Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52017AR0830

Mnenje Evropskega odbora regij – Upravljanje energetske unije in čista energija

OJ C 342, 12.10.2017, p. 111–118 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

12.10.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 342/111


Mnenje Evropskega odbora regij – Upravljanje energetske unije in čista energija

(2017/C 342/13)

Poročevalec:

Bruno HRANIĆ (HR/EPP), župan občine Vidovec

Referenčni dokumenti:

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o upravljanju energetske unije

COM(2016) 759 final

Sporočilo – Čista energija za vse Evropejce

COM(2016) 860 final

Sporočilo – Pospeševanje inovativnosti na področju čiste energije

COM(2016) 763 final

I.   PREDLOGI SPREMEMB

Predlog spremembe 1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

 

(1)

Cilj te uredbe je vzpostaviti potrebna partnerstva med Unijo, posameznimi državami članicami in državami članicami, združenimi v makroregionalna partnerstva, ter podnacionalnimi ravnmi upravljanja, da bi skupaj napredovali v okviru energetskega prehoda. Te različne ravni morajo sodelovati v duhu solidarnosti in zaupanja, da bi imele od tega vzajemno korist.

Obrazložitev

V uredbi bi bilo treba že na samem začetku poudariti potrebo po sodelovanju vseh različnih ravni na področju upravljanja na več ravneh. Predlog temelji na podobni zamisli, predlagani v osnutku poročila Evropskega parlamenta PE 604.777 (predlog spremembe 2).

Predlog spremembe 2

Predlog uredbe

Člen 9(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

 

Osnutki celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov

2.   Komisija lahko v skladu s členom 28 državam članicam izda priporočila o osnutkih načrtov . Navedena priporočila vsebujejo zlasti :

2.   Komisija v skladu s členom 28 oceni osnutke celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov ter državam članicam izda priporočila za posamezno državo o osnutkih načrtov , s katerimi bi :

(a)

raven ambicioznosti ciljev in prispevkov z vidika skupnega doseganja ciljev energetske unije in zlasti ciljev Unije za leto 2030 za energijo iz obnovljivih virov in energijsko učinkovitost ;

(a)

prispevali k doseganju ciljev in prispevkov energetske unije;

(b)

politike in ukrepe , ki se nanašajo na cilje na ravni držav članic in Unije ter druge politike in ukrepe s potencialnim čezmejnim pomenom;

(b)

zagotovili, da politike in ukrepi , ki se nanašajo na akcijske načrte na ravni držav članic, ter druge politike in ukrepi ustrezajo namenu, zlasti tudi tisti ukrepi s potencialnim čezmejnim pomenom;

(c)

interakcije med obstoječimi (izvedenimi in načrtovanimi) politikami in ukrepi, vključenimi v celovite nacionalne energetske in podnebne načrte v okviru ene razsežnosti in med različnimi razsežnostmi energetske unije ter doslednost teh politik in ukrepov.

(c)

spodbujali interakcije med obstoječimi (izvedenimi in načrtovanimi) politikami in ukrepi, vključenimi v celovite nacionalne energetske in podnebne načrte v okviru ene razsežnosti in med različnimi razsežnostmi energetske unije ter doslednost teh politik in ukrepov;

 

(d)

vztrajali, da države članice izrecno upoštevajo lokalne in regionalne zaveze in dosežke, sprejete v okviru pobud, kot je Konvencija županov, ter razvili mehanizme, da bi upoštevali prispevek vseh ravni oblasti k svojim celostnim nacionalnim načrtom na področju energetske in podnebne politike;

Obrazložitev

Zelo pomembno je zagotoviti doslednost in dopolnjevanje med različnimi akcijskimi načrti držav članic in politikami na ravni EU ter spodbujati upoštevanje lokalnih in regionalnih organov in njihovih prispevkov. Predlog temelji na podobnih predlogih v osnutku poročila Evropskega parlamenta PE 604.777 (predlogi sprememb 97–100).

Predlog spremembe 3

Predlog uredbe

Člen 10

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

 

Javno posvetovanje

Brez poseganja v katere koli zahteve iz zakonodaje Unije države članice zagotovijo, da ima javnost zgodaj in učinkovito možnost sodelovati pri pripravi osnutkov načrtov iz člena 9, pri predložitvi Komisiji pa osnutkom celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov priložijo povzetek mnenja javnosti. Če je možno uporabiti določbe Direktive 2001/42/ES se za posvetovanja, opravljena v skladu z navedeno direktivo, šteje, da izpolnjujejo tudi obveznosti javnega posvetovanja iz te uredbe.

Brez poseganja v katere koli zahteve iz zakonodaje Unije države članice zagotovijo, da ima javnost zgodaj in učinkovito možnost sodelovati pri pripravi osnutkov načrtov iz člena 9, pri predložitvi Komisiji pa osnutkom celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov priložijo povzetek mnenja javnosti. Če je možno uporabiti določbe Direktive 2001/42/ES se za posvetovanja, opravljena v skladu z navedeno direktivo, šteje, da izpolnjujejo tudi obveznosti javnega posvetovanja iz te uredbe.

Glede na politično priznano vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri izvajanju politik na področju trajnostne energije in glede na cilj Evropske komisije, da zagotovi boljšo pripravo predpisov, se od nacionalnih oblasti zahteva, da v postopek načrtovanja in spremljanja vključijo lokalne in regionalne oblasti v skladu z ustavo in političnimi dogovori posamezne države članice.

Obrazložitev

Učinkovito usklajevanje med nacionalno ravnjo ter lokalnimi in regionalnimi oblastmi v procesu načrtovanja, izvajanja in poročanja o podnebnih in energetskih politikah lahko pomaga preprečiti nepotrebno upravno breme ter izpolnjevati zahteve za boljšo pripravo predpisov.

Predlog spremembe 4

Predlog uredbe

Nov člen za členom 10

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

 

Platforma za energetski dialog na več ravneh

1.     Države članice v duhu partnerstva vzpostavijo stalni energetski dialog za podporo aktivnega sodelovanja lokalnih in regionalnih oblasti, organizacij civilne družbe, poslovne skupnosti, vlagateljev, vseh drugih ustreznih deležnikov in splošne javnosti pri upravljanju energetskega prehoda, vključno z odpravoenergetske revščine .

2.     Države članice v okviru tega dialoga predstavijo različne možnosti in scenarije, predvidene za njihove kratko-, srednje- in dolgoročne energetske in podnebne politike, skupaj z analizo stroškov in koristi za vsako možnost.

3.     Države članice za energetski dialog zagotovijo ustrezne človeške in finančne vire ter skupaj z Evropsko komisijo podpirajo izmenjave med različnimi energetskimi dialogi.

Obrazložitev

Pri tako pomembni temi, kot je energetski prehod, je treba oblikovati strukture, ki zagotavljajo stalni dialog z vsemi zadevnimi stranmi, da bi proučili različne možnosti in scenarije ter pripravili skupne rešitve. Predlog temelji na podobni zamisli, predlagani v osnutku poročila Evropskega parlamenta PE 604.777.

Predlog spremembe 5

Predlog uredbe

Člen 18(b)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Države članice v celovita nacionalna energetska in podnebna poročila o napredku vključijo informacije o:

Države članice v celovita nacionalna energetska in podnebna poročila o napredku vključijo informacije o:

(b)

izvajanju naslednjih politik in ukrepov:

(b)

izvajanju naslednjih politik in ukrepov:

 

(1)

izvedenih, sprejetih in načrtovanih politikah in ukrepih za dosego nacionalnega prispevka k zavezujočemu cilju Unije za energijo iz obnovljivih virov za leto 2030, kot je navedeno v členu 4(a)(2)(i), vključno s posebnimi ukrepi za sektorje in tehnologijo, s posebnim pregledom izvedbenih ukrepov iz členov 23, 24 in 25 [prenovitev Direktive 2009/28/ES, kot je bila predlagana s COM(2016) 767];

 

(1)

izvedenih, sprejetih in načrtovanih politikah in ukrepih za dosego nacionalnega prispevka k zavezujočemu cilju Unije za energijo iz obnovljivih virov za leto 2030, kot je navedeno v členu 4(a)(2)(i), vključno s posebnimi ukrepi za sektorje in tehnologijo, s posebnim pregledom izvedbenih ukrepov iz členov 23, 24 in 25 [prenovitev Direktive 2009/28/ES, kot je bila predlagana s COM(2016) 767];

 

(2)

posebnih ukrepov za regionalno sodelovanje;

 

(2)

posebnih ukrepov za regionalno sodelovanje;

 

(3)

brez poseganja v člena 107 in 108 PDEU, posebnih ukrepov za finančno podporo, vključno s podporo Unije in uporabo skladov Unije, za spodbujanje uporabe energije iz obnovljivih virov za električno energijo, ogrevanje in hlajenje ter promet;

 

(3)

brez poseganja v člena 107 in 108 PDEU, posebnih ukrepov za finančno podporo, vključno s podporo Unije in uporabo skladov Unije, za spodbujanje uporabe energije iz obnovljivih virov za električno energijo, ogrevanje in hlajenje ter promet;

 

(4)

posebnih ukrepov iz izpolnitev zahtev iz členov 15, 16, 17, 18, 21 in 22 [prenovitev Direktive 2009/28/ES, kot je bila predlagana s COM(2016) 767];

 

(4)

posebnih ukrepov iz izpolnitev zahtev iz členov 15, 16, 17, 18, 21 in 22 [prenovitev Direktive 2009/28/ES, kot je bila predlagana s COM(2016) 767];

 

(5)

ukrepov za spodbujanje uporabe energije iz biomase, zlasti nove biomase, ob upoštevanju razpoložljivosti biomase (domači potencial in uvoz iz tretjih držav) in uporabe biomase za druge namene (kmetijski in gozdarski sektor) kot tudi ukrepe za trajnost proizvedene in uporabljene biomase;

 

(5)

ukrepov za spodbujanje uporabe energije iz biomase, zlasti nove biomase, ob upoštevanju razpoložljivosti biomase (domači potencial in uvoz iz tretjih držav) in uporabe biomase za druge namene (kmetijski in gozdarski sektor) kot tudi ukrepe za trajnost proizvedene in uporabljene biomase;

 

 

(6)

napredka pri povečanju obsega energije iz obnovljivih virov za ogrevanje in hlajenje, kar pa ne sme ustvariti nesorazmernega upravnega bremena za lokalne in regionalne organe ali končne uporabnike;

(c)

iz dela 1 Priloge VII.

(c)

iz dela 1 Priloge VII.

Obrazložitev

Pri ogrevanju in hlajenju je še veliko neizkoriščenega potenciala za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in povečanje uporabe in proizvodnje obnovljivih virov energije – glej mnenje OR o strategiji EU za ogrevanje in hlajenje. Kar zadeva direktivo o obnovljivih virih energije, je treba v tesnem sodelovanju med nacionalno ter lokalno in regionalno ravnjo poskusiti doseči zavezujoč cilj za povečanje deleža obnovljivih virov energije pri ogrevanju in hlajenju za 1 % na leto, kar bi bil konkreten in učinkovit prispevek k doseganju skupnega cilja EU glede 27-odstotnega deleža energije iz obnovljivih virov do leta 2030.

Predlog spremembe 6

Predlog uredbe

Člen 37

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

 

Odbor za energetsko unijo

1.   Komisiji pomaga Odbor za energetsko unijo. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 in deluje v sektorskih skupinah, relevantnih za to uredbo.

1.   Komisiji pomaga Odbor za energetsko unijo. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 in deluje v sektorskih skupinah, relevantnih za to uredbo.

2.   Ta odbor nadomešča odbor, vzpostavljen s členom 8 Odločbe 93/389/EGS, členom 9 Odločbe 280/2004/ES in členom 26 Uredbe (EU) št. 525/2013. Sklici na odbor, vzpostavljen na podlagi navedenih pravnih aktov, se upoštevajo kot sklici na odbor, vzpostavljen s to uredbo.

2.   Ta odbor nadomešča odbor, vzpostavljen s členom 8 Odločbe 93/389/EGS, členom 9 Odločbe 280/2004/ES in členom 26 Uredbe (EU) št. 525/2013. Sklici na odbor, vzpostavljen na podlagi navedenih pravnih aktov, se upoštevajo kot sklici na odbor, vzpostavljen s to uredbo.

3.   Pri sklicevanju na ta člen se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.   Pri sklicevanju na ta člen se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

 

4.     V tem odboru je tudi predstavnik, ki ga imenuje Odbor regij, da na institucionalni ravni v EU zastopa lokalne in regionalne oblasti.

Obrazložitev

Politični predstavniki Evropske komisije in Evropskega parlamenta na visoki ravni so že večkrat prepoznali ključno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti na področju politike energetske unije.

II.   POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ (OR)

Glavni cilji in ciljne skupine

1.

ponavlja svoj poziv k uresničitvi ambicioznejših ciljev glede energetske učinkovitosti na ravni EU za 40 % do leta 2030 in 40-odstotnega deleža obnovljivih virov energije na ravni EU ravno tako do leta 2030;

2.

podpira tri glavne cilje svežnja za čisto energijo za vse Evropejce: 1) postaviti energetsko učinkovitost na prvo mesto, 2) doseči vodilno mesto na svetu na področju obnovljivih virov energije in 3) omogočiti poštene pogoje za potrošnike; hkrati izraža obžalovanje, da ti cilji niso v celoti izvedljivi s spremljajočo zakonodajo in nezakonodajnimi pobudami ter da ni bilo dovolj poudarjeno zmanjšanje dejavnika odvisnosti od uvoza, ki odraža delež vseh čistih domačih virov energije (obnovljivih in konvencionalnih) v mešanici virov energije;

3.

v zvezi s tem poziva Evropsko komisijo, naj uvede energetsko učinkovitost s tem, da jo označi kot infrastrukturno prednostno nalogo in zagotovi, da se bodo javne subvencije in mehanizmi finančne podpore za energetsko učinkovitost obravnavali kot naložbe v osnovna sredstva, kar bi povečalo varnost in zanesljivost sistema energetske učinkovitosti. S tem bi se določila jasna politika zaščite proračuna in spodbujanja konkurenčnosti Evrope;

4.

pozdravlja predloge za vzpostavitev zakonodajnega okvira za upravljanje energetske unije, ki poenostavlja in združuje obstoječe načrtovanje, poročanje in spremljanje v zvezi z energetskimi in podnebnimi zavezami, ter poziva države članice in Komisijo, naj tesneje vključijo lokalne in regionalne oblasti v ta politični proces upravljanja;

Energetska učinkovitost in obnovljivi viri energije so v veliki meri odvisni od delovanja na lokalni in regionalni ravni

5.

poudarja pomembno vlogo lokalne in regionalne ravni upravljanja pri zagotavljanju strateškega vodstva na ravni, ki je najbliže potrošnikom, upravljanju decentralizirane proizvodnje energije, spodbujanju ustreznih pogojev za naložbe ter povezovanju energetske in podnebne politike s stanovanjsko in prometno politiko, politiko boja proti energetski revščini ter politiko gospodarskega razvoja in rabe zemljišč oziroma prostorskega načrtovanja;

6.

opozarja na vodilno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri izvajanju energetske politike, iskanju instrumentov za financiranje energetskih projektov, zlasti tistih za naložbe v obnovljive vire energije, ter pri spodbujanju modela trajnostne rabe energije kot primera dobre prakse med potrošniki;

7.

opozarja, da uradno nepriznavanje vodilne vloge lokalnih in regionalnih oblasti pri izvajanju energetske politike v energetski uniji ogroža uresničitev zadanih evropskih in nacionalnih energetskih in podnebnih ciljev;

8.

poudarja, da bi morala priprava nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov potekati transparentno in odgovorno, da bi lokalni akterji, podjetja in drugi deležniki vedeli, kaj lahko pričakujejo od nacionalne vlade, predvsem pa, kako bo zagotovljeno uresničevanje zavez in kateri ukrepi bodo sprejeti, če se izkaže, da nacionalni načrti ne zadostujejo za uresničitev ciljev EU;

9.

pozdravlja priznanje Komisije, da prehod na čisto energijo ne bo mogoč brez delovanja različnih zainteresiranih strani iz civilne družbe ter lokalnih in regionalnih oblasti, zato države članice poziva, naj ustrezno vključijo mesta in regije v razpravo o energetskem prehodu, zlasti v okviru celostnih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, da se bodo lahko ustrezno odzvali na potrebe na različnih področjih;

10.

kljub temu ne glede na različno ustavno ureditev posameznih držav članic EU meni, da v predlogih o upravljanju ni nikakršne konkretne navedbe institucionalne vloge lokalne in regionalne ravni, kaj šele drugih zainteresiranih strani, pač pa je v členu 10 samo splošni pogoj o javnem svetovanju, tako da „države članice zagotovijo, da ima javnost zgodaj in učinkovito možnost sodelovati pri pripravi osnutkov načrtov“;

11.

predlaga razmislek o nadaljnji reformi pravil EU o državni pomoči na področju energije, da bi podprli delovanje na ravni mest, zlasti z določanjem posebnih smernic za delovanje na ravni mest, s čimer bi poenostavili obstoječi okvir in omogočili izjeme za energetske projekte naknadne vgradnje v občinskih in socialnih stanovanjih, da bi odpravili problem energetske revščine. Zato je treba zagotoviti, da bosta v prihodnjem okviru, ki bo začel veljati z letom 2020, odpornost mest in energetski prehod označena kot prednostni nalogi;

12.

poziva Komisijo in vlade držav članic, naj pri oblikovanju prihodnjih energetskih in podnebnih načrtov na nacionalni ravni povečajo sodelovanje z lokalnimi in regionalnimi akterji, zlasti s svojimi lokalnimi in regionalnimi agencijami za energijo, da se s tem premaknejo s politike ukrepanja nekaj akterjev na politiko ukrepanja vseh;

13.

poudarja, da so številni uspešni projekti uporabe obnovljivih virov energije ravno tako nastali in se razvili na ravni lokalnih skupnosti, v sodelovanju z MSP, nevladnimi in družbenimi organizacijami in z naložbami posameznikov v obnovljive vire električne energije in toplote;

14.

poudarja, da so številni drugi ključni akterji na področju energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije aktivni na lokalni ravni, vključno z MSP, nevladnimi združenji in družbenimi organizacijami;

15.

poudarja potrebo po vključevanju lokalnih akterjev v podpiranje nacionalne vlade pri izvedbi vrste projektov v okviru sklada EFSI, ki so usmerjeni v prihodnost in ki prispevajo k uresničenju evropskih podnebnih in energetskih ciljev. Novoustanovljeno Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe bi moralo po hitrem postopku zagotoviti podporo mestom, ki so se zavezala razvoju nizkoogljičnih projektov;

16.

poziva k oblikovanju dodatnih ciljno usmerjenih programov tehnične pomoči, kot sta JASPERS in ELENA Evropske investicijske banke, ki so potrebni za podporo mestom in regijam pri zagotavljanju naložb za uresničitev ambicioznih projektov s podporo razvoju velikega števila različnih projektov za naložbe in združevanje majhnih in močno razpršenih nizkoogljičnih projektov;

Načrtovanje in poročanje je treba poenostaviti in povezati na podlagi obstoječih lokalnih in regionalnih načrtov

17.

poudarja, da mora biti cilj upravljanja energetske unije EU „poenostavitev in združevanje“ načrtovanja v praksi in da v tem kontekstu spremljanje in poročanje pomenita oblikovanje učinkovitih povezav z obstoječimi pobudami;

18.

poudarja potrebo po vzpostavitvi učinkovitega usklajevanja med nacionalno ter lokalno in regionalno ravnjo z načrtovanjem, izvajanjem in poročanjem na področju podnebne in energetske politike. S tem bi se lahko izognili nepotrebnim upravnim obremenitvam, odgovorili pa bi lahko tudi na zahteve po boljši pripravi zakonodaje;

19.

poudarja, da so lokalne in regionalne oblasti že osredotočene predvsem na delovanje na področju blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje ter da so številne med njimi že razvile strategije, akcijske načrte in postopke spremljanja, med drugim v okviru pobude Konvencije županov, ki obsega več kot 5 679 akcijskih načrtov za energetsko trajnosten razvoj mest;

20.

poudarja učinkovito povezovanje nacionalnih načrtov in ciljev s cilji, sprejetimi na lokalni in regionalni ravni, ki morajo temeljiti na realnih in usklajenih prispevkih posameznih regij in sektorjev;

21.

poudarja, da sodelovanje ne vključuje samo posvetovanja, temveč pomeni aktivno vlogo v snovanju in uvedbi konkretnih ukrepov;

Upravljanje energetske unije mora potekati na več ravneh, da bi bilo učinkovito

22.

obžaluje, da v trenutnih priporočilih za upravljanje energetske unije ni vključen dovolj jasen koncept upravljanja na več ravneh, zato poziva, naj vlade držav članic vzpostavijo platforme za energetski dialog, da bi vse ravni upravljanja in vse ustrezne deležnike vključili v oblikovanje nacionalnih podnebnih akcijskih načrtov, njihovo spremljanje in poročanje o njih ter organizacijo izmenjav med različnimi nacionalnimi energetskimi dialogi s pomočjo Evropske komisije, da bi zagotovili doslednost in obravnavali čezmejne probleme;

23.

poudarja, da ima učinkovito upravljanje na več ravneh več prednosti: državljani in industrija postanejo soodgovorni za ukrepe, povezane s podnebnimi spremembami, kar povečuje njihovo prevzemanje odgovornosti nad procesom in ustvarja več možnosti za uspeh, saj se z vidnejšim upravljanjem povečuje občutek odgovornosti državljanov;

24.

poudarja, da se člen 11 (o regionalnem sodelovanju) tega predloga nanaša samo na sodelovanje med državami članicami in ne na sodelovanje med podnacionalnimi ravnmi oblasti v različnih državah članicah ali med njimi; poziva države članice in Evropsko komisijo, naj zagotovijo tudi ustrezno podporo za sodelovanje med organi na podnacionalni ravni, zlasti čezmejno sodelovanje, da bi uskladili dejavnosti za uresničitev celostnih nacionalnih podnebnih in energetskih načrtov;

25.

poziva Komisijo, naj v dokumente nacionalnim vladam s smernicami za poročanje o nacionalni energetski politiki in njeno načrtovanje vključi poglavje o sodelovanju na več ravneh;

Delovanje potrošnikov zahteva tudi prave izvajalce direktiv v praksi in učinkovito podporo

26.

ponavlja poziv EU in državam članicam k oblikovanju zakonodajnih okvirov, ki bi bili koristni tako za končne odjemalce energije kot za proizvajalce-odjemalce (angl. prosumers), pa tudi za ostale dobavitelje energije, ki aktivno sodelujejo na maloprodajnem energetskem trgu; poleg tega poudarja, da prinašata decentralizirana in lastna proizvodnja energije iz obnovljivih virov številne koristi za energetski sistem (manjše potrebe po infrastrukturi za prenos energije in njeno vzdrževanje, večja odpornost in prožnost) in da bi se morale te koristi odražati v pošteni ceni za viške tako pridobljene energije, ki se prenesejo v omrežje; zato spodbuja države članice, naj v ta namen razvijejo inovativen sistem določanja cen oziroma z njim nadaljujejo;

27.

poudarja, da mora biti svetovanje strokovno, da ga je treba ustrezno predstavljati javnosti in da mora biti dostopno v ustrezni obliki, mediju in na območju ciljne skupine ter zajemati tehnične, finančne in praktične vidike prevzemanja nizkoogljične tehnologije;

28.

poudarja, da morajo ukrepi za upravljanje energije potrošnikom omogočati nadzor nad lastno porabo, da bi lahko aktivno sodelovali na trgu in imeli korist od učinkovitih in ustreznih mehanizmov varstva potrošnikov; to je zlasti pomembno v boju proti energetski revščini. OR zato poziva k oblikovanju skupne opredelitve energetske revščine na ravni EU in sklopa konkretnih predlogov politike, namenjenih najranljivejšim potrošnikom, ki bi jih varoval pred neupravičenim odklopom, določil prednostne ukrepe za energetsko učinkovitost za njihovo korist in pripravil njim namenjene usmerjene informacije;

Podpora energetskim inovacijam pri prehodu na nizkoogljično gospodarstvo

29.

pozdravlja poudarek, ki ga je Komisija v sporočilu COM(2016) 763 o pospeševanju inovativnosti na področju čiste energije namenila dvema ključnima političnima prednostnima nalogama: izgradnji odporne energetske unije z napredno politiko boja proti podnebnim spremembam in novi spodbudi za zaposlovanje, rast in naložbe;

30.

poziva k pravemu poslovnemu okolju in postopkom, prijaznim do inovacij in naložb, s ciljno usmerjenimi signali, politikami, standardi in predpisi, podprtimi s finančni instrumenti iz javnih sredstev, ki omogočajo zasebne naložbe (in po potrebi pomoč za zmanjšanje tveganj);

31.

ponavlja pomen oblikovanja energetske politike v tesni navezi s politiko EU na področju raziskav in inovacij. Poudarja, da je treba inovacije na področju energije iz obnovljivih virov, trajnostne mobilnosti, modernizacije obstoječe energetske infrastrukture, izgradnje pametnih elektrarn, zajemanja ogljika in shranjevanja energije še naprej spodbujati na lokalni ravni, zato poziva Komisijo, naj zagotovi predvsem boljšo podporo inovativnim projektom, ki bi jih lahko najbolj oddaljene regije spremenile v resnične laboratorije energetskega prehoda;

32.

meni, da ima glede na inovacije na področju čiste energije oblikovanje partnerstev med lokalnimi oblastmi v pobudah za pametna mesta ključno vlogo v povezovanju področij, kot so varčevanje z energijo v mestnem prometu, medregionalne komunikacijske strategije, sodelovanje na področju novih tehnologij za shranjevanje energije in pametne javne zgradbe. Za izvedbo čezmejnih projektov na področju trajnostne energije je nujna večja sinergija med evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi in Evropskim skladom za strateške naložbe;

33.

pozdravlja poudarek na odprtih inovacijah in odprti znanosti, da bodo lahko MSP in civilna družba dosegli napredek na podlagi novih spoznanj;

34.

poudarja, da je treba čim prej opustiti posredno in neposredno pomoč za uporabo fosilnih goriv (vključno s podporo nekaterih držav članic), saj je s tem zakrit resnični strošek, ki ga imajo ta goriva in umetno nižje cene za družbo in okolje, s tem pa ustvarjajo tudi ovire za inovacije na področju čiste energije;

35.

se strinja s predlagano uporabo predpisov za pospešitev in oblikovanje inovativnih nizkoogljičnih tehnologij in njihovo učinkovito umestitev. Za prehod na nizkoogljično gospodarstvo so potrebne naložbe v pametne sisteme ogrevanja in hlajenja, povečanje energetske učinkovitosti v industriji, gradbeništvu in prometu ter sofinanciranje projektov za naložbe v obnovljive vire energije;

36.

poudarja, da mora upravljanje energetske unije zagotavljati spodbudno okolje za uresničevanje ciljev, kot so lažje oblikovanje javno-zasebnih partnerstev za hitrejšo izvedbo projektov, zmanjšanje birokracije in preučevanje možnih ovir za lokalne in regionalne oblasti ter zagotavljanje varnosti in predvidljivosti za vlagatelje;

37.

se strinja s predlogom, da se javna naročila uporabijo kot močan podporni instrument za oblikovanje trga za nizkoogljične tehnologije.

Subsidiarnost in sorazmernost

38.

meni, da predlagana uredba ne sproža pomislekov v zvezi s spoštovanjem načela subsidiarnosti, sproža pa pomisleke v zvezi s spoštovanjem načela sorazmernosti, saj je predlagani sistem upravljanja prezapleten in prepodroben ter določa prekratke intervale za poročanje. OR bi bolj pozdravil sistem upravljanja, ki bi bil uveden z direktivo, ne z uredbo, in bi omogočal ustrezno vključevanje regionalnih oblasti v zveznih državah.

V Bruslju, 13. julija 2017

Predsednik Evropskega odbora regij

Markku MARKKULA


Top