23.5.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 176/10

1.

poziva Evropsko komisijo, naj zagotovi predvidljiv in stabilen okvir podpore za mala in srednja podjetja po letu 2020 z oblikovanjem obnovljenega in okrepljenega programa, ki bo nasledil program COSME, ob upoštevanju potreb različnih vrst malih in srednjih podjetij v različnih regijah EU;

2.

poudarja, da tako podjetja kot finančni posredniki na številnih območjih EU ne poznajo finančnih instrumentov, ki so na voljo v okviru programa COSME, zato predlaga obsežnejše informacije o razpoložljivih instrumentih in razširjanje teh informacij v vseh regijah EU;

3.

poudarja, da je treba nameniti dovolj sredstev, da se čim širšemu nizu malih podjetij v različnih regijah olajša dostop do financiranja; meni, da bi spodbujanje javno-zasebnih partnerstev med finančnimi posredniki ter regionalnimi in lokalnimi akterji pri skupnem izvajanju usmerjenih finančnih instrumentov, ki bi dopolnjevali obstoječe finančne instrumente jamstev in lastniškega kapitala, lahko prispevalo k uresničevanju dolgoročnega cilja ustvarjanja trajnostne rasti in zaposlovanja;

4.

pozdravlja pobudo evropske podjetniške mreže in toplo priporoča, da se jo ohrani, razširi in nadgradi v programu, ki bo nasledil COSME; poudarja, da evropska podjetniška mreža ni dovolj promovirana in prepoznavna, zlasti v nekaterih državah, podeželskih in oddaljenih regijah ter v regijah z majhno gostoto prebivalstva; zato predlaga razširitev kontaktnih točk mreže, da bi pokrila čim širše območje;

5.

meni, da bi morali v okviru programa, ki bo nasledil COSME, prednostno mesto nameniti ciljem, kot sta spodbujanje podjetništva po sektorjih in v različnih vrstah regij, vključno z manj razvitimi in obrobnimi regijami in primestnimi območji, ter krepitev regionalnih podjetniških ekosistemov s podpiranjem kartiranja ekosistemov in povezovanjem razvitejših regij s tistimi, ki še zaostajajo;

6.

meni, da je treba v naslednjem programskem obdobju povečati preglednost in sinergije med različnimi instrumenti EU za podporo malim in srednjim podjetjem; zato poziva Evropsko komisijo, naj jasno opredeli vlogo in obseg vsakega instrumenta za podporo malim in srednjim podjetjem ter podjetnikom, da bi se na ta način izognili ustvarjanju vzporednih struktur in zagotovili, da bi imeli upravičenci in finančni posredniki enostaven dostop do informacij o celem nizu razpoložljivih instrumentov;

7.

ker je pričakovano povpraševanje po jamstveni shemi za posojila COSME tako veliko, da morda ne bodo zadostovala niti povečana finančna sredstva za shemo iz Evropskega sklada za strateške naložbe 2.0, meni, da bi bilo treba razmisliti o dodatnih sredstvih za COSME (1);

8.

meni, da bi bilo treba spremeniti Obvestilo Komisije o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč v obliki poroštev. Sedanja raven minimalne premije, kot je določena v obvestilu, je res precej visoka v primerjavi s trenutnimi obrestnimi merami za posojila;

9.

predlaga, naj finančni instrumenti, ki zagotavljajo delno zavarovanje pred kreditnim tveganjem v okviru jamstvene sheme za posojila COSME, zagotovijo do 80 % zavarovanja pred kreditnim tveganjem. Brez tega jamstva mala in srednja podjetja ne bodo nadaljevala projektov, kar bo vodilo v neoptimalne naložbene okoliščine. Namen jamstev je ustrezen odziv na poslovne modele malih in srednjih podjetij, s čimer bi jim omogočili dolgoročno trajnostno rast;

10.

meni, da je treba razjasniti, da je financiranje COSME mogoče združiti z drugimi skladi EU;

11.

meni, da bi bilo treba prag za posojila v višini 150 000 EUR, nad katerim je treba preveriti, ali je MSP upravičeno do finančnih sredstev iz Obzorja 2020, povišati na 500 000 EUR. Hkrati je treba skrajšati minimalni rok zapadlosti posojila z enega leta, maksimalni rok zapadlosti posojila pa je treba podaljšati na več kot deset let;

12.

priznava, da je bilo v zvezi s podjetniki v sektorjih rasti, ki iščejo tvegani kapital, vendar želijo ohraniti nadzor nad svojimi podjetji, poudarjeno, da poslovni angeli ne morejo biti rešitev, zato je treba preučiti okrepitev drugih oblik financiranja tveganja, kot je lastniško-dolžniško financiranje;

13.

meni, da je mogoče podporo COSME prek Evropskega investicijskega sklada za zasebne finančne posrednike dopolniti s podporo iz regionalnih naložbenih skladov, ki jih upravljajo regionalne oblasti ali regionalne razvojne agencije. Več regij bi lahko združilo sile in ustanovilo skupne naložbene sklade;

14.

meni, da so za podporo poslovnega okolja potrebni učinkovito usklajevanje med lokalnimi, regionalnimi, nacionalnimi in evropskimi programi v zvezi s poslovnim okoljem in enotna pravila na tem področju po državah članicah;

15.

meni, da bi se bilo treba bolj osredotočiti na ukrepe, ki jih izvajajo lokalne in regionalne oblasti za spodbujanje podjetništva in ustanavljanja malih in srednjih podjetij, in da bi bilo treba sprejeti ukrepe za povečanje vloge lokalnih in regionalnih oblasti pri podpiranju poslovnega okolja in razvijanja javno-zasebnih partnerstev;

16.

poudarja, da so mala in srednja podjetja ter zagonska podjetja in podjetja v fazi širitve glavni evropski motorji za ustvarjanje rasti in delovnih mest ter da skrbijo za stabilno lokalno zaposlovanje in posledično krepitev socialnega in gospodarskega tkiva v svojih regijah;

17.

poudarja, da je treba okrepiti evropske poslovne ekosisteme s ciljno usmerjeno podporo za mala in srednja podjetja ter zagonska podjetja in podjetja v fazi širitve kot del skladne, učinkovite in v rezultate usmerjene evropske politike za mala in srednja podjetja;

18.

poudarja, da je treba ta podporni okvir dopolniti z mehanizmom, ki bi zagotavljal, da so načela upravljanja na več ravneh in z več akterji vključena v politiko EU za mala in srednja podjetja; zato ponavlja zahtevo – izraženo v svojem mnenju o pametni pravni ureditvi za MSP (2) – po formalnem in sistematičnem vključevanju regionalnih in lokalnih predstavnikov MSP v mrežo predstavnikov MSP, ki deluje kot glavni instrument upravljanja politike EU za MSP;

19.

poudarja, da je največji del proračuna COSME namenjen lažjemu dostopu malih in srednjih podjetij do finančnih sredstev; meni, da bi moral tudi prihodnji program za podporo MSP kot prednostni cilj ohraniti premostitev vrzeli v financiranju za mala in srednja podjetja;

20.

vseeno poziva, naj se posebno pozornost nameni zagotavljanju tega, da bo naslednik programa COSME obravnaval potrebo po financiranju celotnega niza MSP v različnih regijah EU, vključno s tradicionalnimi MSP, samostojnimi podjetniki, mikropodjetji in hitro razvijajočimi se zagonskimi podjetji in podjetji v fazi širitve;

21.

meni, da bi moral naslednik programa COSME upoštevati razmere po krizi, v katerih ustvarjanje delovnih mest še vedno zaostaja za okrevanjem BDP, in posebno pozornost nameniti podpiranju ustvarjanja delovnih mest v malih, srednjih in mikropodjetjih;

22.

poudarja, da je treba nameniti dovolj sredstev za olajšanje dostopa do financiranja za čim širši niz podjetij v različnih regijah, vključno s tradicionalnimi malimi in srednjimi podjetji, mikropodjetji, zadrugami in podjetji socialnega gospodarstva, v različnih fazah poslovnega razvoja;

23.

opozarja, da številni potencialni podjetniki nimajo potrebnih informacij in osnovnih podjetniških znanj in spretnosti, potrebnih za ustanovitev podjetja; predlaga, da se potencialnim podjetnikom zagotovi začetno podporo z nudenjem individualnega usposabljanja, preden ustanovijo svoje podjetje;

24.

ponavlja svoj predlog iz mnenja o pametni pravni ureditvi za MSP (3) za oblikovanje evropskega sistema „vzemi enega“, ki bi samostojnim podjetnikom in mikropodjetjem omogočal zaposlitev prvega zaposlenega s finančnimi spodbudami in prožnimi pravili, kar bi lahko financirali v okviru programa COSME;

25.

ugotavlja, da je jamstvena shema za posojila (angl. Loan Guarantee Facility – LGF) še naprej bistven instrument, ki pomaga MSP pri dostopu do finančnih sredstev; poziva, da se za ta jamstveni instrument v okviru programa, ki bo nasledil COSME, predvidijo zadostni viri za potrebe MSP po financiranju; meni, da takšen instrument ne bi smel vsebovati omejitev, temveč bi moral biti odprt za različne vrste podjetij; meni, da bi lahko z okrepitvijo jamstvenih institucij in njihovo vključitvijo v posojilne verige olajšali dostop MSP do financiranja; zato predlaga vključitev jamstvenih institucij v zasnovo in izvajanje jamstvenih instrumentov v okviru programa, ki bo nasledil COSME;

26.

poudarja, da se tvegani kapital in druge oblike financiranja tveganja običajno uporabljajo predvsem na velikih mestnih in metropolitanskih območjih, medtem ko lahko omejeno število finančnih posrednikov, ki trenutno delujejo v okviru kapitalske sheme za rast (angl. Equity Facility for Growth – EFG) programa COSME, in njihov omejeni sektorski poudarek predstavljata oviro, ki podjetjem v zagonski oziroma širitveni fazi preprečuje dostop do financiranja iz EFG;

27.

zato predlaga, naj se preuči, kako bi bilo mogoče sedanji pristop, ki temelji zgolj na povpraševanju, dopolniti z instrumentom tveganega kapitala, ki bi temeljil na skupnem upravljanju sredstev in bi po možnosti povezoval regionalne in lokalne oblasti, razvojne agencije in banke v okviru programa, ki bo nasledil COSME, da se zagotovi bolj uravnoteženo razpoložljivost tveganega kapitala po regijah EU;

28.

meni, da so lahko alternativne oblike financiranja, kot je množično financiranje, množično investiranje in medsebojno posojanje, koristna orodja za izboljšanje dostopa do financiranja in podporo inovativnim podjetjem; predlaga, da naj bi program, ki bo nasledil COSME, oblikoval jasni okvir za izvajanje finančnih instrumentov prek alternativnih virov financiranja;

29.

predlaga oblikovanje strokovne skupine za alternativno financiranje, ki bo vključevala strokovnjake na regionalni in lokalni ravni ter bo nudila navdih in smernice za oblikovanje takšnega okvira in zagotavljala obravnavo različnih potreb podjetnikov ter zagonskih podjetij in podjetij v fazi širitve v različnih lokalnih in regionalnih poslovnih ekosistemih;

30.

meni, da ukrepi na ravni EU za internacionalizacijo evropskih MSP lahko nudijo in morajo nuditi resnično dodano vrednost evropskim MSP, ki želijo svojo dejavnost razširiti prek meja; poudarja, da bi morali ti ukrepi dopolnjevati obstoječe pobude na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, da bi se izognili podvajanju in oblikovali celovit in skladen niz ukrepov;

31.

v zvezi s tem pozdravlja pobudo evropske podjetniške mreže, ki je sofinancirana iz programa COSME in zagotavlja svetovanje evropskim MSP pri njihovem širjenju prek nacionalnih meja in meja EU ter omogočanju inovacij in razvoja, vključno z dostopom do financiranja, ter močno podpira nadaljnje delovanje mreže ter njeno razširitev in nadgradnjo v okviru programa, ki bo nasledil COSME, v luči izstopa Združenega kraljestva iz EU;

32.

poudarja močno regionalno in lokalno razsežnost kontaktnih točk evropske podjetniške mreže, ki jo v veliki meri tvorijo agencije za regionalni razvoj, podjetništvo in inovacije, regionalne gospodarske zbornice, grozdi in univerze, ki so globoko ukoreninjeni v lokalnem okolju in tesno sodelujejo z lokalnimi malimi in srednjimi podjetji;

33.

ugotavlja, da morajo lokalne in regionalne oblasti igrati bistveno vlogo pri nudenju pomoči svojim malim in srednjim podjetjem pri soočanju s konkurenco, dostopu do tujih trgov in iskanju novih poslovnih partnerjev v EU in zunaj njenih meja;

34.

poudarja, da mora program, ki bo nasledil COSME, zagotoviti, da bo evropska podjetniška mreža še naprej tesno povezana z lokalnimi in regionalnimi podjetniškimi ekosistemi in da bo vzpostavljeno tesno sodelovanje z lokalnimi in regionalnimi deležniki, med njimi lokalnimi in regionalnimi oblastmi;

35.

pozdravlja zasnovo in rezultate programa Erasmus za mlade podjetnike, ki se financira iz tekočega programa COSME, in priporoča njegovo nadaljevanje v okviru programa, ki bo nasledil COSME;

36.

predlaga, da bi delo svetovalcev za širitev podjetij iz pobude za zagon in razširitev podjetij, ki je del storitev evropske podjetniške mreže, dopolnili z mrežo regionalnih in lokalnih promotorjev za širitev podjetij. Ti bi lahko predstavljali podlago za medregionalna partnerstva za širitev, ki bi ponujala storitve povezovanja in spodbujanja medregionalnega sodelovanja in čezmejnih naložb;

37.

predlaga povečanje obsega svetovalnih storitev in informacij, ki jih nudi evropska podjetniška mreža na področju dostopa do čezmejnih javnih naročil in čezmejnih možnosti za prenos poslovanja;

38.

poudarja, da je treba zagotoviti zadostno podporo za mala in srednja podjetja v naslednjem večletnem finančnem okviru po letu 2020, in sicer je treba okrepiti dopolnjevanje med različnimi finančnimi instrumenti, ki jih malim in srednjim podjetjem zagotavljajo Evropska komisija in Evropska investicijska banka/Evropski investicijski sklad, ter se izogniti njihovemu prekrivanju;

39.

poudarja, da finančna sredstva, ki so trenutno namenjena programu COSME in znašajo manj kot 0,3 % proračuna EU, ne odražajo izredne vloge, ki jo imajo MSP in podjetniki pri ustvarjanju rasti in delovnih mest; pri tem priznava, da proračunska sredstva za podporo MSP pri njihovem dostopu do financiranja nudijo tudi drugi programi EU;

40.

glede na precejšnja proračunska sredstva, ki so bila dodeljena za podporo MSP v okviru sedanjega tematskega cilja 3 iz skladov ESI (konkurenčnost MSP), meni, da je nujna uskladitev med skladi ESI in programom, ki bo nasledil COSME; za zagotovitev boljše usklajenosti med tema instrumentoma predlaga vzpostavitev usmerjevalne skupine MSP, v katero bodo vključene ustrezne službe Komisije in tudi OR kot institucionalni zastopniki lokalnih in regionalnih oblasti na evropski ravni;

41.

predlaga uvedbo enotnih kontaktnih točk za nudenje informacij in dostopa do vseh ustreznih instrumentov, ki so MSP in podjetnikom na voljo v različnih skladih in programih EU; meni, da bi lahko to vlogo v praksi opravljala razširjena in posodobljena evropska podjetniška mreža;

42.

poziva Komisijo, naj poenostavi dostop do finančnih instrumentov iz posameznih programov in združevanje podpore iz programa COSME ali programa, ki ga bo nasledil, s sredstvi iz drugih skladov in programov; ponovno poudarja svojo zaskrbljenost, izraženo v mnenju o pametni pravni ureditvi za MSP (4), v zvezi z ozkimi grli, ki so posledica nedoslednih zahtev in nasprotujočih si opredelitev iz različnih sektorskih politik EU.