PEPP izpolnjuje vse zahteve te uredbe;

(d)predlagani PEPP temelji na naložbeni strategiji, ki omogoča upokojitveni rezultat iz predlaganih pogodbenih pravil.

2.Pred sprejetjem odločitve o vlogi se EIOPA posvetuje s pristojnim organom vložnika.

3.EIOPA vložniku sporoči razloge za zavrnitev dovoljenja za PEPP.

4.EIOPA umakne dovoljenje za PEPP, če pogoji za odobritev dovoljenja niso več izpolnjeni.

5.EIOPA pristojne organe finančnih podjetij iz člena 5(1) četrtletno obvešča o odločitvah o odobritvi, zavrnitvi ali umiku dovoljenj v skladu s to uredbo.

6.EIOPA zagotovi koordinacijo z evropskima nadzornima organoma, Evropskim bančnim organom, ustanovljenim z Uredbo (EU) št. 1093/2010, in Evropskim organom za vrednostne papirje in trge, ustanovljenim z Uredbo (EU). št. 1095/2010, in izmenjuje informacije z njima za opravljanje njunih nalog.

Člen 7
Označevanje in preoblikovanje

1.Oznaka „PEPP“ ali „vseevropski osebni pokojninski produkt“ se v zvezi z osebnimi pokojninskimi produkti lahko uporablja samo, če je EIOPA izdala dovoljenje, da se osebni pokojninski produkt distribuira pod oznako „PEPP“ v skladu s to uredbo.

2.Obstoječi osebni pokojninski produkti se lahko preoblikujejo v PEPP potem, ko EIOPA izda dovoljenje.

3.Ponudniki PEPP vseevropskih osebnih pokojninskih produktov ne preoblikujejo v osebne pokojninske produkte, ki jih ta uredba ne zajema.

Člen 8
Distribucija PEPP

1.Finančna podjetja iz člena 5(1) lahko distribuirajo PEPP, ki jih niso proizvedla, po prejemu dovoljenja za distribucijo od pristojnih organov v matični državi članici.

2.Zavarovalni posredniki z dovoljenjem v skladu z Direktivo (EU) 2016/97 Evropskega parlamenta in Sveta 48 lahko distribuirajo PEPP, ki jih niso proizvedli.

Člen 9
Bonitetna ureditev, ki se uporablja za različne vrste ponudnikov

Ponudniki PEPP in distributerji PEPP vedno izpolnjujejo določbe te uredbe ter zadevno bonitetno ureditev, ki se uporablja zanje v skladu z zakonodajnimi akti iz člena 5(1).

Člen 10
Centralni javni register

EIOPA vodi centralni javni register, v katerem so navedeni vsi PEPP z dovoljenjem na podlagi te uredbe, ponudniki teh PEPP in pristojni organi ponudnikov PEPP. Register je javno na voljo v elektronski obliki.

POGLAVJE III
ČEZMEJNO ZAGOTAVLJANJE IN PRENOSLJIVOST PEPP

ODDELEK I
SVOBODA OPRAVLJANJA STORITEV IN SVOBODA USTANAVLJANJA

Člen 11
Izvajanje svobode opravljanja storitev in svobode ustanavljanja ponudnikov PEPP

Ponudniki PEPP lahko zagotavljajo, distributerji PEPP pa distribuirajo PEPP na ozemlju države članice gostiteljice v okviru svobode opravljanja storitev ali svobode ustanavljanja pod pogojem, da je to skladno z zadevnimi predpisi in postopki, ki so vzpostavljeni z zakonodajnimi akti Unije iz členov 5(1) ali 8(2), ki se uporabljajo zanje, ali na podlagi teh aktov.

ODDELEK II
PRENOSLJIVOST

Člen 12
Storitev prenosljivosti

1.Storitev prenosljivosti varčevalcem v PEPP omogoča, da še naprej vplačujejo prispevke v PEPP, za katerega so že sklenili pogodbo z njegovim ponudnikom, tudi kadar spremenijo svoje stalno prebivališče zaradi selitve v drugo državo članico.

2.V primeru koriščenja storitve prenosljivosti so varčevalci v PEPP upravičeni do tega, da obdržijo vse prednosti in spodbude, ki jih je zagotovil ponudnik PEPP in ki so povezane z neprekinjenim vlaganjem v isti PEPP.

Člen 13
Zagotavljanje storitve prenosljivosti

1.Ponudniki PEPP zagotovijo storitev prenosljivosti varčevalcem v PEPP, ki imajo pri njih račun za PEPP in zaprosijo zanjo.

2.Kadar ponudnik PEPP ali distributer PEPP ponudi vseevropski osebni pokojninski produkt, mora potencialnim varčevalcem v PEPP zagotoviti informacije o tem, kateri nacionalni odseki so takoj na voljo.

3.Najpozneje tri leta po začetku veljavnosti te uredbe vsak PEPP na zahtevo pri ponudniku PEPP ponuja nacionalne odseke za vse države članice.

Člen 14
Odseki PEPP 

Brez poseganja v rok iz člena 13(3) ponudniki PEPP zagotovijo, da je mogoče v okviru vsakega posameznega računa za PEPP odpreti nov odsek, ki ustreza pravnim zahtevam in pogojem za koriščenje spodbud, ki jih za PEPP na nacionalni ravni določi država članica, v katero se varčevalec v PEPP preseli.

Člen 15
Odprtje novega odseka 

1.Brez poseganja v rok iz člena 13(3) ponudnik PEPP takoj, ko je obveščen o namenu varčevalca v PEPP, da bo izkoristil pravico do mobilnosti med državami članicami, obvesti varčevalca v PEPP o možnosti odprtja novega odseka v okviru njegovega osebnega varčevalnega računa in o roku, v katerem bo mogoče odpreti takšen odsek.

2.Da bi varčevalec v PEPP izkoristil to možnost, ponudniku PEPP pošlje zahtevek, ki vključuje vse naslednje informacije:

(a) novo državo članico stalnega prebivališča varčevalca v PEPP;

(b) datum, od katerega bi se naložbe preusmerile v novo odprt odsek;

(c) vse zadevne informacije o možnih spremembah sprejete naložbene strategije ali drugih elementov.

3.Ponudnik PEPP najpozneje tri mesece po prejemu zahtevka iz odstavka 2 varčevalcu v PEPP brezplačno zagotovi popolne informacije in svetovanje o pogojih, ki veljajo za nov odsek, v skladu z oddelkoma II in III poglavja IV.

4.Nov odsek se odpre s podpisom nove pogodbe ali spremembo obstoječe pogodbe med varčevalcem v PEPP in ponudnikom PEPP v skladu z veljavnim pogodbenim pravom. Datum odprtja se določi v pogodbi, kadar pogodba ne vsebuje takšnega določila, pa se šteje, da je nov odsek odprt od datuma podpisa pogodbe ali njene spremembe.

Člen 16
Prenos zbranih pravic med odseki PEPP 

1.Ponudnik PEPP varčevalcu v PEPP na njegovo zahtevo predlaga, da uredi prenos zbranih sredstev med različnimi odseki posameznega računa za PEPP, tako da se vsa sredstva lahko konsolidirajo v enem odseku.

2.Prenos sredstev iz odstavka 1 se omogoči brez odkupa teh sredstev v naravi.

Člen 17
Zagotavljanje informacij o prenosljivosti nacionalnim organom 

1.Ponudnik PEPP uradno obvesti zadevni nacionalni organ, ki izvaja bonitetni nadzor nad njim, o vseh pogodbenih ureditvah za zagotavljanje storitve prenosljivosti.

2.Informacije iz odstavka 1 se v enem mesecu po odprtju novega odseka elektronsko pošljejo v centralno podatkovno zbirko pri nacionalnem nadzornem organu in vključujejo vsaj:

(a) identifikacijo odseka (ime varčevalca v PEPP, veljavno nacionalno zakonodajo, datum odprtja odseka);

(b) znesek prenesenih sredstev, če obstaja;

(c) način prenosa (z odkupom prenesenih sredstev v naravi ali brez njega).

POGLAVJE IV
ZAHTEVE GLEDE DISTRIBUCIJE IN INFORMACIJ

ODDELEK I
Splošne določbe

Člen 18
Splošno načelo

Ponudniki PEPP in distributerji PEPP pri opravljanju dejavnosti distribucije PEPP vedno ravnajo odkrito, pošteno in strokovno v skladu z najboljšimi interesi svojih strank.

Člen 19
Ureditev distribucije, ki se uporablja za različne vrste ponudnikov in distributerjev PEPP

Različne vrste ponudnikov in distributerjev PEPP morajo za distribucijo PEPP upoštevati naslednja pravila:

(a)distributerji zavarovalnih produktov, kot so opredeljeni v točki (8) člena 2(1) Direktive (EU) 2016/97, upoštevajo veljavno nacionalno zakonodajo, s katero se izvajajo pravila iz poglavij V in VI navedene direktive za distribucijo zavarovalnih naložbenih produktov, vso neposredno veljavno zakonodajo Unije glede distribucije takšnih produktov, sprejeto na podlagi navedenih pravil, in določbe členov 18, 19, 21 do 23 in 27 do 32 tega poglavja;

(b)investicijska podjetja, kot so opredeljena v točki (1) člena 4(1) Direktive 2014/65/EU, upoštevajo veljavno nacionalno zakonodajo, s katero se izvajajo pravila o trženju in distribuciji finančnih instrumentov iz prvega pododstavka člena 16(3) navedene direktive ter členov 23, 24 in 25 navedene direktive, vso neposredno veljavno zakonodajo Unije, sprejeto na podlagi navedenih določb, in določbe členov 18, 19, 21 do 23 in 27 do 32 tega poglavja;

(c)vsi ostali ponudniki PEPP in distributerji PEPP izpolnjujejo vse določbe tega poglavja.

Člen 20
Spodbude

Ponudniki ali distributerji PEPP iz člena 19(c) te uredbe glede provizij ali honorarjev, ki jih plača ali prejme stranka, ki ni varčevalec v PEPP ali oseba, ki ravna v njegovem imenu, ali nedenarnih koristi, ki jih zagotovi ali prejme stranka, ki ni varčevalec v PEPP ali oseba, ki ravna v njegovem imenu, v zvezi z distribucijo PEPP upoštevajo veljavno nacionalno zakonodajo, s katero se izvajajo pravila za investicijska podjetja v členu 24(7)(b) in členu 24(9) Direktive 2014/65/EU. Za namene tega člena se sklicevanje na člen 23 Direktive 2014/65/EU v členu 24(9) navedene direktive razume kot sklicevanje na člen 18 te uredbe.

Člen 21
Elektronska distribucija in drugi trajni nosilci podatkov

Vsi dokumenti in informacije iz tega poglavja se strankam PEPP zagotovijo v elektronski obliki pod pogojem, da lahko stranka PEPP take informacije shrani na način, da so ji dostopne za poznejšo uporabo, in za obdobje, primerno za namene teh informacij, ter da orodje omogoča nespremenjeno reprodukcijo shranjenih informacij. Ponudniki in distributerji PEPP navedene dokumente in informacije brezplačno zagotovijo tudi na drugem trajnem nosilcu podatkov.

Člen 22
Nadzor produktov ter zahteve glede upravljanja

1.Ponudniki PEPP vzdržujejo, izvajajo in pregledujejo postopke za odobritev vsakega PEPP ali bistvene prilagoditve obstoječega PEPP, preden se distribuira strankam PEPP.

Postopek odobritve produkta mora biti sorazmeren in primeren glede na naravo PEPP.

Postopek odobritve produkta opredeljuje ugotovljen ciljni trg za vsak PEPP in zagotovi, da so ocenjena vsa pomembna tveganja za tak trg ter da je predvidena distribucijska strategija skladna z ugotovljenim ciljnim trgom in da se sprejmejo ustrezni ukrepi za zagotovitev, da se PEPP proda na opredeljenem ciljnem trgu.

Ponudnik PEPP razume in redno pregleduje PEPP, ki jih zagotavlja, pri čemer upošteva vse dogodke, ki bi lahko bistveno vplivali na morebitno tveganje za ugotovljen ciljni trg, da oceni vsaj, ali so PEPP še skladni s potrebami ugotovljenega ciljnega trga in ali je načrtovana distribucijska strategija še ustrezna.

Ponudniki PEPP dajo distributerjem PEPP na voljo vse ustrezne informacije o PEPP in postopku odobritve produkta, vključno z ugotovljenim ciljnim trgom PEPP.

Distributerji PEPP vzpostavijo ustrezne ureditve za pridobitev informacij iz petega pododstavka in za razumevanje značilnosti ter ugotovljenega ciljnega trga vsakega PEPP.

2.Politike, postopki in ureditve iz tega člena ne posegajo v druge zahteve v okviru te uredbe ali ki se uporabljajo na podlagi te uredbe, vključno z zahtevami v zvezi z razkritjem, primernostjo ali ustreznostjo, prepoznavanjem in obvladovanjem nasprotja interesov ter spodbudami.

ODDELEK II
PREDPOGODBENE INFORMACIJE
   

Člen 23
Dokument s ključnimi informacijami o PEPP

1.Preden se PEPP predlaga varčevalcem v PEPP, ponudnik PEPP za ta produkt v skladu z zahtevami iz tega poglavja pripravi dokument s ključnimi informacijami o PEPP ter ga objavi na svojem spletnem mestu.

2.Ponudniki PEPP in distributerji PEPP izpolnjujejo člene 5(2) in 6 do 18 Uredbe (EU) št. 1286/2014. 

3.Poleg informacij iz člena 8(3)(c) Uredbe Komisije (EU) št. (EU) št. 1286/2014 oddelek z naslovom „Kaj je ta produkt?“ vsebuje naslednje informacije:

(i)opis pokojninskih prejemkov in obsega, v katerem so zajamčeni;

(ii)najkrajše ali najdaljše obdobje vključenosti v načrt PEPP;

(iii)upokojitveno starost;

(iv)splošne informacije o storitvi prenosljivosti, vključno z informacijami o odsekih;

(v)splošne informacije o storitvi zamenjave ter sklicevanja na posebne informacije o storitvi zamenjave iz člena 50;

(vi) razpoložljive informacije v zvezi z rezultati naložbene politike v smislu okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov;

(vii)pravo, ki se uporabi za pogodbo o PEPP, kadar stranki nimata proste izbire ali, kadar stranki prosto izbirata veljavno pravo, pravo, za katero ponudnik PEPP predlaga, da se izbere.

4.Ponudniki PEPP in distributerji PEPP poleg informacij v dokumentu s ključnimi informacijami o PEPP potencialnim varčevalcem v PEPP zagotovijo sklic na vsa poročila o solventnosti in finančnem stanju ponudnika PEPP ter jim omogočijo preprost dostop do teh informacij.

5.Potencialnim varčevalcem v PEPP se zagotovijo tudi informacije o pretekli uspešnosti naložb, povezanih z načrtom PEPP, za vsaj zadnjih pet let ali za vsa leta delovanja načrta, kadar je to obdobje krajše od pet let, ter informacije o strukturi stroškov, ki jih nosijo varčevalci v PEPP in upravičenci iz naslova PEPP.

6.Evropski nadzorni organi (Evropski bančni organ, Evropski organ za vrednostne papirje in trge in EIOPA) za zagotavljanje dosledne uporabe tega člena prek skupnega odbora evropskih nadzornih organov pripravijo osnutke izvedbenih tehničnih standardov, v katerih določijo podrobnosti o prikazu in vsebini vsakega od elementov informacij iz odstavkov 3 in 4, skupaj z zahtevami, potrebnimi za prikaz navedenih informacij v standardizirani obliki, ki omogoča primerjavo.

Evropski nadzorni organi pri pripravi osnutka izvedbenih tehničnih standardov upoštevajo različne vrste PEPP, razlike med njimi in zmožnosti varčevalcev v PEPP ter tudi značilnosti PEPP, da se varčevalcem v PEPP omogoči izbiranje med različnimi osnovnimi naložbami ali drugimi možnostmi, ki jih produkt ponuja, tudi kadar se lahko ta izbira opravi v različnih obdobjih ali v prihodnosti spremeni.

Evropski nadzorni organi osnutke izvedbenih tehničnih standardov predložijo Komisiji do ....

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 24
Razkritje informacij glede distribucije

1.Ponudniki ali distributerji PEPP iz člena 19(c) te uredbe pravočasno pred sklenitvijo pogodbe v zvezi s PEPP varčevalcem v PEPP ali potencialnim varčevalcem v PEPP zagotovijo vsaj informacije v zvezi s pogodbo o PEPP in o samih sebi, določene v členu 19 in točkah (a) in (c) prvega pododstavka člena 29(1) Direktive (EU) 2016/97, v zvezi z zavarovalnimi pogodbami in zavarovalnimi posredniki.

2.Informacije iz tega odstavka 1 se zagotovijo v standardizirani obliki, ki omogoča primerjavo, ter v razumljivi obliki na način, ki varčevalcem v PEPP omogoča, da razumejo naravo in tveganja ponujenega PEPP ter da se posledično odločajo o naložbi na podlagi informacij.

3.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 62, da se opredelijo merila, na katerih temelji standardizirana oblika iz odstavka 2.

Oddelek III
Svetovanje in standardi za prodajo, kadar svetovanje ni zagotovljeno

Člen 25
Ugotavljanje zahtev in potreb ter zagotavljanje svetovanja

1.Pred sklenitvijo pogodbe v zvezi s PEPP ponudnik ali distributer PEPP iz člena 19(c) te uredbe na podlagi informacij, ki jih je prejel od varčevalca v PEPP, opredeli zahteve in potrebe stranke v zvezi z upokojitvijo ter mu zagotovi objektivne informacije o PEPP na razumljiv način, da mu omogoči ozaveščeno odločitev.

Vsaka predlagana pogodba je v skladu z zahtevami in potrebami varčevalca v PEPP v zvezi z upokojitvijo.

2.Kadar se pred sklenitvijo določene pogodbe zagotovi svetovanje, ponudnik ali distributer PEPP iz člena 19(c) te uredbe varčevalcu v PEPP poda individualno priporočilo, ki pojasnjuje, zakaj je določen PEPP najustreznejši glede na zahteve in potrebe varčevalca v PEPP.

3.Ponudnik ali distributer PEPP iz člena 19(c) te uredbe pri svetovanju spoštuje veljavno nacionalno zakonodajo, s katero se izvajajo pravila iz člena 25(2) Direktive 2014/65/EU, in vso neposredno veljavno zakonodajo Unije, sprejeto na podlagi člena 25(8) navedene direktive, v zvezi z navedenimi pravili.

4.Kadar ponudnik ali distributer PEPP iz člena 19(c) te uredbe varčevalca v PEPP obvesti, da je njegovo svetovanje neodvisno, to svetovanje utemelji z analizo dovolj velikega števila osebnih pokojninskih produktov, ki so na voljo na trgu, da lahko na podlagi tega v skladu s strokovnimi merili poda individualno priporočilo glede tega, katera pogodba o PEPP bi bila primerna za zadovoljitev potreb varčevalca v PEPP. Tako svetovanje ne sme biti omejeno na pogodbe v zvezi s PEPP, ki jih ponuja ponudnik ali distributer PEPP sam, subjekti, ki so tesno povezani s ponudnikom ali distributerjem PEPP, ali drugi subjekti, s katerimi ima ponudnik ali distributer PEPP tesne pravne ali gospodarske povezave, vključno s pogodbenimi razmerji, saj bi to lahko ogrozilo neodvisnost svetovanja.

5.Ponudniki in distributerji PEPP iz člena 19(c) te uredbe pristojnim organom na njihovo zahtevo zagotovijo in dokažejo, da imajo fizične osebe, ki svetujejo o PEPP, potrebno znanje in sposobnosti za izpolnjevanje svojih obveznosti v skladu s tem poglavjem. Države članice objavijo merila, ki se uporabljajo za ocenjevanje znanja in sposobnosti.

Člen 26
Sklenitev pogodbe o PEPP brez svetovanja

1.Ne glede na člen 25(1) se lahko varčevalec v PEPP odpove pravici do svetovanja v zvezi s sklenitvijo pogodbe o standardni naložbeni možnosti.

Kadar se varčevalec v PEPP odpove pravici do svetovanja, ponudniki ali distributerji PEPP iz člena 19(c) te uredbe pri izvajanju dejavnosti distribucije PEPP od varčevalca v PEPP ali potencialnega varčevalca v PEPP zahtevajo, da predloži informacije v zvezi s svojim znanjem in izkušnjami s področja naložb, povezanih s ponujenim ali zahtevanim PEPP, in ponudniku ali distributerju PEPP tako omogoči, da oceni, ali je predviden PEPP primeren za varčevalca v PEPP.

Kadar ponudnik ali distributer PEPP iz člena 19(c) te uredbe na podlagi informacij, prejetih na podlagi prvega pododstavka, meni, da produkt ni primeren za varčevalca v PEPP ali potencialnega varčevalca v PEPP, ga na to opozori. To opozorilo se lahko zagotovi v standardizirani obliki.

Kadar varčevalci v PEPP ali potencialni varčevalci v PEPP ne zagotovijo informacij iz prvega pododstavka ali kadar zagotovijo nezadostne informacije v zvezi s svojim znanjem in izkušnjami, jih ponudnik ali distributer PEPP opozori, da ne more ugotoviti, ali je predvideni PEPP primeren zanje. To opozorilo se lahko zagotovi v standardizirani obliki.

2.Ne glede na člen 25(1) ponudnik ali distributer PEPP iz člena 19(c) te uredbe v primeru, ko se je varčevalec v PEPP odpovedal pravici do svetovanja v zvezi s standardno naložbeno možnostjo, lahko opravlja dejavnosti distribucije PEPP, ne da bi moral pridobiti informacije ali opraviti določitev iz odstavka 1 tega člena, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a) dejavnosti so povezane s pogodbami o PEPP glede standardne naložbene možnosti, pri katerih gre samo za izpostavljenost naložbenemu tveganju v zvezi s finančnimi instrumenti, ki se v skladu s členom 25(4)(a) Direktive 2014/65/EU štejejo za nekompleksne in ki ne vključujejo strukture, zaradi katere bi varčevalec v PEPP težko razumel zadevno tveganje;

(b) distribucija PEPP se opravi na pobudo varčevalca v PEPP ali potencialnega varčevalca v PEPP;

(c) varčevalec v PEPP ali potencialni varčevalec v PEPP je jasno obveščen, da pri opravljanju dejavnosti distribucije PEPP ponudnik ali distributer PEPP ni dolžen oceniti primernosti zagotovljenega ali ponujenega PEPP ali dejavnosti distribucije PEPP in da varčevalec v PEPP ali potencialni varčevalec v PEPP ni deležen ustrezne zaščite v zvezi z zadevnimi pravili o poslovanju. Tako opozorilo se lahko posreduje v standardizirani obliki;

(d) ponudnik ali distributer PEPP spoštuje svoje obveznosti na podlagi pravil, ki veljajo zanj, v skladu s tem poglavjem, in sicer glede navzkrižja interesov v zvezi z dejavnostmi distribucije PEPP.

3.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 62, da se nadalje opredeli, kako bodo ponudniki ali distributerji PEPP iz člena 19(c) te uredbe pri opravljanju dejavnosti distribucije PEPP spoštovali načela iz tega člena, vključno glede informacij, ki jih je treba pridobiti pri oceni primernosti PEPP za njihove stranke in merila za ocenjevanje nekompleksnih pogodb v zvezi s PEPP za namene iz točke (ii) odstavka 2(a) tega člena. V teh delegiranih aktih se upoštevajo:

(a) narava storitev, ponujenih ali zagotovljenih varčevalcu v PEPP ali potencialnemu varčevalcu v PEPP, ob upoštevanju vrste, namena, obsega in pogostosti poslov; ter

(b) narava produktov, ki so ponujeni ali o katerih se razmišlja, vključno z različnimi vrstami finančnih instrumentov.

ODDELEK IV
INFORMACIJE MED TRAJANJEM POGODBE

Člen 27
Splošne določbe

1.Ponudniki PEPP za vsakega varčevalca v PEPP sestavijo strnjen individualni dokument s ključnimi informacijami, pri tem pa upoštevajo posebno naravo nacionalnih pokojninskih sistemov ter zadevno nacionalno socialno, delovno in davčno pravo (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o pravicah v okviru PEPP). Naslov dokumenta vsebuje besede „obvestilo o pravicah v okviru PEPP“.

2.V zvezi s točnim datumom, na katerega se nanašajo informacije v obvestilu o pravicah v okviru PEPP, obliko informacij v obvestilu o pravicah v okviru PEPP ter obravnavo vseh pomembnih sprememb teh informacij se ustrezno uporabljajo odstavki 2–4 člena 38 Direktive 2016/2341/EU, kjer za namene te uredbe „izkaz pokojninskih prejemkov“ pomeni obvestilo o pravicah v okviru PEPP.

3.Poleg tega se varčevalec v PEPP v času trajanja pogodbe obvešča o vseh spremembah naslednjih informacij:

(a) splošnih in posebnih pogojev police;

(b) naziva podjetja ponudnika PEPP, njegove pravne oblike ali naslova sedeža in, kadar je potrebno, podružnice, ki je sklenila pogodbo;

(c) vseh informacij iz člena 23(2) do (5) v primeru spremembe pogojev PEPP ali spremembe prava, ki se uporabi za pogodbo v zvezi s PEPP;

(d) informacij o tem, kako naložbena strategija upošteva okoljske, socialne in upravljavske dejavnike.

Člen 28
Obvestilo o pravicah v okviru PEPP

1.Obvestilo o pravicah v okviru PEPP vključuje vsaj naslednje ključne informacije za varčevalce v PEPP:

(a) osebne podatke o varčevalcu v PEPP, naziv ponudnika PEPP, informacije o projekcijah pokojninskih prejemkov, informacije o pridobljenih pravicah ali nakopičenem kapitalu, prispevkih, ki jih je plačal varčevalec v PEPP ali tretja oseba, in informacije ravni financiranja načrta PEPP, za kar se uporabi člen 39, odstavki 1(a), (b), (d), (e), (f) in (h) Direktive 2016/2341/EU, pri čemer za namene te uredbe „član“ pomeni varčevalca v PEPP, „institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje“ pomeni ponudnika PEPP, „pokojninski načrt“ pomeni načrt PEPP, „ustanoviteljsko podjetje“ pa tretjo osebo.

(b) državo članico, v kateri ima ponudnik PEPP dovoljenje ali v kateri je registriran, ter naziv pristojnega organa;

(c) kjer je primerno, informacije o polnem ali delnem jamstvu iz načrta PEPP in, če je relevantno, o naravi jamstva in mehanizmih za zaščito pridobljenih posameznih pravicah;

(d) informacije o pretekli uspešnosti načrta PEPP kot celote ali, kjer je ustrezno, naložbene možnosti varčevalca v PEPP, predstavljene v obliki grafa, ki zajema rezultate za leta, ki so na voljo, in do največ zadnjih deset let;

(e) razčlenitev stroškov, ki jih je ponudnik PEPP odtegnil, vsaj za zadnjih 12 mesecev, pri čemer se navedejo upravni stroški, stroški hrambe sredstev, stroški, povezani s premoženjskimi transakcijami, in drugi stroški, ter ocena vpliva stroškov na končne prejemke.

2.Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 62, s katerimi določi pravila za določitev predpostavk za projekcije pokojninskih prejemkov iz točke (a) odstavka 1. Ponudniki PEPP uporabljajo ta pravila za določanje, kadar je to ustrezno, letne stopnje nominalnih naložbenih donosov, letne stopnje inflacije in trenda za prihodnje plače.

3.V skladu s členom 55 države članice izmenjujejo primere najboljše prakse glede oblike in vsebine obvestila o pravicah v okviru PEPP.

Člen 29
Dopolnilne informacije

1.V obvestilu o pravicah v okviru PEPP je navedeno, kje in kako pridobiti dodatne informacije, vključno z:

(a) nadaljnjimi praktičnimi informacijami iz odstavka 1(a) člena 40 Direktive 2016/2341/EU;

(b) informacijami o letnih računovodskih izkazih in letnih poročilih ponudnika PEPP, v katerih se upoštevajo vsi načrti PEPP, ki jih upravlja ta ponudnik, in kjer je primerno, o letnih računovodskih izkazih in letnih poročilih za vsak načrt PEPP;

(c) pisno izjavo o načelih naložbene politike ponudnika PEPP, ki vključujejo vsaj zadeve, kot so metode merjenja naložbenega tveganja, izvajani postopki upravljanja tveganj ter strateška naložbena struktura glede na naravo in trajanje obveznosti v okviru PEPP, ter kako se pri naložbeni politiki upoštevajo okoljski, socialni in upravljavski dejavniki;

(d) kjer je primerno, informacijami o predpostavkah, uporabljenih za zneske, izražene v letnih pokojninskih rentah, zlasti glede na stopnjo rente, vrsto ponudnika PEPP in trajanje rente;

(e) informacijami o ravni prejemkov v primeru predčasnega odkupa.

2.Za načrte PEPP, pri katerih varčevalci v PEPP nosijo naložbeno tveganje in se naložbena možnost varčevalcu v PEPP vsili s posebnim pravilom, določenim v načrtu PEPP, se v obvestilu o pravicah v okviru PEPP navede, kje so na voljo dodatne informacije.

3.EIOPA po posvetovanju z nacionalnimi organi in po testiranju potrošnikov pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, v katerih določi podrobnosti prikaza informacij iz člena 28 in tega člena.

EIOPA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do ... [devet mesecev od datuma začetka veljavnosti uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

Člen 30
Informacije, ki se varčevalcem v PEPP dajo v obdobju pred upokojitvijo in upravičencem iz naslova PEPP v fazi izplačevanja

1.    Varčevalci v PEPP v obdobju pred upokojitvijo prejmejo informacije iz člena 42 Direktive 2016/2341/EU.

2.    Ponudniki PEPP upravičencem iz naslova PEPP redno zagotavljajo informacije iz člena 43 Direktive 2016/2341/EU, kjer za namene te uredbe „izplačilo“ pomeni izplačevanje.

Člen 31
Dodatne informacije na zahtevo varčevalcev v PEPP in upravičencev iz naslova PEPP

Na zahtevo varčevalca v PEPP ali upravičenca iz naslova PEPP ali njunih zastopnikov ponudnik PEPP preloži naslednje dodatne informacije:

(a) letne računovodske izkaze in letna poročila iz točke (b) člena 29(1) ali, kadar je ponudnik PEPP odgovoren za več kot en načrt PEPP, tiste računovodske izkaze in poročila, ki se nanašajo na njihov posamezni načrt PEPP;

(b) izjavo o načelih naložbene politike iz točke (c) člena 29(1);

(c) vse dodatne informacije o predpostavkah, uporabljenih za pripravo projekcij iz točke (a) člena 28(1).

ODDELEK V
POROČANJE NACIONALNIM ORGANOM

Člen 32
Splošne določbe

1.Ponudniki PEPP pristojnim organom predložijo informacije, ki so potrebne za nadzor. Navedene informacije vključujejo vsaj informacije, ki so potrebne za opravljanje naslednjih dejavnosti v okviru postopka nadzornega pregleda:

(a) oceno sistema upravljanja, ki ga uporabljajo ponudniki PEPP, poslov, ki jih izvajajo, načel vrednotenja, uporabljenih za solventnost, tveganj, s katerimi se soočajo, in sistemov za upravljanje tveganja ter njihove strukture kapitala, potreb in upravljanja;

(b) sprejetje kakršnih koli ustreznih odločitev, ki izhajajo iz opravljanja njihovih nadzornih pravic in dolžnosti.

2.Pristojni organi imajo naslednja pooblastila:

(a) da določijo naravo, obseg in obliko informacij iz odstavka 1, ki jih od ponudnikov PEPP zahtevajo v naslednjih primerih:

(i) v vnaprej določenih obdobjih;

(ii) ob vnaprej določenih dogodkih;

(iii) med poizvedbami glede situacije ponudnika PEPP;

(b) da od ponudnikov PEPP pridobijo informacije v zvezi s pogodbami, ki jih hranijo ponudniki PEPP, ali v zvezi s pogodbami, ki jih sklenejo s tretjimi strankami; ter

(c) da zahtevajo informacije od zunanjih strokovnjakov, kot so revizorji in aktuarji.

3.Informacije iz odstavkov 1 in 2 vsebujejo:

(a) kakovostne ali količinske elemente ali kakršno koli primerno kombinacijo obojih;

(b) pretekle, sedanje ali prihodnje elemente ali kakršno koli primerno kombinacijo teh elementov;

(c) podatke iz notranjih ali zunanjih virov ali kakršno koli primerno kombinacijo obojih.

4.Informacije iz odstavkov 1 in 2:

(a) odražajo naravo, obseg in kompleksnost poslovanja ponudnika PEPP, zlasti pa tveganja, ki so del tega posla;

(b) so dostopne, popolne z vseh pomembnih vidikov, primerljive in ves čas dosledne;

(c) so ustrezne, zanesljive in razumljive.

5.Ponudniki PEPP imajo vzpostavljene primerne sisteme in strukture za izpolnjevanje zahtev iz odstavkov 1 do 4 ter pisna pravila, ki jih odobri upravni, upravljalni ali nadzorni organ ponudnika PEPP in ki zagotavljajo stalno primernost predloženih informacij.

6.EIOPA ima na zahtevo, ki jo naslovi na pristojne organe, dostop do informacij, ki jih predložijo ponudniki PEPP.

7.Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 62, s katerimi opredeli informacije iz odstavkov 1 do 4, da se v ustrezni meri zagotovi zbliževanje nadzornega poročanja.

EIOPA po posvetovanju z nacionalnimi organi in po testiranju potrošnikov pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov glede oblike nadzornega poročanja.

EIOPA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do ... [devet mesecev od datuma začetka veljavnosti uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz drugega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

POGLAVJE V
FAZA VARČEVANJA

ODDELEK I
NALOŽBENA PRAVILA ZA PONUDNIKE PEPP

Člen 33
Naložbena pravila 

1.Ponudniki PEPP vlagajo v skladu z načelom „preudarne osebe“ in zlasti v skladu z naslednjimi pravili:

(a) premoženje se naloži ob kar največji dolgoročni koristi za varčevalce v PEPP kot celoto. V primeru morebitnih nasprotij interesov, ponudnik PEPP ali subjekt, ki upravlja njegov portfelj, zagotovi, da se naložba izvede v izključnem interesu varčevalcev v PEPP;

(b) premoženje se naloži na način, ki zagotavlja varnost, kakovost, likvidnost in donosnost portfelja kot celote;

(c) premoženje se naloži predvsem na reguliranih trgih. Naložbe v premoženje, s katerim ni dovoljeno trgovati na reguliranih finančnih trgih, je treba v vsakem primeru omejiti na preudarno raven;

(d) naložbe v izvedene finančne instrumente so dopustne le pod pogojem, da taki instrumenti prispevajo k zmanjšanju naložbenih tveganj ali olajšajo učinkovito upravljanje portfelja. Vrednoti se jih po načelu previdnosti ob upoštevanju osnovnega sredstva in jih vključi v vrednotenje sredstev ponudnika PEPP. Ponudniki PEPP se morajo izogibati tudi pretirani izpostavljenosti tveganjem nasproti eni sami nasprotni stranki in drugim izvedenim poslom;

(e)naložbe morajo biti primerno razpršene na način, ki preprečuje pretirano zanašanje na določeno premoženje, izdajatelja ali skupino podjetij in kopičenje tveganj v portfelju kot celoti. Naložbe v premoženje, ki ga izda isti izdajatelj ali izdajatelji, ki pripadajo isti skupini, ponudnika PEPP ne smejo izpostaviti pretirani koncentraciji tveganj;

(f)sredstva se ne vlagajo v jurisdikcije, za katere je Projektna skupina za finančno ukrepanje določila, da so visoko tvegane in ne sodelujejo;

(g)ponudnik PEPP se ne izpostavlja tveganjem, ki izhajajo iz prevelikega finančnega vzvoda in prevelike spremembe ročnosti.

2.Pravila iz točk (a) do (g) odstavka 1 se uporabljajo samo v primeru, da v relevantni sektorski zakonodaji, ki se ugotavlja za ponudnika PEPP, ni strožjih predpisov.

ODDELEK II
NALOŽBENA PRAVILA ZA VARČEVALCE V PEPP

Člen 34
Splošne določbe

1.Ponudniki PEPP varčevalcem v PEPP ponudijo do pet naložbenih možnosti.

2.Naložbene možnosti vključujejo standardno naložbeno možnost, lahko pa vključujejo tudi alternativne naložbene možnosti.

3.Ponudniki PEPP vse naložbene možnosti oblikujejo na podlagi preverjenih tehnik za zmanjševanje tveganja, ki zagotavljajo zadostno zaščito varčevalcev v PEPP.

Člen 35
Izbira naložbene možnosti s strani varčevalca v PEPP

Varčevalec v PEPP se za naložbeno možnost odloči ob sklenitvi pogodbe o PEPP.

Člen 36
Pogoji za spremembo izbrane naložbene možnosti

1.Varčevalec v PEPP ima možnost, da se odloči za drugo naložbeno možnost enkrat vsakih pet let varčevanja v PEPP.

2.Sprememba naložbene možnosti je za varčevalca v PEPP brezplačna.

Člen 37
Standardna naložbena možnost

1.Standardna naložbena možnost varčevalcu v PEPP zagotavlja zaščito kapitala na podlagi tehnike za zmanjševanje tveganja, katere posledica je varna naložbena strategija.

2.Zaščita kapitala varčevalcu v PEPP omogoča, da povrne vsaj vloženi kapital.

Člen 38
Alternativne naložbene možnosti

1.Če ponudnik PEPP ponuja alternativne naložbene možnosti, vsaj ena od njih varčevalcem v PEPP ponuja stroškovno učinkovito naložbeno možnost.

2.Alternativne naložbene možnosti vključujejo tehnike za zmanjševanje tveganja, ki jih opredelijo ponudniki PEPP.

Člen 39
Delegirani akt o naložbenih možnostih

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 62, ki določa:

(a) tehniko za zmanjševanje tveganja, da se zagotovi zaščita kapitala v okviru standardne naložbene možnosti;

(b) tehnike za zmanjševanje tveganja, ki se uporabijo za alternativne naložbene možnosti.

ODDELEK III
DRUGI VIDIKI FAZE VARČEVANJA

Člen 40
Pogoji v zvezi s fazo varčevanja

1.V skladu s členom 3(b) pogoje za PEPP v zvezi s fazo varčevanja določijo države članice, razen če so določeni v tej uredbi.

2.Taki pogoji lahko vključujejo predvsem starostne omejitve za začetek faze varčevanja, minimalno trajanje faze varčevanja, najvišji in najnižji znesek vplačil ter njihovo pogostost, pa tudi pogoje za odkup pred upokojitveno starostjo v primeru posebnih težav.

POGLAVJE VI
ZAŠČITA VLAGATELJEV

Člen 41
Depozitar

1.Kadar je ponudnik PEPP institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje ali investicijsko podjetje iz člena 5(1), za hrambo sredstev in dolžnosti nadzora imenuje enega ali več depozitarjev.

2.Za imenovanje depozitarja in izvajanje njegovih nalog se ustrezno uporablja člen 33(5), (6) in (7) Direktive 2016/2341/EU.

3.Za hrambo sredstev in odgovornost depozitarja se ustrezno uporablja člen 34(1) in (2) Direktive 2016/2341/EU. Depozitar odgovarja ponudniku PEPP in varčevalcem v PEPP za vse izgube, ki jih imajo slednji zaradi neupravičenega neizpolnjevanja obveznosti depozitarja ali njihovega nepravilnega izpolnjevanja. Na depozitarjevo odgovornost ne vpliva dejstvo, da je celotno premoženje, ki ga ima v hrambi, ali njegov del prenesel na tretjo osebo.

4.Za depozitarjeve naloge nadzora se ustrezno uporablja člen 35(1) Direktive 2016/2341/EU.

Člen 42
Kritje biometričnih tveganj

Ponudniki PEPP lahko ponudijo PEPP z možnostjo zagotovitve kritja biometričnih tveganj. Za namene te uredbe „biometrična tveganja“ pomeni tveganja, povezana z dolgoživostjo, invalidnostjo in smrtjo.

Člen 43
Pritožbe

1.Ponudniki in distributerji PEPP vzpostavijo in uporabljajo ustrezne in učinkovite postopke za reševanje pritožb, da se razrešijo pritožbe, ki jih vložijo stranke PEPP v zvezi s svojimi pravicami in obveznostmi na podlagi te uredbe.

2.Navedeni postopki se uporabljajo v vsaki državi članici, v kateri ponudnik ali distributer PEPP ponuja svoje storitve, na voljo pa so v uradnem jeziku zadevne države članice, kot ga izbere stranka PEPP, ali v drugem jeziku, o katerem se dogovorita ponudnik ali distributer PEPP in stranka PEPP.

3.Ponudniki in distributerji PEPP si po najboljših močeh prizadevajo odgovoriti na pritožbe stranke PEPP, in sicer na papirju, če sta se ponudnik ali distributer PEPP in stranka PEPP tako dogovorila, ali na drugem trajnem nosilcu podatkov. Odgovor obravnava vse zadeve v ustreznem času, najpozneje pa v 15 delovnih dneh od prejema pritožbe. V izjemnih primerih, če odgovor ne more biti zagotovljen v 15 delovnih dneh zaradi razlogov, na katere ponudnik ali distributer PEPP ne more vplivati, mora ta poslati začasni odgovor, v katerem jasno navede razloge za zamudo pri odgovoru na pritožbo in določi rok, v katerem bo stranka PEPP prejela končni odgovor. Rok za prejem končnega odgovora v nobenem primeru ne sme biti daljši od 35 delovnih dni.

4.Ponudniki in distributerji PEPP stranko PEPP obvestijo o vsaj enem subjektu za alternativno reševanje sporov, ki je pristojen za obravnavo sporov glede pravic in obveznosti strank PEPP na podlagi te uredbe.

5.Informacije iz odstavka 3 morajo biti jasno in izčrpno navedene ter lahko dostopne na spletnem mestu ponudnika ali distributerja PEPP, v podružnici ter v splošnih pogojih pogodbe med ponudnikom in distributerjem PEPP in stranko PEPP. V njih mora biti navedeno, kako je mogoče dobiti več informacij o zadevnem subjektu za alternativno reševanje sporov in pogojih za njegovo uporabo.

6.Pristojni organi vzpostavijo postopke, ki strankam PEPP in drugim zainteresiranim stranem, vključno z združenji potrošnikov, omogočajo, da pri pristojnih organih vložijo pritožbe glede domnevnih kršitev te uredbe s strani ponudnikov in distributerjev PEPP. V vseh primerih je treba pritožnikom odgovoriti.

Člen 44
Izvensodno reševanje sporov 

1.Ustrezni, neodvisni, nepristranski, pregledni in učinkoviti postopki za alternativno reševanje sporov, da se razrešijo spori med strankami PEPP in ponudniki ali distributerji PEPP glede pravic in obveznosti, ki izhajajo iz te uredbe, se vzpostavijo v skladu z Direktivo 2013/11/EU Evropskega parlamenta in Sveta 49 , pri čemer se uporabijo obstoječi pristojni organi, kjer je ustrezno. Taki postopki za alternativno reševanje sporov se uporabljajo za ponudnike ali distributerje PEPP, proti katerim se začnejo ti postopki, pristojnost zadevnega organa za alternativno reševanje pa se razširi na te ponudnike ali distributerje PEPP.

2.Organi iz odstavka 1 učinkovito sodelujejo pri reševanju čezmejnih sporov v zvezi s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz te uredbe.

POGLAVJE VII
ZAMENJAVA PONUDNIKOV PEPP

Člen 45
Zagotavljanje storitve zamenjave

1.Ponudniki PEPP zagotovijo storitev zamenjave, v okviru katere na zahtevo varčevalca v PEPP pozitivno stanje z računa za PEPP, ki se vodi pri ponudniku prenositelju, prenesejo na nov račun za PEPP, odprt pri ponudniku prejemniku, prejšnji račun za PEPP pa se zapre. 

Storitev zamenjave lahko zagotavljajo ponudniki PEPP s sedežem v isti državi članici (nacionalna zamenjava) ali drugih državah članicah (čezmejna zamenjava).

2.Varčevalec v PEPP lahko ponudnika zamenja največ enkrat vsakih pet let po sklenitvi pogodbe o PEPP.

Člen 46
Storitev zamenjave

1.Storitev zamenjave na zahtevo varčevalca v PEPP začne ponudnik PEPP prejemnik. Storitev zamenjave je skladna vsaj z odstavki 2 do 5.

2.Ponudnik PEPP prejemnik sproži storitev zamenjave po prejemu pooblastila od varčevalca v PEPP.

Pooblastilo se napiše v uradnem jeziku države članice, kjer je sprožena storitev zamenjave, ali v katerem koli drugem jeziku, za katerega se dogovorijo stranke.

Pooblastilo varčevalcu v PEPP omogoča, da ponudniku PEPP prenositelju zagotovi izrecno soglasje za izvedbo vsake od nalog iz odstavka 3, ponudniku PEPP prejemniku pa izrecno soglasje za izvedbo vsake od nalog iz odstavka 5.

Pooblastilo varčevalcu v PEPP omogoča, da določi posamezne portfelje sredstev in/ali zneske, ki se zamenjajo. Pooblastilo mu omogoča tudi, da določi, od katerega datuma se plačila opravljajo na račun za PEPP, odprt pri ponudniku PEPP prejemniku. Ta datum je vsaj šest delovnih dni po datumu, na katerega ponudnik PEPP prejemnik prejme dokumente, ki mu jih prenese ponudnik PEPP prenositelj v skladu z odstavkom 4. Države članice lahko zahtevajo, da varčevalec v PEPP pooblastilo poda v pisni obliki in da se mu zagotovi kopija pooblastila.

3.Ponudnik PEPP prejemnik v dveh delovnih dneh od prejema pooblastila iz odstavka 2 od ponudnika PEPP prenositelja zahteva, naj izvede naslednje naloge, če to določa pooblastilo varčevalca v PEPP:

(a) prenos seznama obstoječih sredstev, ki se zamenjajo, ponudniku PEPP prejemniku in – če je varčevalec v PEPP to v pooblastilu zahteval, – varčevalcu v PEPP;

(b) prenos preostalega pozitivnega stanja na račun za PEPP, ki je odprt ali se vodi pri ponudniku PEPP prejemniku, na datum, ki ga je določil varčevalec v PEPP; in

(c) zaprtje računa za PEPP, ki se vodi pri ponudniku PEPP prenositelju, na datum, ki ga je določil varčevalec v PEPP.

4.Ponudnik PEPP prenositelj po prejemu zahtevka od ponudnika PEPP prejemnika opravi naslednje naloge, če to določa pooblastilo varčevalca v PEPP:

(a) ponudniku PEPP prejemniku v petih delovnih dneh pošlje informacije iz točke (a) odstavka 3;

(b) kadar ponudnik PEPP prenositelj ne zagotovi sistema za samodejno preusmeritev vplačil na račun za PEPP, ki ga je varčevalec v PEPP odprl pri ponudniku PEPP prejemniku, preneha sprejemati vplačila na račun za PEPP na datum, določen v pooblastilu. Države članice lahko od ponudnika PEPP prenositelja zahtevajo, da varčevalca v PEPP obvesti o razlogu za zavračanje vplačil;

(c) prenese preostalo pozitivno stanje z računa za PEPP na nov račun za PEPP, odprt pri ponudniku PEPP prejemniku, na datum, določen v pooblastilu;

(d) zapre račun za PEPP na datum, določen v pooblastilu, če varčevalec v PEPP nima zapadlih obveznosti na tem računu za PEPP in pod pogojem, da so izvedene naloge iz točk (a), (b) in (c) tega odstavka. Ponudnik PEPP varčevalca v PEPP takoj obvesti, kadar zapadle obveznosti preprečujejo zaprtje njegovega računa za PEPP.

5.Ponudnik PEPP prejemnik v petih delovnih dneh od prejema zahtevanih informacij od ponudnika PEPP prenositelja iz odstavka 3 opravi naslednje naloge, kot in če je to določeno v pooblastilu in v kolikor mu to omogočajo informacije, ki jih zagotovi ponudnik PEPP prenositelj ali varčevalec v PEPP:

(a) na vse potrebne načine se pripravi na sprejemanje vplačil in jih sprejema od datuma, določenega v pooblastilu;

(b) plačnike, določene v pooblastilu, obvesti o informacijah o računu za PEPP, ki ga varčevalec v PEPP ima pri njem, ter jim posreduje kopijo pooblastila varčevalca v PEPP.

Če prejemnik PEPP prejemnik nima vseh informacij, ki jih potrebuje za obveščanje plačnikov iz točke (b) prvega pododstavka, varčevalca v PEPP ali ponudnika PEPP prenositelja zaprosi za manjkajoče informacije.

Kadar se varčevalec v PEPP odloči, da bo plačnikom osebno zagotovil informacije iz točke (b) prvega pododstavka, namesto da bi dal izrecno soglasje za to ponudniku PEPP prejemniku v skladu z odstavkom 2, ponudnik PEPP prejemnik varčevalcu v PEPP v roku iz prvega pododstavka zagotovi standardne dopise, v katerih so navedene informacije o računu za PEPP in datum začetka, določen v pooblastilu.

Člen 47
Olajševanje nacionalnih in čezmejnih zamenjav za varčevalce v PEPP

1.Kadar varčevalec v PEPP svojemu ponudniku PEPP navede, da želi odpreti račun za PEPP pri ponudniku PEPP v isti ali drugi državi članici, ponudnik PEPP, pri katerem ima varčevalec v PEPP račun za PEPP, ob prejemu takšnega zahtevka varčevalcu v PEPP zagotovi naslednjo podporo:

(a) varčevalcu v PEPP brezplačno zagotovi razpoložljive informacije o periodičnih vplačilih na njegov račun za PEPP v zadnjih 13 mesecih;

(b) prenese preostalo pozitivno stanje z računa za PEPP, ki ga ima varčevalec v PEPP, na račun za PEPP, ki ga je varčevalec v PEPP odprl pri ponudniku PEPP prejemniku, pod pogojem, da zahtevek vključuje popolne informacije, ki omogočajo identifikacijo ponudnika PEPP prejemnika in računa za PEPP, ki ga ima varčevalec v PEPP;

(c) zapre račun za PEPP, ki ga ima varčevalec v PEPP.

2.Če varčevalec v PEPP nima zapadlih obveznosti za račun za PEPP, ponudnik PEPP, pri katerem se vodi ta račun za PEPP varčevalca v PEPP, zagotovi podporo iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1 tega člena na datum, ki ga določi varčevalec v PEPP in ki je vsaj šest delovnih dni po tem, ko ponudnik PEPP prejme zahtevek varčevalca v PEPP, razen če se stranki dogovorita drugače. Ponudnik PEPP takoj obvestiti varčevalca v PEPP, kadar zapadle obveznosti preprečujejo zaprtje njegovega računa za PEPP.

Člen 48
Provizije in stroški, povezani s storitvijo zamenjave

1.Varčevalci v PEPP imajo brezplačen dostop do svojih osebnih podatkov, ki jih imata ponudnik PEPP prenositelj ali prejemnik.

2.Ponudnik PEPP prenositelj zagotovi informacije, ki jih zahteva ponudnik PEPP prejemnik v skladu s točko (a) člena 46(4), ne da bi to zaračunal varčevalcu v PEPP ali ponudniku PEPP prejemniku.

3.Skupne provizije in stroški, ki jih ponudnik PEPP prenositelj lahko zaračuna varčevalcu v PEPP za zaprtje računa za PEPP pri njem, so omejene na največ 1,5 % pozitivnega stanja, ki se prenese ponudniku PEPP prejemniku.

4.Provizije in stroški, če obstajajo, ki jih ponudnik PEPP prenositelj ali prejemnik zaračuna varčevalcu v PEPP za storitve iz člena 46, razen tistih iz odstavkov 1, 2 in 3 tega člena, so razumne in skladne z dejanskimi stroški tega ponudnika PEPP.

Člen 49
Varstvo varčevalcev v PEPP pred finančno izgubo

1.Vsako finančno izgubo, vključno s provizijami, stroški in obrestmi, ki jo utrpi varčevalec v PEPP in je posledica tega, da ponudnik PEPP, vključen v postopek zamenjave, ni ravnal skladno s svojimi obveznostmi iz člena 46, ta ponudnik PEPP nemudoma povrne.

2.Odgovornost na podlagi odstavka 1 ne velja v primerih izjemnih in nepredvidljivih okoliščin, na katere ponudnik PEPP, ki skuša uveljavljati te okoliščine, ne more vplivati, posledice pa bi bile kljub vsem nasprotnim prizadevanjem neizogibne, ali v primerih, ko ponudnika PEPP zavezujejo druge pravne obveznosti iz zakonodajnih aktov Unije ali nacionalnih zakonodajnih aktov.

3.Obveznost na podlagi odstavka 1 se določi v skladu s pravnimi zahtevami, ki se uporabljajo na nacionalni ravni.

4.Varčevalec v PEPP nosi stroške in vsa tveganja finančne izgube, povezana z odkupom sredstev na računu za PEPP v naravi, do katerih pride pri prenosu od ponudnika PEPP prenositelja ponudniku PEPP prejemniku.

5.Varčevalec v PEPP nosi stroške in vsa tveganja finančne izgube, povezana z zaščito kapitala, ki jo zagotavlja ponudnik PEPP prenositelj. Ta zaščita kapitala, ki varčevalcu v PEPP omogoča, da se mu povrne vloženi kapital, in predstavlja mehanizem usklajevanja z inflacijo, se izkoristi v trenutku zamenjave ponudnikov.

Člen 50
Informacije o storitvi zamenjave

1.Ponudniki PEPP varčevalcem v PEPP dajo naslednje informacije o storitvi zamenjave:

(a) vloge ponudnika PEPP prenositelja in prejemnika pri vsakem koraku postopka zamenjave iz člena 46;

(b) časovni okvir za dokončanje posameznih korakov;

(c) provizije in stroški, ki se zaračunajo za postopek zamenjave;

(d) kakršne koli informacije, ki jih bo moral zagotoviti varčevalec v PEPP.

Ponudniki PEPP podajo tudi druge informacije, vključno z, kjer je primerno, informacijami, potrebnimi za identifikacijo sistema jamstva za vloge, odškodninske sheme za vlagatelje ali varovalnega pokojninskega načrta v Uniji, katerega član je ponudnik PEPP. „Varovalni pokojninski načrt“ pomeni ureditev, po kateri se varčevalcem v PEPP ali upravičencem iz naslova PEPP plača nadomestilo v primeru insolventnosti ponudnika PEPP.

2.Informacije iz odstavka 1 so vedno na voljo v elektronski obliki na spletnem mestu ponudnika PEPP, brezplačno na papirju ali na drugem trajnem nosilcu podatkov v prostorih ponudnika PEPP, ki so dostopni varčevalcem v PEPP, in se na zahtevo zagotovijo varčevalcem v PEPP.

POGLAVJE VIII
FAZA IZPLAČEVANJA

Člen 51
Pogoji v zvezi s fazo izplačevanja

1.V skladu s členom 3 pogoje za PEPP v zvezi s fazo izplačevanja določijo države članice, razen če so določeni v tej uredbi.

2.Taki pogoji lahko vključujejo zlasti določitev upokojitvene starosti, obvezne povezave med dopolnitvijo upokojitvene starosti in začetkom faze izplačevanja, najkrajšega obdobja vključenosti v načrt PEPP ter najdaljšega obdobja za vključitev v načrt PEPP pred dopolnitvijo upokojitvene starosti, pa tudi pogoje za odkup v primeru hudih težav.

Člen 52
Oblika izplačil

1.Ponudniki PEPP lahko varčevalcem v PEPP omogočijo eno ali več od naslednjih oblik izplačil:

(a) rente;

(b) enkratni znesek;

(c) postopna izplačila;

(d) kombinacije navedenega.

2.Varčevalci v PEPP obliko izplačil v fazi izplačevanja izberejo ob sklenitvi pogodbe o PEPP in jo lahko nato spremenijo enkrat vsakih pet let v fazi varčevanja.

POGLAVJE IX
NADZOR

Člen 53
Nadzor s strani pristojnih organov in spremljanje s strani EIOPA

1.Pristojni organ ponudnika PEPP stalno nadzira skladnost s to uredbo. Odgovoren je tudi za nadzor spoštovanja obveznosti, določenih v pravilih ali aktih o ustanovitvi ponudnika PEPP, ter ustreznosti njegovih ureditev in organizacije z nalogami, ki jih mora izpolniti za zagotavljanje PEPP.

2.EIOPA spremlja pokojninske načrte, ki so vzpostavljeni ali se distribuirajo na ozemlju Unije, da preveri, da ne uporabljajo oznake „PEPP“ ali da ne navajajo, da so PEPP, če nimajo dovoljenja v skladu s predlagano uredbo in jo spoštujejo.

3.EIOPA v sodelovanju z drugimi evropskimi nadzornimi organi pregleda letne načrte za nadzor ponudnikov PEPP, ki jih sprejmejo pristojni organi.

Člen 54
Pooblastila pristojnih organov

Vsaka država članica zagotovi, da ima pristojni organ vsa nadzorna in preiskovalna pooblastila, ki jih potrebuje za opravljanje svojih nalog v skladu s to uredbo.

Člen 55
Sodelovanje med pristojnimi organi in EIOPA

1.EIOPA in pristojni organ ponudnika PEPP medsebojno sodelujeta in si izmenjujeta informacije za namene opravljanja dolžnosti na podlagi te uredbe.

2.Pristojni organi medsebojno sodelujejo v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 50 , Direktivo 2009/138/ES, Direktivo (EU) 2016/2341, Direktivo 2014/65/EU Direktivo 2009/65/ES in Direktivo 2011/61/EU.

3.Pristojni organi in EIOPA medsebojno sodelujejo za namene opravljanja svojih dolžnosti na podlagi te uredbe v skladu z Uredbo (EU) št. 1094/2010.

4.Pristojni organi in EIOPA si izmenjujejo vse informacije in dokumente, potrebne za opravljanje svojih dolžnosti na podlagi te uredbe v skladu z Uredbo (EU) št. 1094/2010, zlasti za prepoznavanje in odpravo kršitev te uredbe.

5.EIOPA za zagotavljanje dosledne uporabe tega člena pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, v katerih se določijo podrobnosti o mehanizmih za sodelovanje in izmenjavo informacij skupaj z zahtevami, potrebnimi za prikaz navedenih informacij v standardizirani obliki, ki omogoča primerjavo.

EIOPA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do ... [devet mesecev od datuma začetka veljavnosti uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

Člen 56
Reševanje sporov med pristojnimi organi v čezmejnih zadevah

1.Kadar se pristojni organ ponudnika ali distributerja PEPP ne strinja s postopkom ali vsebino ukrepanja ali neukrepanja pristojnega organa druge države članice glede uporabe te uredbe, lahko EIOPA na zahtevo enega ali več zadevnih pristojnih organov organom pomaga pri doseganju sporazuma v skladu s postopkom iz odstavkov 2 do 4.

V primerih čezmejnih zadev in kadar se na podlagi objektivnih meril lahko ugotovi nesoglasje med pristojnimi organi različnih držav članic, lahko EIOPA na lastno pobudo ali na zahtevo evropskih nadzornih organov, Evropskega bančnega organa in Evropskega organa za vrednostne papirje in trge, pristojnim organom pomaga pri doseganju sporazuma v skladu s postopkom iz odstavkov 2 do 4.

2.EIOPA določi rok za spravo med pristojnimi organi ob upoštevanju vseh ustreznih rokov ter zapletenosti in nujnosti zadeve. V tej fazi EIOPA deluje kot posrednik.

Če zadevni pristojni organi v fazi spravnega postopka iz odstavka 2 ne dosežejo sporazuma, lahko EIOPA v skladu s postopkom iz tretjega in četrtega pododstavka člena 44(1) Uredbe (EU) št. 1094/2010 sprejme za zadevne pristojne organe zavezujočo odločitev, v kateri se za zagotovitev skladnosti s pravom Unije od njih zahteva, da za rešitev zadeve sprejmejo posebne ukrepe ali se ukrepov vzdržijo.

3.Brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 258 PDEU lahko EIOPA, kadar pristojni organ ne ravna v skladu z njeno odločitvijo in zato ne zagotavlja, da ponudnik PEPP izpolnjuje zahteve, ki se na podlagi te uredbe zanj neposredno uporabljajo, sprejme individualno odločitev, naslovljeno na ponudnika PEPP ali distributerja PEPP, s katero zahteva ukrepe, potrebne za izpolnitev njegovih obveznosti na podlagi prava Unije, vključno s prenehanjem posamezne dejavnosti.

4.Odločitve, sprejete na podlagi odstavka 4, prevladajo nad vsemi predhodnimi odločitvami pristojnih organov o isti zadevi. Kakršni koli ukrepi pristojnih organov v zvezi z dejstvi, ki so predmet odločitve na podlagi odstavka 3 ali 4, so v skladu s temi odločitvami.

5.Predsednik EIOPA v poročilu iz člena 50(2) Uredbe (EU) št. 1094/2010 navede naravo in vrsto nesoglasja med pristojnimi organi, dosežene sporazume in sprejete odločitve za odpravo teh nesoglasij.

POGLAVJE X
SANKCIJE

Člen 57
Upravne sankcije in popravni ukrepi

1.Brez poseganja v pravico držav članic, da predpišejo in naložijo kazenske sankcije, lahko pristojni organi naložijo upravne sankcije in popravne ukrepe, ki se uporabljajo, kadar:

(a)finančno podjetje iz člena 5(1) pridobi dovoljenje za PEPP na podlagi netočnih ali zavajajočih izjav ali na kakšen koli drug nedovoljen način s kršitvijo členov 5 in 6;

(b)finančno podjetje iz člena 5(1) zagotavlja oziroma distribuira produkte z oznako „PEPP“ ali „vseevropski osebni pokojninski produkt“ brez zahtevanega dovoljenja;

(c)je ponudnik PEPP kršil člen 7(3), ni zagotovil storitve prenosljivosti ter tako kršil člen 13 ali informacij o tej storitvi, ki se zahtevajo na podlagi člena 17, ali kadar ni izpolnil zahtev in obveznosti iz poglavja IV, poglavja V, člena 43 in poglavja VII;

(d)depozitar ni izpolnil svojih dolžnosti nadzor iz člana 42.

2.Te sankcije in ukrepi so učinkoviti, sorazmerni in odvračilni ter vključujejo vsaj naslednje:

(a)javno izjavo, v kateri sta v skladu s členom 59 navedena identiteta fizične ali pravne osebe in vrsta kršitve;

(b)odredbo, ki od fizične ali pravne osebe zahteva, da preneha z zadevnim ravnanjem in da tega ravnanja več ne ponovi;

(c)začasno prepoved opravljanja upravljavske funkcije v takih družbah kateremu koli članu upravljalnega organa finančnega podjetja ali drugi odgovorni fizični osebi;

(d)najvišje upravne globe v višini najmanj 5 000 000 EUR oziroma v državi članici, katere valuta ni euro, ustrezne vrednosti v nacionalni valuti na [datum začetka veljavnosti te uredbe];

(e)v primeru pravne osebe najvišje upravne globe iz točke (d), ki lahko znašajo do 10 % celotnega letnega prometa glede na najnovejše računovodske izkaze, ki jih je odobril upravljalni organ; kadar je pravna oseba obvladujoče podjetje ali odvisno podjetje obvladujočega podjetja, ki mora pripraviti konsolidirane računovodske izkaze v skladu z Direktivo 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta 51 , je celotni letni promet enak skupnemu letnemu prometu ali ustrezni obliki prihodka v skladu z zadevnimi računovodskimi zakonodajnimi akti na podlagi zadnjih razpoložljivih konsolidiranih računovodskih izkazov, ki jih odobri upravljalni organ končnega obvladujočega podjetja;

(f)najvišje upravne denarne kazni v višini vsaj dvakratnega zneska koristi, pridobljene s kršitvijo, kadar je korist mogoče opredeliti, četudi to presega najvišji znesek iz točk (d) in (e).

3.Kadar se določbe iz prvega odstavka uporabijo za pravne osebe, pristojni organi upravne sankcije in popravne ukrepe iz odstavka 2 naložijo članom upravljalnega organa in drugim posameznikom, ki so v skladu z nacionalno zakonodajo odgovorni za kršitev.

4.Vsaka odločitev v zvezi z naložitvijo upravnih sankcij ali popravnih ukrepov iz odstavka 2 je ustrezno obrazložena, zanjo pa velja pravica do pritožbe pred sodiščem.

Člen 58
Izvajanje pooblastil za nalaganje upravnih sankcij in popravnih ukrepov

1.Pristojni organi pooblastila za nalaganje upravnih sankcij in popravnih ukrepov iz člena 57 izvajajo v skladu s svojim nacionalnim pravnim okvirom: 

(a)neposredno,

(b)v sodelovanju z drugimi organi,

(c)z zahtevkom, naslovljenim na pristojne sodne organe.

2.Pristojni organi pri določanju vrste in ravni upravnih sankcij ali popravnih ukrepov, naloženih v skladu s členom 57, upoštevajo vse relevantne okoliščine, kjer je primerno, tudi:

(a)pomembnost, težo in trajanje kršitve;

(b)stopnjo odgovornosti fizične ali pravne osebe, ki je odgovorna za kršitev;

(c)finančno trdnost odgovorne fizične ali pravne osebe, kot je prikazana zlasti s celotnim prometom odgovorne pravne osebe ali letnim prihodkom in čistim premoženjem odgovorne fizične osebe;

(d)pomen pridobljenih dobičkov ali preprečenih izgub s strani odgovorne fizične ali pravne osebe, če jih je mogoče opredeliti;

(e)izgube, ki so jih zaradi kršitve imele tretje strani, če jih je mogoče določiti;

(f)raven sodelovanja odgovorne fizične ali pravne osebe s pristojnim organom, brez poseganja v potrebo po zagotovitvi povrnitve pridobljenega dobička ali preprečene izgube na podlagi kršitve;

(g)prejšnje kršitve odgovorne fizične ali pravne osebe.

Člen 59
Objava upravnih sankcij in popravnih ukrepov

1. Pristojni organi vse odločitve o naložitvi upravne sankcije ali popravnega ukrepa zaradi kršitve te uredbe nemudoma objavijo na svojih uradnih spletnih mestih, potem ko je naslovnik sankcije ali ukrepa obveščen o teh odločitvi. 

2.Objava iz odstavka 1 vsebuje informacije o vrsti in naravi kršitve, identiteti odgovornih oseb ter o naloženih sankcijah ali ukrepih.

3.Kadar je objava identitete pravnih oseb oziroma identitete in osebnih podatkov fizičnih oseb po mnenju pristojnega organa na podlagi ocene za vsak posamezen primer nesorazmerna ali če po mnenju pristojnega organa taka objava ogroža stabilnost finančnih trgov ali preiskavo v teku, pristojni organi:

(a)odložijo objavo odločitve o naložitvi upravne sankcije ali popravnega ukrepa, dokler zadevni razlogi proti objavi ne prenehajo obstajati; ali

(b)objavijo odločitev, s katero se naloži upravna sankcija ali popravni ukrep, in vanjo za razumno obdobje ne vključijo identitete in osebnih podatkov naslovnika, če bodo v tem obdobju predvidoma prenehali obstajati razlogi za anonimno objavo in če taka anonimna objava zagotavlja učinkovito zaščito zadevnih osebnih podatkov; ali

(c)sploh ne objavijo sklepa o izreku upravne sankcije ali popravnega ukrepa, če se možnosti iz točk (a) in (b) štejeta za nezadostni, da bi z njima zagotovili:

(i)da stabilnost finančnih trgov ne bo ogrožena;

(ii)sorazmernosti objave takih odločitev glede na ukrepe, ki se štejejo za manj pomembne.

4.V primeru odločitve, da se sankcija ali ukrep objavi anonimno, kot je navedeno v odstavku 3(b), se lahko objava zadevnih podatkov odloži. Če je odločitev o naložitvi upravne sankcije ali popravnega ukrepa predmet pritožbe pred ustreznim sodnim organom, pristojni organi na svojih uradnih spletnih mestih takoj objavijo tudi te informacije in vse poznejše informacije o rezultatu zadevne pritožbe. Objavijo se tudi vse sodne odločbe, s katerimi se razveljavi naložitev upravne sankcije ali popravnega ukrepa.

5.Pristojni organi zagotovijo, da vsaka objava iz odstavkov 1 do 4 ostane na njihovi uradni spletni strani najmanj pet let po objavi. Osebni podatki, vsebovani v objavi, se hranijo le na uradnem spletnem mestu pristojnega organa, in sicer toliko časa, kolikor zahtevajo veljavna pravila o varstvu podatkov.

Člen 60
Obveznost predložitve informacij EIOPA v zvezi z upravnimi sankcijami in popravnimi ukrepi

1.Pristojni organi obvestijo EIOPA o vseh upravnih sankcijah in drugih ukrepih, ki so bili naloženi, vendar niso bili objavljeni v skladu s členom 59(1).

2.Pristojni organi EIOPA letno zagotovijo informacije o vseh upravnih sankcijah ali drugih ukrepih, naloženih v skladu s členom 57, v zbirni obliki.

EIOPA te informacije objavi v letnem poročilu.

3.Kadar je pristojni organ javno objavil upravno sankcijo ali drug ukrep, o tem istočasno obvesti EIOPA.

POGLAVJE XI
KONČNE DOLOČBE

Člen 61
Obdelava osebnih podatkov

Kar zadeva obdelavo osebnih podatkov v okviru te uredbe, ponudniki PEPP in pristojni organi opravljajo svoje naloge za namene te uredbe v skladu z Uredbo (EU) 2016/679. EIOPA pri obdelavi osebnih podatkov v okviru te uredbe spoštuje Uredbo (ES) št. 45/2001.

Člen 62
Izvajanje prenosa pooblastila

1.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 24(3), člena 26(3), člena 28(2), člena 32(7) in člena 39 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

3.Prenos pooblastila iz člena 24(3), člena 26(3), člena 28(2), člena 32(7) in člena 39 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 24(3), členom 26(3), členom 28(2), členom 32(7) in členom 39, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.

Člen 63
Vrednotenje in poročilo

Komisija pet let po začetku veljavnosti te uredbe opravi vrednotenje te uredbe in po posvetovanju z EIOPA Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predloži poročilo o glavnih ugotovitvah.

Če se pri vrednotenju ugotovijo pomembne težave glede delovanja uredbe, se v poročilu navede, kako namerava Komisija odpraviti ugotovljene težave, vključno z ukrepi in časovnim načrtom morebitne revizije.

Člen 64
Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament    Za Svet

Predsednik    Predsednik

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

   1.1.    Naslov predloga/pobude

   1.2.    Zadevna področja

   1.3.    Vrsta predloga/pobude

   1.4.    Cilji

   1.5.    Utemeljitev predloga/pobude

   1.6.    Trajanje ukrepa in finančne posledice

   1.7.    Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

   2.1.    Pravila o spremljanju in poročanju

   2.2.    Upravljavski in kontrolni sistem

   2.3.    Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

   3.1.    Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

   3.2.    Ocenjene posledice za odhodke 

   3.2.1.    Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

   3.2.2.    Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

   3.2.3.    Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

   3.2.4.    Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

   3.2.5.    Udeležba tretjih oseb pri financiranju

   3.3.    Ocenjene posledice za prihodke

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o vseevropskem osebnem pokojninskem produktu (PEPP)

1.2.Zadevna področja

Finančne storitve

1.3.Vrsta predloga/pobude

X Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep. 

 Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 52 .

 Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa. 

 Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep.

1.4.Cilji

·Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Globlji in bolj pošten notranji trg z okrepljeno industrijsko bazo

·Specifični cilji

Specifični cilj št. 2.4.

Potrošniki imajo dostop do varnih in zanesljivih zavarovalnih in pokojninskih produktov ter produktov KNPVP


·Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

Nadaljnji razvoj kapitalskih trgov EU v dovolj globoke, likvidne in učinkovite trge, kar bi koristilo naložbam in rasti v EU. Dobro delujoč notranji trg za osebna pokojninska zavarovanja bi pomembno prispeval k naslednjemu:

– potrošnikom bi zagotovil ustrezno izbiro osebnih pokojninskih produktov z minimalnimi standardi kakovosti EU, ki bi zagotavljali varstvo potrošnikov;

– potrošnikom in ponudnikom pokojninskih produktov bi zagotovil ustrezen dostop do trga po EU.

·Kazalniki rezultatov in posledic

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

Po začetku veljavnosti Uredbe bo Komisija spremljala uporabo prek rednega poročanja EIOPA (npr. letna koordinacija nadzornih postopkov) ter z rednimi stiki z deležniki (npr. potrošniki, panogo in/ali evropskimi nadzornimi organi).

Ključni kazalniki za spremljanje posledic ukrepa bodo (ocenijo se npr. 5 let po začetku veljavnosti Uredbe o PEPP):

Ključni kazalniki uspešnosti za spremljanje cilja glede povečanja naložb v EU in prispevka k dokončanju unije kapitalskih trgov:

Ključni kazalnik uspešnosti 1: skupna uporaba (v smislu upravljanih sredstev) osebnih pokojninskih produktov (vključno z nacionalnimi osebnimi pokojninskimi produkti in PEPP) v primerjavi z osnovnim scenarijem.

Skupna uporaba v smislu upravljanih sredstev vseh osebnih pokojninskih produktov, vključno z nacionalnimi osebnimi pokojninskimi produkti in PEPP, je merilo uspešnosti, saj bo PEPP predstavljal referenčno merilo v smislu značilnosti produkta. Zaradi konkurence bi lahko nacionalni osebni pokojninski produkti prevzeli značilnosti PEPP, kar bi spodbudilo uporabo. Uspešnost bi lahko merili v primeru, da bi bil trend skupne uporabe statistično višji kot uporaba v osnovnem scenariju (pri čemer so vključeni nacionalni osebni pokojninski produkti). Te informacije so na voljo v okviru statistične raziskave gospodinjstev, ki jo opravlja Eurostat, v kombinaciji z informacijami EIOPA.

Ključni kazalnik uspešnosti 2: geografska in sektorska razporeditev ponudnikov PEPP in naložb v te produkte.

Široko geografsko območje, na katerem se uporabljajo PEPP, bi dokazalo njihovo priljubljenost ne glede na relativno blaginjo gospodinjstev v različnih državah članicah in njihov prispevek k uniji kapitalskih trgov. Širok krog ponudnikov PEPP iz različnih sektorjev finančne industrije bi dokazal ekonomsko sposobnost PEPP ter povečal znotrajsektorsko konkurenco, pa tudi dokazal oblikovanje resničnega enotnega trga za osebna pokojninska zavarovanja kot dela unije kapitalskih trgov.

Ključni kazalniki uspešnosti za spremljanje izboljšanja značilnosti produktov na trgu za osebna pokojninska zavarovanja

Ključni kazalnik uspešnosti 3: število registracij PEPP, vzeto iz centralnega registra, ki ga vodi EIOPA.

Število vlog po uvedbi PEPP zagotavlja pomembne informacije o razpoložljivosti in sprejemanju značilnosti, ki jih vsebujejo PEPP, na trgu.

Ključni kazalnik uspešnosti 4: relativni delež osebnih pokojninskih produktov (vključno z nacionalnimi osebnimi pokojninskimi produkti in PEPP) v primerjavi s finančnimi sredstvi gospodinjstev.

Statistično povečanje relativnega deleža (v primerjavi z osnovnim scenarijem) bi pomenilo, da imajo gospodinjstva po uvedbi PEPP višji delež prihrankov v osebnih pokojninskih produktih v primerjavi z lastništvom drugih finančnih sredstev, kot so npr. prihranki v obliki vlog. Ta statistika je na voljo v okviru statistične raziskave gospodinjstev, ki jo opravlja Eurostat, v kombinaciji z informacijami EIOPA.

Ključni kazalniki uspešnosti za spremljanje čezmejnega zagotavljanja in prenosljivosti osebnih pokojninskih produktov:

Ključni kazalnik uspešnosti 5: število ponudnikov, ki uporabljajo dovoljenje za čezmejno opravljanje storitev, v obdobju 5 let (čezmejna dejavnost ponudnikov v okviru prostega opravljanja storitev ali svobode ustanavljanja)

Naraščanje števila ponudnikov, ki uporabljajo dovoljenje za čezmejno opravljanje storitev, je kazalnik za povečane čezmejne dejavnosti ponudnikov. Ti podatki bi morali biti na voljo prek pristojnih organov in evropskih nadzornih organov.

Ključni kazalnik uspešnosti 6: relativni delež (v številkah in v vrednosti upravljanih sredstev) PEPP z več kot enim (nacionalnim) odsekom v primerjavi z vsemi osebnimi pokojninskimi produkti (vključno z nacionalnimi osebnimi pokojninskimi produkti in PEPP) (merilo za čezmejno dejavnosti posameznikov).

Naraščanje deleža PEPP z več kot enim odsekom je kazalnik, da posamezniki sodelujejo v PEPP v čezmejnem smislu. Ti podatki bi morali biti na voljo prek pristojnih organov in evropskih nadzornih organov.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

·Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

EIOPA bo dobila določena nadzorna pooblastila v okviru Uredbe. Odgovorna bo namreč za odobritev dovoljenj za PEPP ter vzpostavitev in vodenje centralnega registra. Skupaj z ostalimi evropskimi nadzornimi organi in nacionalnimi pristojnimi organi bo koordinirala nadzor.

Kratkoročno bo EIOPA morala vzpostaviti notranje upravne postopke, oblikovati centralni register, pripraviti izvedbene standarde in se pripraviti na izdajo dovoljenj za PEPP.

Dolgoročno bo morala EIOPA biti sposobna koordinirati nadzor, in sicer s koordinacijo nadzora nacionalnih pristojnih organov. Morala bo tudi zbirati informacije in poročati o tržnih podatkih, v zvezi s katerimi mora v skladu z Uredbo v redno poročati Komisiji.

·Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. usklajevalnih koristi, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

Razlogi za ukrepanje na evropski ravni (predhodno):

– zmanjšanje tveganja različne in neskladne uporabe Uredbe s strani različnih nacionalnih pristojnih organov,

– število vključenih nacionalnih pristojnih organov in tveganje konfliktov glede pristojnosti (za kar se predlaga zavezujoča mediacija).

Kot je prikazano v oceni učinka, bo dodelitev pooblastil za registracijo in koordinacijo nadzora vseevropskih osebnih pokojninskih produktov EIOPA odpravila ali bistveno zmanjšala te probleme.

Pričakovana ustvarjena dodana vrednost Unije (naknadno) […]

Vzpostavitev enotnega trga za PEPP in zagotovitev njegovega ustreznega delovanja.

·Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Ta nadzorni model se je izkazal kot stroškovno učinkovita metoda za doseganje cilja pravega enotnega trga in ustrezne perspektive unije kapitalskih trgov z visoko stopnjo varstva potrošnikov. Evropski nadzorni organi so že dobili podobne naloge in izkušnje so bile na splošno pozitivne.

·Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

EIOPA ima omejena nadzorna pooblastila na področju nadzorniškega zbliževanja. Sinergije bi se lahko dosegle na podlagi obstoječih pooblastil EIOPA na področju inšpekcij na kraju samem in nadzorniškega zbliževanja, čeprav EIOPA še ni dobila pooblastila za odobritev dovoljenj.


1.6.Trajanje ukrepa in finančne posledice

 Časovno omejen(-a) predlog/pobuda: 

   trajanje predloga/pobude od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

   finančne posledice med letoma LLLL in LLLL,

X Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda:

izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma 2019 in 2020,

ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 53  

 Neposredno upravljanje – Komisija:

◻z lastnimi službami, vključno z zaposlenimi v delegacijah Unije,

◻prek izvajalskih agencij.

 Deljeno upravljanje z državami članicami.

X Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:

◻tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

◻mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

◻EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

X organom iz členov 208 in 209 finančne uredbe,

◻subjektom javnega prava,

◻subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

◻subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

◻osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1 Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

V skladu z že obstoječimi ureditvami EIOPA pripravlja redna poročila o svojih dejavnostih (vključno z notranjim poročanjem višjemu vodstvu, poročanjem upravnemu odboru, polletnim poročanjem o dejavnostih odboru nadzornikov in izdelavo letnega poročila), njeno porabo virov pa revidirata Računsko sodišče in Služba za notranjo revizijo. Spremljanje sedanjih predlaganih ukrepov in poročanje o njih bo skladno z že obstoječimi zahtevami.

2.2 Upravljavski in kontrolni sistem

·Ugotovljena tveganja

V zvezi z zakonito, gospodarno in učinkovito uporabo odobritev, ki izhajajo iz predloga, se pričakuje, da predlog ne bi prinesel novih tveganj, ki jih obstoječi okvir EIOPA za notranji nadzor še ne zajema.

·Podatki o vzpostavljenem sistemu notranje kontrole

Upravljavski in kontrolni sistemi, kot so določeni v uredbi o EIOPA, se že izvajajo. EIOPA tesno sodeluje s Službo Komisije za notranjo revizijo, da bi zagotovila izpolnjevanje ustreznih standardov na vseh področjih notranje kontrole. Te ureditve se bodo uporabljale tudi v zvezi z vlogo EIOPA v okviru tega predloga. Letna revizijska poročila se pošljejo Komisiji, Parlamentu in Svetu.

·Ocena stroškov in koristi kontrol ter ocena pričakovane stopnje tveganja napak

Ni relevantno.

2.3 Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

Zaradi boja proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejanjem se določbe Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) za EIOPA uporabljajo brez omejitev.

EIOPA je pristopila k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Komisijo Evropskih skupnosti o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) in sprejela ustrezne določbe za svoje celotno osebje.

Trenutno ima EIOPA namensko strategijo za boj proti goljufijam in spremni akcijski načrt. Strategija in akcijski načrt sta bila vzpostavljena leta 2014. Okrepljeni ukrepi EIOPA na področju boja proti goljufijam bodo skladni s pravili in navodili iz finančne uredbe (ukrepi za boj proti goljufiji kot del dobrega finančnega poslovodenja), politiko urada OLAF za preprečevanje goljufij, določbami iz strategije Komisije na področju boja proti goljufijam (COM(2011) 376) pa tudi iz skupnega pristopa glede decentraliziranih agencij EU (julij 2012) in s tem povezanega časovnega načrta.

Uredba o ustanovitvi EIOPA vsebuje določbe o izvajanju in nadzoru proračuna EIOPA in veljavna finančna pravila.

[…]

3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1 Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Razdelek večletnega finančnega okvira

Proračunska vrstica

Vrsta
odhodkov

Prispevek

številka
[…][poimenovanje……………..……………]

dif./nedif. 54

držav Efte 55

držav kandidatk 56

tretjih držav

po členu 21(2)(b) finančne uredbe

1a

12 02 05 EIOPA

dif.

NE

NE

NE

NE

Zahtevane nove proračunske vrstice / ni relevantno

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Razdelek večletnega finančnega okvira

Proračunska vrstica

Vrsta
odhodkov

Prispevek

številka
[…][poimenovanje……………..……………]

dif./nedif.

držav Efte

držav kandidatk

tretjih držav

po členu 21(2)(b) finančne uredbe

[…][XX YY YY YY]

DA/NE

DA/NE

DA/NE

DA/NE

3.2 Ocenjene posledice za odhodke

·Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega
okvira

številka

[poimenovanje 1A.……………………………………………………………….]

GD FISMA

Leto
2019

Leto
N+1

Leto
N+2

Leto
N+3

Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

SKUPAJ

•Odobritve za poslovanje

Številka proračunske vrstice 12 02 05 EIOPA

obveznosti

(1)

0,348

0,251

Opomba: 100 % bi bilo 870 500 za leto 2019 oziroma 629 200 za leto 2020, zaradi sofinanciranja v razmerju 60/40 je tukaj omenjenih samo 40 %.

plačila

(2)

0,348

0,251

Številka proračunske vrstice

obveznosti

(1a)

plačila

(2a)

Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov 57  

Številka proračunske vrstice

(3)

Odobritve iz
GD FISMA SKUPAJ – (40 %)

obveznosti

=1+1a+3

0,348

0,251

plačila

=2+2a

+3

0,348

0,251






Odobritve za poslovanje SKUPAJ

obveznosti

(4)

plačila

(5)

•Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ

(6)

Odobritve iz
RAZDELKA <....>
večletnega finančnega okvira SKUPAJ

obveznosti

=4+6

plačila

=5+6

Če ima predlog/pobuda posledice za več razdelkov:

•Odobritve za poslovanje SKUPAJ

obveznosti

(4)

plačila

(5)

•Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ

(6)

Odobritve iz
RAZDELKOV od 1 do 4
večletnega finančnega okvira
(referenčni znesek)

obveznosti

=4+6

plačila

=5+6





Razdelek večletnega finančnega
okvira

5

„Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto
N

Leto
N+1

Leto
N+2

Leto
N+3

Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

SKUPAJ

GD <…….>

•Človeški viri

•Drugi upravni odhodki

GD <…….> SKUPAJ

odobritve

Odobritve iz
RAZDELKA 5
večletnega finančnega okvira 

(obveznosti skupaj = plačila skupaj)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto
N 58

Leto
N+1

Leto
N+2

Leto
N+3

Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

SKUPAJ

Odobritve iz
RAZDELKOV od 1 do 5
večletnega finančnega okvira 

obveznosti

0,348

0,251

plačila

0,348

0,251

·Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

   Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

X    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju: NI RELEVANTNO

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Cilji in realizacije

Leto
N

Leto
N+1

Leto
N+2

Leto
N+3

Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

SKUPAJ

REALIZACIJE

vrsta 59

povprečni stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število realizacij skupaj

stroški realizacij skupaj

SPECIFIČNI CILJ št. 1 60 ...

– realizacija

– realizacija

– realizacija

Seštevek za specifični cilj št. 1

SPECIFIČNI CILJ št. 2...

– realizacija

Seštevek za specifični cilj št. 2

STROŠKI SKUPAJ

·Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

·Povzetek

X    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

   Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto
N 61

Leto
N+1

Leto
N+2

Leto
N+3

Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

SKUPAJ

RAZDELEK 5
večletnega finančnega okvira

Človeški viri

Drugi upravni odhodki

Seštevek za RAZDELEK 5
večletnega finančnega okvira

Odobritve zunaj RAZDELKA 5 62
večletnega finančnega okvira

Človeški viri

Drugi
upravni odhodki

Seštevek za odobritve
zunaj RAZDELKA 5
večletnega finančnega okvira

SKUPAJ

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.1 Ocenjene potrebe po človeških virih

X    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

   Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

Leto
N

Leto
N+1

Leto N+2

Leto N+3

Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

•Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)

XX 01 01 01 (sedež in predstavništva Komisije)

XX 01 01 02 (delegacije)

XX 01 05 01 (posredne raziskave)

10 01 05 01 (neposredne raziskave)

Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ) 63

XX 01 02 01 (PU, NNS, ZU iz splošnih sredstev)

XX 01 02 02 (PU, LU, NNS, ZU in MSD na delegacijah)

XX 01 04 yy  64

– na sedežu

– na delegacijah

XX 01 05 02 (PU, NNS, ZU za posredne raziskave)

10 01 05 02 (PU, NNS, ZU za neposredne raziskave)

Druge proračunske vrstice (navedite)

SKUPAJ

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci

Zunanji sodelavci

3.2.4. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

X    Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

   Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

Pojasnite zahtevano spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske.

[…]

   Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira.

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.

[…]

3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

◻V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

X V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto
2019

Leto
N+1

Leto
N+2

Leto
N+3

Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

Skupaj

Navedite organ, ki bo sofinanciral predlog/pobudo - Delež nacionalnih pristojnih organov 60 %

0,870

0,629

Opomba: 100 %

Sofinancirane odobritve SKUPAJ

0,522

0,377

Opomba: 60 % zaradi sofinanciranja





3.3 Ocenjene posledice za prihodke

X    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

   Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

   za lastna sredstva,

   za razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Prihodkovna proračunska vrstica

Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto

Posledice predloga/pobude 65

Leto
N

Leto
N+1

Leto
N+2

Leto
N+3

Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

Člen ………….

Za razne namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

[…]

Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.

[…]



PRILOGA k oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga za predlog Uredbe o vseevropskih osebnih pokojninskih produktih (PEPP)

Uporabljena metodologija in glavne temeljne predpostavke

Stroški EIOPA, povezani s koordinacijo nadzora PEPP, so se ocenili glede na tri stroškovne razrede: stroški za zaposlene, infrastrukturni stroški in operativni stroški, v skladu z razvrstitvijo v proračunu EIOPA.

V skladu s predhodnimi trenutnimi ocenami Komisije, bodo naloge v zvezi z dovoljenji in nadzorom PEPP zahtevale tri nove zaposlene v letu 2019 in enega dodatnega zaposlenega v letu 2020. In sicer poleg zaposlenih, ki že delajo za EIOPA in so zajeti v trenutnem proračunu za EIOPA. Stroški se delijo z državami članicami v razmerju 60/40.

Potreba po povečanem številu zaposlenih je posledica dodatnih nalog, ki se EIOPA naložijo z Uredbo, in je povezana s koordinacijo nadzora PEPP:

·priprava in upravljanje postopka izdaje dovoljenj;

·vzpostavitev in upravljanje centralnega registra 66 ;

·oblikovanje tehničnih standardov, ki jih določa Uredba;

·spodbujanje sodelovanja med nacionalnimi pristojnimi organi;

·priprava začetka koordinacije stalnega nadzora s strani nacionalnih pristojnih organov: vzpostavitev okvira za poročanje in spremljanje;

·letno spremljanje ključnih kazalnikov uspešnosti in poročanje o njih.

Navedene nove naloge so določene v predlogu uredbe in dodatno opredeljene v obrazložitvenem memorandumu. Med drugim vključujejo registracijo PEPP, koordinacijo nadzora registriranih PEPP, kar zahteva redne stike z upravami/zaposlenimi nadzorovanih subjektov, odgovarjanje na vprašanja, pritožbe ali zahtevke nacionalnih pristojnih organov ali potrošnikov, spremljanje skladnosti PEPP z zahtevami iz uredbe o PEPP, zahtevanje informacij od PEPP ali oseb, povezanih z upravljanjem načrtov, izvajanje inšpekcij na kraju samem, pregledovanje evidenc in zasliševanje oseb o domnevnih kršitvah Uredbe. EIOPA bi lahko imela tudi vlogo pri pooblastilu nacionalnih pristojnih organov, da lahko umaknejo registracijo in sprejmejo druge nadzorne ukrepe iz člena 57 uredbe o PEPP ter naložijo kazni in periodične denarne kazni PEPP, ki kršijo uredbo, in sicer tako, da bi predložila dokazila o kršitvi in predlagala višino kazni ali denarne kazni. EIOPA bi lahko zagotovila tudi zavezujočo mediacijo v primeru, da nacionalni pristojni organi to zahtevajo.

Spodaj so opisane splošne predpostavke za izračun dodatnih sredstev, navedeni pa so tudi stroški novega števila zaposlenih in stroški dodatne infrastrukture.  

Splošne predpostavke pri izračunu dodatnih sredstev

Pri izračunu dodatnih sredstev so bile uporabljene naslednje predpostavke.

Predvideva se, da bo Uredba začela veljati v začetku leta 2019, na podlagi splošnega interesa, izraženega med srečanji z deležniki, pa se ocenjuje, da bo za registracijo PEPP v naslednjih petih letih zaprosilo okrog 325 ponudnikov, kar temelji na izkušnjah z drugimi novimi ureditvami, kot so institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje (80 registracij v dveh letih) in dolgoročni investicijski skladi (5 v enem letu). Te PEPP bodo po registraciji nadzorovali nacionalni pristojni organi, njihov nadzor pa bo koordinirala EIOPA.

Po predvidevanjih bodo dodatna delovna mesta namenjena stalnemu osebju ali začasnim uslužbencem razreda AD7, povprečni stroški za plače bodo znašali 138 000 EUR, kot je razvidno iz preglednice 1.

V splošnem se stroške za EIOPA trenutno delijo med države članice in Komisijo v razmerju 60/40.

Preglednica 1 Stroški za osebje

Kategorija osebja

Skupni povprečni stroški, ki se uporabijo za letne računovodske izkaze(*)

Povprečni stroški brez stroškov za službene prostore(**)

Uradnik

138 000 EUR/leto

115 000 EUR/leto

Začasni uslužbenec

138 000 EUR/leto

115 000 EUR/leto

(**) Stroški za nepremičnine, pohištvo, informacijsko tehnologijo itn.

Druge predpostavke

Zaradi lokacije EIOPA v Frankfurtu se upošteva koeficient za prilagoditev plače 0,972 zaradi nižjih življenjskih stroškov v primerjavi z Brusljem.

Stroški službenih potovanj so ocenjeni na 10 000 EUR na zaposlenega na leto.

Stroški, povezani z zaposlovanjem (potovanje, hotel, zdravstveni pregledi, namestitev in druga nadomestila, stroški selitve itn.), so ocenjeni na 12 700 EUR na zaposlenega.

Izračun dodatnega števila osebja

Za izračun dodatnega števila osebja pri EIOPA se nove naloge razdelijo na tri glavna področja novega dela, ki se dodeli EIOPA: dovoljenja, koordinacija nadzora in oblikovanje politik. Za ta področja se je pri količini dela upoštevala naslednja ocena.

Pri dovoljenjih se ocenjuje, da bi en zaposleni (zaradi jasnosti se predpostavlja, da je to enako enemu EPDČ) lahko obdelal eno dovoljenje na dva tedna, kar pomeni približno 25 na leto. Predvideva se, da bo v prvem letu uporabe (tj. v 2019) približno 25 vlog, število pa naj bi v vsakem naslednjem polnem letu naraslo na 75.

Dejanska koordinacija nadzornih obveznosti bo v prvem letu nizka, saj bo shem, ki jih bodo morali nacionalni pristojni organi nadzorovati, še malo, in se bo vsako leto povečevala s številom shem, ki bodo pridobile dovoljenje. Nekatere sinergije bi lahko dosegli z nadgradnjo obstoječih pristojnosti EIOPA na področju nadzorniškega zbliževanja, čeprav so nova pooblastila, ki se EIOPA dodelijo za PEPP, obsežnejša.

Pri oblikovanju politik se najprej upošteva, da uredba vsebuje več pooblastil EIOPA za pripravo tehničnih standardov. Drugič, pričakuje se lahko spremljanje ključnih kazalnikov uspešnosti in poročanje o njih. Tu bi lahko dosegli nekatere sinergije: EIOPA že ima politično strokovno znanje, s katerimi lahko pokrije dele novih nalog, dokler ne bo poskrbljeno za pritegnitev strokovnjakov za to specifično področje.

Namenska informacijska tehnologija in podpora zajemata predvsem vzpostavitev centralnega registra ali registra PEPP ter podporne infrastrukture za poročanje ključnih kazalnikov uspešnosti, za namene izračuna števila zaposlenih pa se predpostavlja, da bo to področje pokrilo trenutno število zaposlenih EIOPA.

Preglednica 2 predstavlja skupno ocenjeno število dodatnih zaposlenih za EIOPA na področju PEPP.

Preglednica 2 Skupni EPDČ na leto na področje za PEPP

Skupni EPDČ na področje za PEPP

2019

2020

Dovoljenja

1

2

Koordinacija nadzora

1

1

Oblikovanje politik

1

1

Skupaj

3

4

Prihodnje potrebe po letu 2020 se bodo izračunale in dodelile v okviru prihodnjega večletnega finančnega okvira.

Izračun odhodkov za infrastrukturo

Glavni odhodki za dodatno infrastrukturo so povezani z vzpostavitvijo centralnega registra, spremljajočimi zahtevami glede poročanja in vzpostavitvijo podatkovne zbirke za spremljanje ključnih kazalnikov uspešnosti. Predvideva se, da bo za te odhodke, povezane z informacijsko tehnologijo, potrebnih 400 000 EUR, pri čemer so 10-odstotni letni stroški vzdrževanja že vključeni. Predpostavke, na katerih temelji ta skupni znesek:

·vzpostavitev in vzdrževanje centralnega registra ali registra PEPP:

·predvideva se lahko oblikovanje centralnega registra, podobnega enemu od obstoječih registrov, npr. registru določb v zvezi z varnim in skrbnim poslovanjem za institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje); vseboval bi nekaj sto pokojninskih produktov z njihovimi imeni, finančnimi podatki, ključnimi kazalniki uspešnosti in potencialno kvalitativnimi informacijami; posodabljal bi se enkrat na leto; delovati bi začel leta 2019, najpozneje v začetku leta 2020;

·za pripravo na začetek koordinacije stalnega nadzora: vzpostavitev okvira za poročanje in spremljanje, zbrane podatke iz centralnega registra bi bilo treba vključiti v centralni register EIOPA, na voljo pa bi morali biti prek rešitve za poslovne informacije; potrebno bi bilo delo za integracijo ter pridobitev novih licenc za nove zaposlene.

Skupni znesek odhodkov 2019–2020

Ob upoštevanju zgornje predpostavke, so v preglednici 3 predstavljeni podatki za naloge v zvezi s PEPP, ki jih bo opravljala EIOPA, za obdobje 2019–2020.

 

Preglednica 3 Skupni odhodki EIOPA za PEPP v letih 2019–2020

Zneski v tisoč EUR

Vrsta stroška

Izračun

2019

2020

Odhodki za zaposlene/Plače in nadomestila

138 000 na zaposlenega x 0,972

402,4

536,5

Odhodki, povezani z zaposlovanjem

12 700 fiksno na novega zaposlenega

38,1

12,7

Odhodki za službena potovanja

10 000 na zaposlenega/leto

30

40

Infrastruktura/IT

400 000 + 10 % vzdrževanje

400

40

Skupaj (*)

870,5

629,2

(*) Skupni zneski: brez upoštevanja razdelitve v razmerju 60/40 med državami članicami/Komisijo za proračun EIOPA.

(1) To se nanaša na porazdelitev, naložbeno politiko, zamenjavo ponudnika, čezmejno zagotavljanje ali prenosljivost. Nekateri obstoječi osebni pokojninski produkti varčevalcem na primer ne dovoljujejo zamenjave ponudnikov.
(2) COM(2015) 468 final, str. 19.
(3) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. januarja 2016 o oceni stanja in izzivih pri ureditvi EU o finančnih storitvah: učinek in nadaljnji koraki k bolj učinkovitemu in uspešnemu okviru EU za regulacijo finančnega sektorja in unijo kapitalskih trgov, 2015/2106(INI), točka 20.
(4) Sklepi Evropskega sveta z dne 28. junija 2016, EUCO 26/16, točka 11.
(5) COM(2016) 601 final, str. 4.
(6) COM(2017) 292 final, str. 6.
(7) Direktiva Sveta 98/49/ES z dne 29. junija 1998 o zaščiti pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposlenih in samozaposlenih oseb, ki se gibljejo v Skupnosti, UL L 209, 25.7.1998, str. 46.
(8) Direktiva 2014/50/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o minimalnih zahtevah za povečanje mobilnosti delavcev med državami članicami z izboljšanjem pridobivanja in ohranjanja pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja, UL L 128, 30.4.2014, str. 1.
(9) Direktiva (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje, UL L 354, 23.12.2016, str. 37.
(10) http://ttype.eu/.
(11) http://www.resaver.eu/. Projekt RESAVER je sektorski sklad poklicnega pokojninskega zavarovanja, ki raziskovalnemu osebju omogoča, da lažje sledi svojim pokojninskim ureditvam, ko se premika po raziskovalnih institucijah v različnih državah EU. Vključuje tudi možnost osebnega pokojninskega zavarovanja.
(12) Bela knjiga „Agenda za ustrezne, varne in vzdržne pokojnine, COM(2012) 55 final, 16. februar 2012.
(13) C(2017)4393.
(14) Direktiva (EU) 2016/97, Direktiva 2014/65/EU, Uredba (EU) št. 1286/2014.
(15) Ernst & Young, Študija o okviru za evropska osebna pokojninska zavarovanja za Komisijo. Glej oddelek 3.2 v nadaljevanju.
(16) Glej povzetek javnega posvetovanja v Prilogi 2 k oceni učinka.
(17) Nasvet EIOPA o oblikovanju enotnega trga EU za osebne pokojninske produkte, julij 2016: https://eiopa.europa.eu/Publications/Consultations/EIOPA%27s%20advice%20on%20the%20development%20of%20an%20EU%20single%20 market%20for%20personal%20pension%20products.pdf .
(18) EIOPA, Towards an EU single market for personal pensions, 2014, dostopno na: https://eiopa.europa.eu/Publications/Reports/EIOPA-BoS-14-029_Towards_an_EU_single_market_for_Personal_Pensions-_An_EIOPA_Preliminary_Report_to_COM.pdf .
(19) http://www.oecd.org/pensions/Stocktaking-Tax-Treatment-Pensions-OECD-EU.pdf.
(20) http://www.oecd.org/daf/fin/private-pensions/financial-incentives-retirement-savings.pdf.
(21) na voljo na: http://www.oecd.org/finance/private-pensions/Core-Principles-Private-Pension-Regulation.pdf.
(22) http://www.oxera.com/Latest-Thinking/Publications/Reports/2013/Study-on-the-position-of-savers-in-private-pension.aspx .
(23) Na voljo na: http://ec.europa.eu/transparency/regdoc/?fuseaction=ia&language=sl.
(24) Na voljo na: http://ec.europa.eu/transparency/regdoc/?fuseaction=ia&language=sl.
(25) Na voljo na: http://ec.europa.eu/transparency/regdoc/?fuseaction=ia&language=sl.
(26) Zahteva, da mora skrbnik, upravljavec naložb pokojninskih skladov ali kateri koli fiduciar vlagati sredstva preudarno, skrbno in inteligentno. Naložbe, ki sodijo pod pravilo preudarne osebe, vključujejo prvorazredne vrednostne papirje, zavarovana posojila, zvezno zajamčene hipotekarne kredite, zakladna potrdila in druge konservativne naložbe, ki zagotavljajo razumen donos.
(27) UL C , , str. .
(28) Akcijski načrt o oblikovanju unije kapitalskih trgov, Evropska komisija, 30. september 2015 (COM(2015) 468 final).
(29) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. januarja 2016 o oceni stanja in izzivih pri ureditvi EU o finančnih storitvah: učinek in nadaljnji koraki k bolj učinkovitemu in uspešnemu okviru EU za regulacijo finančnega sektorja in unijo kapitalskih trgov, 2015/2106(INI), točka 20.
(30) Sklepi Evropskega sveta z dne 28. junija 2016, EUCO 26/16, točka 11.
(31) COM(2016) 601 final, str. 4.
(32) COM(2017) 292 final, str. 6.
(33) Uredba (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. novembra 2014 o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih (PRIIP), UL L 352, 9.12.2014, str. 1.
(34) Delegirana uredba Komisije z dne 8. maja 2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. novembra 2014 o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih (PRIIP) z določitvijo regulativnih tehničnih standardov glede prikaza, vsebine, pregleda in revizije dokumentov s ključnimi informacijami ter pogojev za izpolnitev zahteve po posredovanju takih dokumentov.
(35) Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).
(36) Uredba (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 48).
(37) Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).
(38) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „Krepitev sistemov sankcij v sektorju finančnih storitev“ z dne 8. decembra 2010 (COM(2010) 716 final).
(39) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
(40) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).
(41) Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).
(42) Direktiva 2002/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. decembra 2002 o zavarovalnem posredovanju (UL L 9, 15.1.2003, str. 3).
(43) Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).
(44) Direktiva 2009/138/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1).
(45) Direktiva (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (prenovitev) (UL L 354, 23.12.2016, str. 37).
(46) Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (prenovitev) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).
(47) Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).
(48) Direktiva (EU) 2016/97 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. januarja 2016 o distribuciji zavarovalnih produktov (UL L 26, 2.2.2016, str. 19).
(49) Direktiva 2013/11/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o alternativnem reševanju potrošniških sporov ter spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2009/22/ES (UL L 165, 18.6.2013, str. 63).
(50) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1)
(51) Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).
(52) Po členu 54(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.
(53) Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx  
(54) Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.
(55) Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.
(56) Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z zahodnega Balkana.
(57) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.
(58) Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.
(59) Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest…).
(60) Kakor je opisan v točki 1.4.2 „Specifični cilji…“.
(61) Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.
(62) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.
(63) PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.
(64) Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).
(65) Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.
(66) Neodvisno od stroškov, povezanih z informacijsko tehnologijo in tehnično podporo.
Top