EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52017DC0227

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU o stališču Komisije na podlagi resolucije Evropskega parlamenta z dne 2. marca 2017 o obveznostih Komisije na področju vizumske vzajemnosti ter o doseženem napredku

COM/2017/0227 final

Bruselj, 2.5.2017

COM(2017) 227 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o stališču Komisije na podlagi resolucije Evropskega parlamenta z dne 2. marca 2017 o obveznostih Komisije na področju vizumske vzajemnosti ter o doseženem napredku


I.Uvod

Komisija je 12. aprila 2016 predstavila sporočilo o stanju nevzajemnosti z nekaterimi tretjimi državami na področju vizumske politike in možnostih nadaljnjega ukrepanja 1 . V sporočilu je bilo ugotovljeno, da je bila z dejavno podporo Komisije rešena velika večina priglašenih primerov nevzajemnosti v osmih tretjih državah. Vendar pa mora Komisija v primeru, da zadevna tretja država do 12. aprila 2016 ni odpravila vizumske obveznosti, v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 539/2001 z dne 15. marca 2001, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 1289/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 2 , sprejeti delegirani akt, s katerim za 12 mesecev začasno zadrži izvzetje iz vizumske obveznosti za državljane te tretje države. Uredba tudi določa, da mora Komisija upoštevati posledice začasnega zadržanja izvzetja iz vizumske obveznosti na zunanje odnose EU in njenih držav članic. V navedenem sporočilu so bile ocenjene posledice in učinki začasnega zadržanja izvzetja iz vizumske obveznosti za državljane EU in podjetja ter zadevne državljane tretjih držav. V sporočilu je Komisija tudi pozvala Evropski parlament in Svet, naj začneta razprave o najustreznejšem načinu ukrepanja.

Komisija je nato julija 3 in decembra 4  2016 predstavila dve sporočili o nadaljnjem ukrepanju. V decembrskem sporočilu o nadaljnjem ukrepanju je z odobravanjem sprejela jasen časovni načrt Kanade za doseganje popolne vizumske vzajemnosti za vse državljane EU. Kar zadeva Združene države Amerike, se je Komisija zavezala, da si bo z novo administracijo takoj začela prizadevati za popolno vizumsko vzajemnost v sodelovanju z zadevnimi petimi državami članicami, njen cilj pa bo, da v prvi polovici leta 2017 doseže dogovor o nadaljnjih korakih za dosego tega cilja. Komisija bo tudi še naprej tesno sodelovala z Evropskim parlamentom in Svetom, da bi zagotovila enotno stališče Evropske unije v zvezi s to pomembno zadevo, ter bo poročala o nadaljnjem napredku pred koncem junija 2017.

To sporočilo oblikuje stališče Komisije v smislu člena 265 PDEU na podlagi resolucije Evropskega parlamenta z dne 2. marca o „obveznostih Komisije na področju vizumske vzajemnosti v skladu s členom 1(4) Uredbe (ES) št. 539/2001“ 5 in spremlja ukrepanje na podlagi predhodnih sporočil, tako da povzema napredek na tem področju od decembra 2016.

II.    Stališča, sprejeta v odziv na sporočila

Evropski parlament je 2. marca 2017 sprejel nezakonodajno resolucijo o „obveznostih Komisije na področju vizumske vzajemnosti v skladu s členom 1(4) Uredbe (ES) št. 539/2001“. V tej resoluciji je Evropski parlament izrazil mnenje, da je Komisija pravno zavezana, da sprejme delegirani akt, s katerim začasno zadrži izvzetje iz vizumske obveznosti za državljane tretjih držav, ki niso odpravile vizumske obveznosti za državljane nekaterih držav članic do roka, tj. 12. aprila 2016. Poleg tega na podlagi člena 265 PDEU poziva Komisijo, naj zahtevani delegirani akt sprejme najpozneje v dveh mesecih od datuma sprejetja resolucije.

Kot je bilo že poročano, Svet tako kot v prejšnjih štirih mesecih ni razpravljal o tem vprašanju.

III.    Napredek in pot naprej

Kanada (uradno obvestilo predložili Bolgarija in Romunija)

V decembrskem sporočilu o nadaljnjem ukrepanju se je v zvezi s Kanado poročalo o znatnem napredku. Pred 16. vrhom EU-Kanada, ki je potekal 30. oktobra 2016 v Bruslju, je Kanada predložila jasen časovni načrt za dosego popolne vizumske vzajemnosti. Kanadska vlada je napovedala odpravo vizumske obveznosti od 1. maja 2017 za bolgarske in romunske državljane, ki so imeli v zadnjih desetih letih kanadski vizum za začasno prebivanje ali ki imajo trenutno veljaven vizum ZDA za nepriseljence. Kot drugi korak se je Kanada zavezala, da bo od 1. decembra 2017 vsem bolgarskim in romunskim državljanom omogočala vstop brez vizuma.

Komisija odobrava dejstvo, da je Kanada v skladu s svojo zavezo 1. maja 2017 odpravila vizumsko obveznost za navedene kategorije bolgarskih in romunskih državljanov. Ti potniki zdaj lahko potujejo v Kanado ali prek nje z elektronsko odobritvijo potovanja (eTA) namesto z vizumom. Pred odpravo vizumske obveznosti so med Komisijo, Kanado ter bolgarsko in romunsko vlado potekali številni politični in tehnični stiki kot tudi informacijska kampanja za državljane teh držav ter posvetovanja z največjimi potovalnimi agencijami in letalskimi družbami iz obeh držav članic.

Kanada je o trenutnem stanju izvajanja odprave vizumske obveznosti poročala na skupnih posvetovanjih o migracijah in azilu, ki so potekala 28. aprila 2017 v Bruslju med Komisijo in kanadskim ministrstvom za priseljevanje, begunce in državljanstvo.

Komisija bo še naprej ohranila tesne stike z Bolgarijo, Romunijo in Kanado, tako na tehnični kot na politični ravni, da bi zagotovila, da bo popolna vizumska vzajemnost dosežena do 1. decembra 2017.

Združene države Amerike (uradno obvestilo predložili Bolgarija, Ciper, Hrvaška, Poljska in Romunija)

V decembrskem sporočilu o nadaljnjem ukrepanju je bilo navedeno, da ZDA niso napredovale v smeri odprave vizumske obveznosti za bolgarske, ciprske, hrvaške, poljske in romunske državljane. Zato se je Komisija zavezala, da si bo znova začela prizadevati za popolno vizumsko vzajemnost v sodelovanju z zadevnimi petimi državami članicami, njen cilj pa bo, da v prvi polovici leta 2017 doseže dogovor o nadaljnjih korakih za dosego tega cilja.

V zadnjih mesecih so se politični in tehnični stiki okrepili. Komisar Dimitris Avramopulos je na srečanju z ministrom za domovinsko varnost Johnom Kellyjem 8. februarja 2017 v Washingtonu ponovno poudaril poziv EU, naj se vzpostavi popolna vizumska vzajemnost. Komisar Avramopulos se je udeležil tudi konstruktivne razprave o nadaljnjih ukrepih s sogovorniki z ministrstva ZDA za zunanje zadeve. Sogovorniki iz ZDA so se strinjali s tem, da začnejo v rezultate usmerjen proces za vključitev petih držav članic EU v program za odpravo vizumov.

Komisar Avramopulos je prav tako organiziral srečanje z ministri zadevnih petih držav članic, da bi razpravljali o nadaljnjih korakih za dosego popolne vizumske vzajemnosti z ZDA. Na srečanju so se ministri zavezali, da bodo v konstruktivnem in pozitivnem duhu ter v tesnem stiku s Komisijo in ZDA sodelovali s ciljem, da se čim prej doseže popolna vizumska vzajemnost, vključno z iskanjem vzajemno sprejemljivih vmesnih ukrepov. Komisar Avramopulos je z ministri razpravljal o ukrepih, ki bi jih lahko sprejela EU za dosego popolne vizumske vzajemnosti v obojestransko korist državljanov EU in ZDA, pa tudi na splošno v korist tesnih strateških odnosov.

Na tehnični ravni se je o vizumski vzajemnosti razpravljalo tudi na srečanju visokih uradnikov za pravosodje in notranje zadeve EU-ZDA na Malti 1. in 2. marca 2017, kjer so ZDA ponovno potrdile svojo zavezanost, da pet držav članic sprejmejo v program za odpravo vizumov. Vendar pa so ZDA prav tako poudarile, da te države članice še ne izpolnjujejo vseh zahtev, ki jih določa zakonodaja ZDA. Navedle so tudi, da bi že sprejetje delegiranega akta o začasnem zadržanju odprave vizumske obveznosti za državljane ZDA s strani Komisije povzročilo, da ZDA nemudoma sprejmejo povračilne ukrepe in ponovno uvedejo vizumsko obveznost za vse državljane EU. Prav tako je bilo opozorjeno, da program za odpravo vizumov, kot se izvaja v okviru obstoječe zakonodaje, ne dovoljuje sprejema novih držav v program, če ne izpolnjujejo vseh zahtev.

Za določitev zahtev, ki jih mora pet držav članic še izpolniti, je Komisija začela zbirati informacije držav članic in ZDA.

Zadnje tristransko srečanje z ZDA je potekalo 25. aprila 2017. Namen srečanja je bil oceniti trenutno stanje glede zahtev programa za odpravo vizumov in pospešiti delo v zvezi z neizpolnjenimi zahtevami. Medtem ko je glavna ovira za štiri države članice še vedno stopnja zavrnitve vlog za izdajo vizuma 6 , ki lahko v skladu z zakonom ZDA o priseljevanju in državljanstvu znaša največ 3 %, v nekaterih zadevnih državah članicah niso izpolnjene še druge zahteve, kot je vsakodnevno poročanje v Interpolovo podatkovno zbirko o ukradenih in izgubljenih potnih listinah ter podpis in polno izvajanje sporazuma o preprečevanju hudih kaznivih dejanj in boju proti njim 7 . Na srečanju je bilo z ZDA prav tako dogovorjeno, da se bo v prihodnjih tednih pospešilo delo v zvezi z neizpolnjenimi zahtevami programa za odpravo vizumov.

V prihodnjih tednih si bo Komisija z ZDA in v tesnem sodelovanju s petimi zadevnimi državami članicami prizadevala za konsolidacijo nadaljnjih ukrepov, ki bodo potrjeni v skupni izjavi s srečanja ministrov za pravosodje in notranje zadeve EU-ZDA junija 2017. Priložnosti za doseganje napredka bodo zagotovili stiki in srečanja na visoki ravni, npr. vrh Nata in vrh skupine G-7 maja, srečanje ministrov za pravosodje in notranje zadeve EU-ZDA junija, vrh skupine G-20 julija ter srečanje visokih uradnikov za pravosodje in notranje zadeve septembra.

IV.    Sklep

Komisija je zavezana doseganju popolne vizumske vzajemnosti za vse države članice, kar ostaja prednostna naloga.

Komisija odobrava dejstvo, da je Kanada v skladu s svojo zavezo 1. maja 2017 odpravila vizumsko obveznost za bolgarske in romunske državljane, ki so imeli v zadnjih desetih letih kanadski vizum za začasno prebivanje ali ki imajo trenutno veljaven vizum ZDA za nepriseljence. Komisija bo še naprej sodelovala z Bolgarijo, Romunijo in Kanado, da bi zagotovila, da bo izpolnjen tudi rok za popolno vizumsko vzajemnost, tj. 1. december 2017.

Kar zadeva ZDA, Komisija navaja, da se je začel v rezultate usmerjen proces. Komisija meni, da je ta proces, ki ga obravnava v tesnem sodelovanju s petimi zadevnimi državami članicami, trenutno najprimernejša pot naprej. Če bodo vse strani procesu zavezane in bodo konstruktivno sodelovale, se bo napredek pospešil. V tem okviru je bistvenega pomena zagotoviti, da Evropska unija zastopa enotno stališče v zvezi s tem pomembnim vprašanjem.

Komisija zato meni, zlasti glede na napredek v zadnjem letu ter tekoča prizadevanja, da bi bilo sprejetje delegiranega akta o začasnem zadržanju odprave vizumske obveznosti za državljane Kanade in ZDA v tem trenutku kontraproduktivno in ne bi prispevalo k cilju doseganja potovanj brez vizumov za vse državljane EU.

Komisija bo še naprej tesno sodelovala z Evropskim parlamentom in Svetom za dosego popolne vizumske vzajemnosti ter pred koncem decembra 2017 poročala o nadaljnjem napredku.

_________

(1)

     COM(2016) 221 final z dne 12. aprila 2016.

(2)

     Uredba (EU) št. 1289/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (UL L 347, 11.12.2013, str. 74).

(3)

     COM(2016) 481 final z dne 12. julija 2016.

(4)

     COM(2016) 816 final z dne 21. decembra 2016.

(5)

      http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+TA+P8-TA-2017-0060+0+DOC+XML+V0//SL.

(6)

     Na srečanju so ZDA med drugim tudi predstavile statistične podatke o zavrnitvi vlog za izdajo vizuma v letu 2016: Bolgarija: 16,86 % (2015: 17,26 %); Hrvaška: 6,78 % (2015: 5,29 %); Ciper: 2,03 % (2015: 3,53 %); Poljska: 5,37 % (2015: 6,37 %); Romunija: 11,43 % (2015: 11,16 %). Medtem ko je Ciper izpolnjeval zahtevo 3-odstotne stopnje zavrnitve vlog za izdajo vizuma, so ZDA navedle, da upoštevajo vse ustrezne okoliščine in da razdelitev otoka ostaja še posebej velik izziv.

(7)

     Sporazum o okrepitvi sodelovanja na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter kazenskega pregona zaradi preprečevanja hudih kaznivih dejanj in boja proti njim.

Top