EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 7.6.2017

COM(2017) 294 final

2017/0125(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o ustanovitvi evropskega programa za razvoj obrambne industrije v podporo konkurenčnosti in inovacijski zmogljivosti obrambne industrije EU

{SWD(2017) 228 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

•Skladnost z drugimi politikami Unije

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

•Subsidiarnost

•Sorazmernost

•Izbira instrumenta

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

•Ocena učinka

•Ustreznost in poenostavitev ureditve

•Temeljne pravice

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Komisija bi morala redno spremljati svoje ukrepe, pregledovati napredek pri doseganju pričakovanih rezultatov ter preučiti sinergije z drugimi dopolnjujočimi programi Unije ali nacionalnimi programi, ki jih sofinancira Unija. Poleg tega je določeno, da ima Komisija lahko tudi neodvisne zunanje ocene, da oceni učinek in uspešnost svojih ukrepov v okviru tega programa, kadar je to primerno. Komisija bi morala pripraviti poročilo o oceni programa ter ga poslati Evropskemu parlamentu in Svetu. V poročilu bo predvsem ocenjen napredek, dosežen pri doseganju ciljev, določenih v predlogu, kot tudi analizirani čezmejna udeležba malih in srednjih podjetij pri projektih v okviru programa ter udeležba malih in srednjih podjetij v globalni vrednostni verigi.

V priloženem delovnem dokumentu služb Komisije so predlagane obsežnejše dejavnosti spremljanja in ocenjevanja na podlagi podatkov, ki jih že zbirajo in objavljajo različne organizacije, dejavne v evropskem obrambnem sektorju.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Program bo ustanovljen na podlagi določb člena 173 PDEU, njegov splošni cilj pa bo prispevati h konkurenčnosti in inovacijski zmogljivosti obrambne politike Unije s podporo ukrepom v njihovi razvojni fazi. Upravičenci bodo podjetja s sedežem v Uniji. Program bo veljal za obdobje od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2020.

Predlagane strategije za ukrepanje bi potekale prek finančne pomoči. Finančna sredstva, zagotovljena v okviru programa, bi imela obliko nepovratnih sredstev in finančnih instrumentov ali javnih naročil. Natančneje rečeno bi program podpiral zasnovo, opredelitev skupnih tehničnih specifikacij, izdelavo prototipov, preskušanje ter kvalifikacijo in certifikacijo obrambnih proizvodov, materialnih ali nematerialnih sestavnih delov in tehnologij. Podpora se lahko zagotovi tudi za študije, ocene izvedljivosti in druge podporne dejavnosti. Podpora je namenjena ukrepom v razvojni fazi, ki zajemajo tako nove proizvode in tehnologije kot tudi nadgradnjo obstoječih proizvodov in tehnologij.

Ukrep bi bilo treba izvajati v sodelovanju z najmanj tremi podjetji, ki imajo sedež v najmanj dveh državah članicah.

Predlagana stopnja financiranja bo omejena na 20 % celotnih stroškov ukrepa. Države članice bodo morale prispevati sredstva za kritje preostalih stroškov z združevanjem nacionalnih prispevkov. Sredstva iz proračuna Unije bodo uporabljena v podporo konkurenčnosti sektorja, tako da bodo služila kot finančni vzvod ustreznega zneska prispevkov držav članic za začetek sodelovanja, in bodo omogočala sodelovanje, saj bodo sprostila potencial skupnih razvojnih programov. Upravičenci, ki bodo razvijali ukrep v okviru stalnega strukturnega sodelovanja, bodo upravičeni do večjega financiranja. Podprti projekti bi morali prispevati k uresničevanju prednostnih nalog na področju zmogljivosti, o katerih so se dogovorile države članice znotraj Unije prek načrta Unije za razvoj zmogljivosti, ob upoštevanju regionalnega in mednarodnega sodelovanja, kadar je to primerno. Predlogi, predloženi za pridobitev podpore v okviru programa, bodo ocenjeni na podlagi meril za dodelitev, ki bodo temeljila na prispevku k inovacijam in tehnološkemu razvoju v obrambni industriji ter k varnostnim in obrambnim interesom Unije z izboljšanjem obrambnih tehnologij, ki prispevajo k uresničevanju prednostnih nalog na področju zmogljivosti, o katerih so se dogovorile države članice znotraj Unije, na ekonomski izvedljivosti ukrepa in sposobnosti upravičencev dokazati, da so države članice pripravljene skupaj proizvajati in javno naročati končne proizvode ali tehnologijo na usklajen način, vključno s skupnimi naročili, kadar je to primerno.

Komisija bo odgovorna za izvajanje in strukturo upravljanja programa. Vendar lahko v skladu z zahtevami finančne uredbe izvajanje delno prenese na drug subjekt. Poleg tega bi moral biti delež skupnega proračuna namenjen ukrepom, ki omogočajo čezmejno udeležbo malih in srednjih podjetij.

Predlagani proračun programa bo znašal 500 milijonov EUR.

2017/0125 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o ustanovitvi evropskega programa za razvoj obrambne industrije v podporo konkurenčnosti in inovacijski zmogljivosti obrambne industrije EU

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 173 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 4 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 5 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Komisija se je v evropskem obrambnem akcijskem načrtu, ki je bil sprejet 30. novembra 2016, zavezala, da bo dopolnila, s finančnim vzvodom podprla in utrdila skupna prizadevanja držav članic pri razvoju obrambnih zmogljivosti za odzivanje na varnostne izzive ter spodbujala konkurenčno in inovativno evropsko obrambno industrijo. Zlasti je predlagala ustanovitev evropskega obrambnega sklada v podporo naložbam v skupne raziskave in skupni razvoj obrambne opreme in tehnologij. Sklad naj bi podpiral sodelovanje med celotnim ciklom razvoja obrambnega proizvoda in tehnologije.

(2)Da bi prispevali k povečanju konkurenčnosti in inovacijske zmogljivosti obrambne industrije Unije, bi bilo treba vzpostaviti evropski program za razvoj obrambne industrije (v nadaljnjem besedilu: program). Program bi moral biti namenjen krepitvi konkurenčnosti obrambne industrije Unije, med drugim kibernetske obrambe, s podporo sodelovanja med podjetji v fazi razvoja obrambnih proizvodov in tehnologij. Razvojna faza, ki sledi raziskovalni in tehnološki fazi, je povezana z znatnimi tveganji in stroški, ki preprečujejo nadaljnje izkoriščanje rezultatov raziskav in negativno vplivajo na konkurenčnost obrambne industrije Unije. Program bi s podporo razvojni fazi prispeval k boljšemu izkoriščanju rezultatov raziskav na področju obrambe in pripomogel k zapolnitvi vrzeli med raziskavami in proizvodnjo ter spodbujanju vseh oblik inovacij. Program naj bi dopolnjeval dejavnosti, ki se izvajajo v skladu s členom 182 PDEU, in ne pokriva proizvodnje obrambnih proizvodov in tehnologij.

(3)Da bi bolje izkoristili ekonomije obsega v obrambni industriji, bi program moral podpirati sodelovanje med podjetji pri razvijanju obrambnih proizvodov in tehnologij.

(4)Program bi moral zajemati dvoletno obdobje od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2020 in za to obdobje bi bilo treba določiti znesek izvajanja programa.

(5)Program bi se moral izvajati popolnoma v skladu z določbami Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta 6 . Financiranje lahko poteka predvsem v obliki nepovratnih sredstev. Po potrebi se lahko uporabijo finančni instrumenti ali javna naročila.

(6)Komisija lahko del izvajanja programa prenese na subjekte iz člena 58(1)(c) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012. Komisija lahko to vlogo glede na strokovno znanje zaupa Evropski obrambni agenciji.

(7)Glede na posebne značilnosti sektorja se projekt, pri katerem sodeluje več podjetij, v praksi ne bo začel izvajati, če se države članice prej ne bodo dogovorile, da bodo projekt podprle. Potem ko so bile na ravni Unije opredeljene skupne prednostne naloge na področju obrambnih zmogljivosti in ustrezno upoštevane skupne pobude na regionalni ravni, države članice določijo in združijo vojaške zahteve ter opredelijo tehnične specifikacije projekta. Imenujejo lahko tudi vodjo projekta, pristojnega za vodenje dela v zvezi z razvojem skupnega projekta.

(8)Če ukrep, ki prejema podporo v okviru programa, upravlja vodja projekta, ki ga imenujejo države članice, bi morala Komisija vodjo projekta obvestiti o upravičenem ukrepu pred izvršitvijo plačila upravičencu, tako da lahko vodja projekta zagotovi, da upravičenci spoštujejo časovne okvire.

(9)Finančna pomoč Unije ne bi smela vplivati na izvoz proizvodov, opreme ali tehnologij kakor tudi ne na diskrecijsko pravico držav članic glede politike na področju izvoza proizvodov, povezanih z obrambo. Finančna podpora Unije ne bi smela vplivati na politike držav članic na področju izvoza proizvodov, povezanih z obrambo.

(10)Ker je cilj programa podpora konkurenčnosti obrambne industrije Unije z zmanjšanjem tveganj, povezanih z razvojno fazo projektov na podlagi sodelovanja, bi morali biti ukrepi v zvezi z razvojem obrambnega proizvoda ali tehnologije, in sicer opredelitev skupnih tehničnih specifikacij, zasnova, izdelava prototipov, preskušanje, kvalifikacija in certifikacija ter študije izvedljivosti in drugi podporni ukrepi, upravičeni do njegovega financiranja. To bo veljalo tudi za nadgradnjo obstoječih obrambnih proizvodov in tehnologij.

(11)Ker je program izrecno namenjen krepitvi sodelovanja med podjetji v državah članicah, bi moral biti ukrep upravičen do financiranja v okviru programa le, če se izvaja v sodelovanju z vsaj tremi podjetji s sedežem v najmanj dveh različnih državah članicah.

(12)Čezmejno sodelovanje pri razvoju obrambnih proizvodov in tehnologij pogosto ovira težavno doseganje dogovora o skupnih tehničnih specifikacijah. Odsotnost ali nizka raven skupnih tehničnih specifikacij je že privedla do večje kompleksnosti, zamud in pretiranih stroškov v razvojni fazi. Dogovor o skupnih tehničnih specifikacijah bi moral biti pogoj za upravičenost do podpore Unije v okviru tega programa. Ukrepi, namenjeni podpori oblikovanja skupne opredelitve tehničnih specifikacij, bi prav tako morali biti upravičeni do podpore v okviru programa.

(13)Program je namenjen izboljšanju konkurenčnosti obrambne industrije Unije, zato bi morali biti do podpore upravičeni le subjekti, ki imajo sedež v Uniji in jih dejansko nadzorujejo države članice ali njihovi državljani. Da bi zaščitili bistvene varnostne interese Unije in njenih držav članic, se poleg tega infrastruktura, objekti, sredstva in viri, ki jih upravičenci in podizvajalci uporabljajo pri ukrepih, financiranih v okviru programa, ne smejo nahajati na ozemlju držav, ki niso članice Unije.

(14)Upravičeni ukrepi, oblikovani v okviru stalnega strukturnega sodelovanja znotraj institucionalnega okvira Unije, bi zagotovili stalno okrepljeno sodelovanje med podjetji v različnih državah članicah in tako neposredno prispevali k ciljem programa. Tovrstni projekti bi zato morali biti upravičeni do višje stopnje financiranja.

(15)Če konzorcij podjetij želi sodelovati pri upravičenem ukrepu v okviru programa in ima finančna pomoč Unije obliko nepovratnih sredstev, bi moral konzorcij imenovati enega od svojih članov za koordinatorja, ki je glavna oseba za stike s Komisijo.

(16)Spodbujanje inovacij in tehnološkega razvoja v obrambni industriji Unije bi moralo potekati na način, ki je skladen z varnostnimi interesi Unije. Zato bi moral prispevek ukrepa k navedenim interesom in prednostnim nalogam na področju obrambnih zmogljivosti, o katerih so se dogovorile države članice, imeti vlogo merila za dodelitev. Znotraj Unije so skupne prednostne naloge na področju obrambnih zmogljivosti opredeljene predvsem v okviru načrta za razvoj zmogljivosti. Drugi procesi Unije, npr. usklajeni letni pregled na področju obrambe in stalno strukturno sodelovanje, bodo podprli izvajanje ustreznih prednostnih nalog na podlagi okrepljenega sodelovanja. Po potrebi se bodo upoštevale ustrezne regionalne ali mednarodne pobude sodelovanja, npr. v okviru Nata, ki so v skladu z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije.

(17)Da bi zagotovili ekonomsko izvedljivost financiranih ukrepov, bi morala biti za take ukrepe zaveza držav članic, da dejansko prispevajo k financiranju ukrepa, merilo za dodelitev sredstev.

(18)Da bi zagotovili, da financirani ukrepi prispevajo h konkurenčnosti evropske obrambne industrije, bi morali biti tržno usmerjeni in temeljiti na povpraševanju. Pri merilih za dodelitev bi zato moralo biti upoštevano dejstvo, da so se države članice že zavezale, da bodo skupaj proizvedle in naročile končni proizvod ali tehnologijo, po možnosti na usklajen način.

(19)Finančna pomoč Unije v okviru programa ne bi smela presegati 20 % skupnih upravičenih stroškov ukrepa, če se nanaša na izdelavo prototipov, kar je pogosto najdražji ukrep v razvojni fazi. Pri drugih ukrepih v razvojni fazi pa bi morali biti kriti vsi upravičeni stroški.

(20)Ker je podpora Unije namenjena krepitvi konkurenčnosti sektorja in se nanaša le na specifično razvojno fazo, Komisija ne bi smela imeti lastništva ali pravic intelektualne lastnine glede proizvodov ali tehnologij, ki so rezultat financiranih ukrepov. Veljavno ureditev pravic intelektualne lastnine bodo upravičenci opredelili pogodbeno.

(21)Komisija bi morala vzpostaviti večletni delovni program v skladu s cilji programa. Komisiji bi moral pri vzpostavitvi delovnega programa pomagati odbor držav članic (v nadaljnjem besedilu: programski odbor). Ob upoštevanju politike Unije glede malih in srednjih podjetij kot ključnih elementov za zagotavljanje gospodarske rasti, inovacij, ustvarjanja delovnih mest in družbenega vključevanja v Uniji kot tudi dejstva, da bo pri podprtih ukrepih običajno potrebno nadnacionalno sodelovanje, je pomembno, da delovni program odraža in omogoča takšno čezmejno sodelovanje malih in srednjih podjetij in da je zato takemu ukrepu namenjen delež celotnega proračuna.

(22)Evropska obrambna agencija bo dobila status opazovalke v odboru držav članic, da bi lahko izkoristili njeno strokovno znanje na področju obrambnega sektorja. V odboru držav članic bi morala sodelovati tudi Evropska služba za zunanje delovanje.

(23)Pri izbiri ukrepov, ki bodo financirani v okviru programa, bi morali Komisija ali subjekti iz člena 58(1)(c) Uredbe št. 966/2012 organizirati konkurenčne razpise, kot določa Uredba št. 966/2012. Po oceni prejetih predlogov s pomočjo neodvisnih strokovnjakov bo Komisija izbrala ukrepe, ki se bodo financirali v okviru programa. Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila glede sprejetja in izvajanja delovnega programa ter dodelitve finančnih sredstev za izbrane ukrepe. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 7 .

(24)Za sprejetje navedenih izvedbenih aktov bi bilo treba uporabiti postopek pregleda ob upoštevanju njihovih bistvenih posledic za izvajanje temeljnega akta.

(25)Komisija bi morala ob koncu programa pripraviti poročilo o izvajanju, v katerem bi preučila finančne dejavnosti v smislu finančnega izvajanja, rezultatov in po možnosti učinka. V poročilu bosta analizirani čezmejna udeležba malih in srednjih podjetij pri projektih v okviru programa ter udeležba malih in srednjih podjetij v globalni vrednostni verigi.

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ustanovi se evropski program za razvoj obrambne industrije (v nadaljnjem besedilu: program) za ukrepe Unije, ki pokriva obdobje od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2020.

Člen 2

Cilji

Program ima naslednje cilje:

(a)spodbujati konkurenčnost in inovacijsko zmogljivost obrambne industrije Unije s podporo ukrepom v razvojni fazi;

(b)podpirati in zagotavljati finančni vzvod za sodelovanje med podjetji, vključno z malimi in srednjimi podjetji, pri razvijanju tehnologij ali proizvodov v skladu s prednostnimi nalogami na področju obrambnih zmogljivosti, o katerih so se dogovorile države članice znotraj Unije;

(c)spodbujati boljše izkoriščanje rezultatov raziskav na področju obrambe in prispevati k zapolnjevanju vrzeli med raziskavami in razvojem.

Člen 3

Proračun

Znesek za izvajanje programa za obdobje od leta 2019 do leta 2020 znaša 500 milijonov EUR v tekočih cenah.

Člen 4

Splošne določbe o financiranju

1.    Finančna pomoč Unije se lahko zagotovi z vrstami financiranja, predvidenimi v Uredbi (EU, Euratom) št. 966/2012, zlasti z:

(a) nepovratnimi sredstvi,

(b) finančnimi instrumenti,

(c) javnimi naročili.

2.    Vrste financiranja iz odstavka 1 tega člena in načini izvajanja se izberejo na podlagi njihove sposobnosti za doseganje posebnih ciljev ukrepov in rezultatov, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški nadzora, upravna obremenitev in tveganje, povezano z nasprotjem interesov.

3.    Finančno pomoč Unije izvaja Komisija, kot je določeno v Uredbi (EU, Euratom) št. 966/2012, bodisi neposredno bodisi posredno s prenosom nalog za izvrševanje proračuna na subjekte iz člena 58(1)(c) navedene uredbe.

4.    Če države članice imenujejo vodjo projekta, Komisija izvede plačilo upravičencem, potem ko o tem obvesti vodjo projekta.

Člen 5

Vrste finančnih instrumentov

1.    Finančni instrumenti, vzpostavljeni v skladu z naslovom VIII Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, se lahko uporabljajo, da bi subjektom, ki izvajajo ukrepe v skladu s členom 6, omogočili lažji dostop do financiranja.

2.    Uporabijo so lahko naslednji finančni instrumenti:

(a) naložbe v lastniški kapital ali navidezni lastniški kapital,

(b) posojila ali jamstva,

(c) instrumenti delitve tveganja.

Člen 6

Upravičeni ukrepi

1.Program zagotavlja podporo upravičencem za ukrepe v razvojni fazi, ki zajemajo nove proizvode in tehnologije ter nadgradnjo obstoječih proizvodov in tehnologij, v zvezi z:

(a)zasnovo obrambnega proizvoda, materialnih ali nematerialnih sestavnih delov ali tehnologije ter tehničnimi specifikacijami, na podlagi katerih je bila zasnova razvita;

(b)izdelavo prototipa obrambnega proizvoda, materialnega ali nematerialnega sestavnega dela ali tehnologije. Prototip je model proizvoda ali tehnologije, ki lahko prikaže zmogljivost elementa v operativnem okolju;

(c)preskušanjem obrambnega proizvoda, materialnega ali nematerialnega sestavnega dela ali tehnologije;

(d)kvalifikacijo obrambnega proizvoda, materialnega ali nematerialnega sestavnega dela ali tehnologije. Kvalifikacija je celotni proces, ki dokazuje, da zasnova proizvoda/sestavnega dela/tehnologije izpolnjuje določene zahteve. Ta proces zagotavlja objektivne dokaze, iz katerih je razvidno, da so bile posebne zahteve zasnove izpolnjene;

(e)certifikacijo obrambnega proizvoda ali tehnologije. Certifikacija je proces, v skladu s katerim nacionalni organ potrdi, da je proizvod/sestavni del/tehnologija v skladu z veljavnimi predpisi;

(f)študijami, npr. študijami izvedljivosti, in drugimi spremljevalnimi ukrepi.

2.Ukrep se izvaja v sodelovanju z najmanj tremi podjetji, ki imajo sedež v najmanj dveh različnih državah članicah. Upravičena podjetja niso pod neposrednim ali posrednim dejanskim nadzorom istega subjekta in ne nadzorujejo eno drugo.

3.Za namene odstavka 2 „dejanski nadzor“ pomeni odnos, vzpostavljen s pravicami, pogodbami ali drugimi sredstvi, ki posamezno ali skupaj ob upoštevanju zadevnih dejstev ali zakonov dajejo možnost neposrednega ali posrednega odločilnega vplivanja na podjetje, zlasti s:

(a)pravico do uporabe celotnega ali delnega premoženja podjetja;

(b)pravicami ali pogodbami, ki omogočajo odločilno vplivanje na sestavo, glasovanje ali odločitve organov podjetja ali kako drugače omogočajo odločilno vplivanje na vodenje poslovanja podjetja.

4.Kadar gre za ukrepe, opredeljene v točkah (b) do (f) prvega odstavka, mora ukrep temeljiti na skupnih tehničnih specifikacijah.

Člen 7

Upravičeni subjekti

1.Upravičenci so podjetja s sedežem v Uniji, v katerih imajo države članice in/ali državljani držav članic v lasti več kot 50 % podjetja in je ta pod njihovim dejanskim nadzorom v smislu člena 6(3) bodisi neposredno bodisi posredno prek enega ali več vmesnih podjetij. Poleg tega se med celotnim trajanjem ukrepa vsa infrastruktura, objekti, sredstva in viri, ki jih udeleženci, vključno s podizvajalci in ostalimi tretjimi stranmi, uporabljajo pri ukrepih, ki se financirajo v okviru programa, ne nahajajo na ozemlju države, ki ni članica Unije.

2.Če upravičenec iz odstavka 1 razvija ukrep iz člena 6 v okviru stalnega strukturnega sodelovanja, je glede tega ukrepa upravičen do večjega financiranja iz člena 11(2).

Člen 8

Izjava vložnika

Vsak vložnik s pisno izjavo izjavi, da je podrobno seznanjen z veljavno nacionalno zakonodajo in predpisi ter zakonodajo in predpisi Unije glede dejavnosti na področju obrambe.

Člen 9

Konzorcij

1.Kadar se finančna pomoč Unije zagotavlja prek nepovratnih sredstev, člani konzorcija, ki želijo sodelovati pri ukrepu, imenujejo enega od članov za koordinatorja, kar se navede v sporazumu o nepovratnih sredstvih. Koordinator je glavna oseba za stike med člani konzorcija in Komisijo ali ustreznim organom financiranja, razen če je v sporazumu o nepovratnih sredstvih določeno drugače ali če ne izpolnjuje obveznosti iz sporazuma o nepovratnih sredstvih.

2.Člani konzorcija, ki sodelujejo pri ukrepu, sklenejo notranji dogovor, ki določa njihove pravice in obveznosti glede izvajanja ukrepa (v skladu s sporazumom o nepovratnih sredstvih), razen v ustrezno utemeljenih primerih, določenih v delovnem programu ali razpisu za zbiranje predlogov.

Člen 10

Merila za dodelitev

Ukrepi, predlagani za financiranje v okviru programa, se ocenijo na podlagi naslednjih kumulativnih meril:

(a)odličnost;

(b)prispevek k inovacijam in tehnološkemu razvoju obrambne industrije in s tem spodbujanju avtonomnosti sektorja Unije na področju obrambnih tehnologij in

(c)prispevek k varnostnim in obrambnim interesom Unije z okrepitvijo obrambnih tehnologij, ki prispevajo k izvajanju prednostnih nalog na področju obrambnih zmogljivosti, o katerih so se države članice dogovorile znotraj Unije, in

(d)ekonomska izvedljivost upravičenega ukrepa, zlasti tako, da upravičenci dokažejo, da se njegovi preostali stroški krijejo z drugimi načini financiranja, kot so prispevki držav članic; ter

(e)za ukrepe iz točk (b) do (e) člena 6(1), prispevek h konkurenčnosti evropske obrambne industrije, tako da upravičenci dokažejo, da so se države članice zavezale, da bodo skupaj proizvajale in naročale končni proizvod ali tehnologijo na usklajen način, vključno s po potrebi skupnim javnim naročilom.

Člen 11

Stopnje financiranja

1.Finančna pomoč Unije, ki se zagotovi v okviru programa, ne sme presegati 20 % skupnih stroškov ukrepa, če se ta nanaša na izdelavo prototipa. V vseh ostalih primerih lahko pomoč krije celo vse stroške ukrepa.

2.Ukrep, ki ga je razvil upravičenec iz člena 7(2), je lahko upravičen do stopnje financiranja, ki je višja za dodatnih 10 odstotnih točk.

Člen 12

Lastništvo in pravice intelektualne lastnine

Komisija nima v lasti proizvodov ali tehnologij, ki izhajajo iz ukrepa, prav tako v zvezi z ukrepom nima nikakršnih pravic intelektualne lastnine.

Člen 13

Delovni program

1.Komisija z izvedbenim aktom sprejme večletni delovni program za čas trajanja programa. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(2). Ta delovni program je v skladu s cilji iz člena 2.

2.Delovni program podrobno določa kategorije projektov, ki se financirajo v okviru programa.

3.Delovni program zagotovi, da se verodostojni delež skupnega proračuna dodeli ukrepom, ki omogočajo čezmejno udeležbo malih in srednjih podjetij.

Člen 14

Postopek dodeljevanja

1.Financiranje Unije pri izvajanju programa se dodeli na podlagi konkurenčnih razpisov, objavljenih v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 in Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 1268/12 8 .

2.Komisija predloge, ki se predložijo na podlagi razpisa za zbiranje predlogov, oceni s pomočjo neodvisnih strokovnjakov na podlagi meril za dodelitev iz člena 10.

3.Komisija po vsakem razpisu izbranim ukrepom z izvedbenim aktom dodeli finančna sredstva. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(2).

Člen 15

Letni obroki

Komisija lahko proračunske obveznosti razdeli na letne obroke.

Člen 16

Odbor

1.Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. Evropska obrambna agencija je povabljena kot opazovalka.

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 17

Spremljanje in poročanje

1.Komisija redno spremlja izvajanje programa in letno poroča o doseženem napredku v skladu s členom 38(3)(e) Uredbe št. 966/2012. Komisija v ta namen vzpostavi potrebne ureditve spremljanja.

2.Da bi podpirala večjo učinkovitost in uspešnost prihodnjih ukrepov politike Unije, Komisija pripravi poročilo o retrospektivni oceni in ga pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu. V poročilu, ki temelji na ustreznih posvetovanjih z državami članicami in ključnimi zainteresiranimi stranmi, je predvsem ocenjen napredek pri doseganju ciljev, določenih v členu 2. Poleg tega sta v njem analizirani čezmejna udeležba malih in srednjih podjetij pri projektih, ki se izvajajo v okviru programa, ter udeležba malih in srednjih podjetij v globalni vrednostni verigi.

Člen 18

Zaščita finančnih interesov Unije

1.Komisija sprejme ustrezne ukrepe za zaščito finančnih interesov Unije pri izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi te uredbe, kar se zagotovi z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in drugemu nezakonitemu ravnanju ter učinkovitimi pregledi, če so ugotovljene nepravilnosti, pa z izterjavo oziroma po potrebi vračilom napačno izplačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi upravnimi in denarnimi kaznimi.

2.Komisija in Računsko sodišče so pooblaščeni, da na podlagi dokumentov in na kraju samem opravijo revizijo pri vseh prejemnikih nepovratnih sredstev ter izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije na podlagi te uredbe, oziroma da v primeru mednarodnih organizacij opravijo preverjanje v skladu s sporazumi, ki so bili sklenjeni z njimi.

3.Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) lahko izvaja preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, v skladu z določbami in postopki, določenimi v Uredbi (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 9 in Uredbi Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 10 , da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali katere koli druge nezakonite dejavnosti, ki vpliva na finančne interese Unije v zvezi s sporazumom ali sklepom o nepovratnih sredstvih ali pogodbo, financirano na podlagi te uredbe.

Člen 19

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1Naslov predloga/pobude

1.2Zadevna področja v strukturi ABM/ABB

1.3Vrsta predloga/pobude

1.4Cilji

1.5Utemeljitev predloga/pobude

1.6Trajanje ukrepa in finančnih posledic

1.7Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1Pravila o spremljanju in poročanju

2.2Upravljavski in kontrolni sistem

2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2Ocenjene posledice za odhodke 

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

3.2.3Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.4Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi evropskega programa za razvoj obrambne industrije v podporo konkurenčnosti in inovacijski zmogljivosti obrambne industrije EU

1.2.Zadevna področja ABM/ABB 

1.3.Vrsta predloga/pobude

☑ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep. 

◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 11 . 

◻ Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa. 

◻ Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep.

1.4.Cilji

1.4.1.Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

1.4.2.Specifični cilji

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.4.4.Kazalniki rezultatov in posledic

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. usklajevalne koristi, pravna varnost, večja učinkovitost ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

1.6.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

◻ Časovno omejen(-a) predlog/pobuda: 

–☑    trajanje predloga/pobude od 1. 1. 2019 do 31. 12. 2020,

–☑ finančne posledice od 1. 1. 2018 do 31. 12. 2023.

◻ Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda:

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

–ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 12  

◻ Neposredno upravljanje – Komisija:

–◻ z lastnimi službami, vključno z zaposlenimi v delegacijah Unije,

–◻    prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

☑ Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–◻ organom iz členov 208 in 209 finančne uredbe,

–☑ subjektom javnega prava,

–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistem

2.2.1.Ugotovljena tveganja

2.2.2.Podatki o vzpostavljenem sistemu notranje kontrole

2.2.3.Ocena stroškov in koristi kontrol ter ocena pričakovane stopnje tveganja napak

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

·Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

Predlog ne bo povečal skupne ravni odhodkov, predvidenih v okviru razdelka 1a večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020, saj se bodo sredstva instrumenta za povezovanje Evrope, evropskih programov satelitske navigacije, evropskega programa za opazovanje Zemlje, programa ITER in nerazporejene razlike do zgornje meje zmanjšala za financiranje prispevka iz proračuna EU za evropski program za razvoj obrambne industrije.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Če ima predlog/pobuda posledice za več razdelkov:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–☑    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.1.Povzetek

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–☑    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.2.Ocenjene potrebe po človeških virih

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–☑    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

–◻    Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

–☑    Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

–◻    Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira.

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

–☑ V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

–◻ V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

–☑    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–◻    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–◻    za lastna sredstva,

–◻    za razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za razne namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.

(1) Sklepi Sveta za zunanje zadeve z dne 15. 11. 2016.

(2) Glej tudi stran 12 delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen tej uredbi.

(3) Sklepi Sveta za zunanje zadeve z dne 15. 11. 2016.

(4) UL C […], […], str. […].

(5) UL C […], […], str. […].

(6) Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(7) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije.

(8) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L 362, 31.12.2012, str. 1).

(9) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(10) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(11) Po členu 54(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(12) Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx  

(13) Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(14) Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(15) Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z Zahodnega Balkana.

(16) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(17) Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

(18) Kakor so opisani v točki 1.4.2 „Specifični cilji …“.

(19) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(20) PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(21) Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(22) Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.