2.3.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 81/117

Poročevalec:

Daniel MAREELS

1.1

Ker je unija kapitalskih trgov ključnega pomena tako za nadaljevanje in poglobitev evropskega povezovanja in razvoja kot tudi za posamezne države članice in ker je treba upoštevati spreminjajoče se mednarodne razmere, EESO odločno podpira to unijo in se dejavno zavzema za njeno uresničitev. Po njegovem mnenju je treba vložiti vsa potrebna prizadevanja v njen uspeh. Hitro je treba zagotoviti napredek in rezultate, da se kratkoročno zagotovijo nove spodbude in večja dinamika za gospodarstvo EU.

1.2

Odbor je bil vselej velik zagovornik in je izražal izrecno podporo nadaljnji poglobitvi in uresničitvi unije kapitalskih trgov. Odbor danes ponavlja svoje stališče in se za to unijo močno zavzema. Unija kapitalskih trgov mora skupaj z bančno unijo poskrbeti za nastanek finančne unije, njeno uresničevanje pa mora biti tudi jamstvo za dokončno oblikovanje EMU, saj je eden od njenih temeljev. Prvi dosežki pri uresničevanju unije kapitalskih trgov so že tu in tudi bančna unija je na visoki stopnji razvoja – vzpostavljena sta že bila prvi in drugi steber, za tretjega pa je že pripravljen predlog. Zdaj je treba nadaljevati z delom na teh dveh področjih in čim prej tudi resnično doseči končne cilje.

1.3

Poleg tega lahko unija kapitalskih trgov tako v EU kot posameznih državah članicah znatno prispeva h krepitvi gospodarskega okrevanja in tako postane eden od dejavnikov, ki spodbujajo rast, naložbe in zaposlovanje. Strukturno bi z razširitvijo in večjo raznolikostjo virov financiranja, ki jih zagotavlja unija kapitalskih trgov, poskrbeli za večjo integracijo, s tem pa prispevali tudi k želeni večji stabilnosti, varnosti in odpornosti tako gospodarskega kot tudi finančnega sistema v primeru šokov. S sedanjim razdrobljenim ukrepanjem ne bi smeli nadaljevati, saj nam preprečuje izkoriščanje številnih priložnosti.

1.4

EU bi morala prav tako sprejeti odločen pristop in okrepiti svoj položaj na gospodarskem področju, saj smo danes priča številnim premikom moči in spremembam vpliva na mednarodni in svetovni ravni, v svoji neposredni okolici pa bližajočemu se izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije. Evropa se pri tem lahko zgleduje po odpornosti in dinamičnosti, ki ju je po krizi pokazalo ameriško gospodarstvo.

1.5

EESO meni, da unija kapitalskih trgov ne more biti neobvezen sistem, ki koristi le nekaterim, temveč jo je treba udejanjiti v vseh državah članicah EU – to je po njegovem mnenju absolutni pogoj. Tako na evropski ravni kot v državah članicah mora biti prisotna politična volja, da se vložijo vsa potrebna prizadevanja in ustvarijo nujni ustrezni pogoji. Unija kapitalskih trgov mora biti oblikovana tako, da bo po eni strani spodbujala integracijo v celotni Uniji, po drugi strani pa upoštevala tudi obstoječe potrebe, zahteve in želje, zlasti v nekaterih regijah in območjih. Na vseh ravneh je treba izvajati dosledno in skladno politiko ter se izogibati vsem pobudam, ki bi odstopale od zastavljenih ciljev.

1.6

Po mnenju EESO je nujno treba zagotoviti čim boljše možnosti za uspeh unije kapitalskih trgov. V zvezi s tem je bilo jasno predlagano, da se oblikujejo orodja, potrebna za beleženje in merjenje dejanskih prizadevanj za vzpostavitev te unije in doseženega napredka v vseh državah članicah. Odbor odločno podpira uvedbo mehanizma za redno ocenjevanje napredka in izvajanja unije kapitalskih trgov v državah članicah, ki bi temeljil tako na kvantitativnih kot kvalitativnih merilih, ugotovitve ocenjevanja pa bi morale biti na voljo javnosti. Predvideti je treba ustrezne dejavnosti in ukrepe za primere, ko se odkrijejo pomanjkljivosti.

1.7

Končni uspeh unije kapitalskih trgov bo odvisen od tega, v kolikšni meri bomo uspeli učinkovito uveljaviti predlagane sestavine v realnosti, resnično vzpostaviti enotni trg in doseči, da ga uporabljajo vsi deležniki, zlasti ponudniki finančnih storitev, podjetja, vlagatelji in varčevalci. Zato je Odbor zadovoljen s sedanjim vmesnim pregledom, ki je bil hitro pripravljen, in priporoča, da se v prihodnosti še naprej redno izvajajo podobne dejavnosti, v katere je treba dejavno in tesno vključiti tudi različne deležnike, ki so bili omenjeni zgoraj.

1.8

Pri naslednjih korakih, potrebnih za postavitev temeljev unije kapitalskih trgov, je treba sprejeti več odločitev. Po mnenju Odbora je treba dati prednost ukrepom in dejavnostim, ki prispevajo k čim večji konvergenci, državam članicam pa puščajo čim manj možnosti, da bi se oddaljile od tistega, kar je nujno potrebno. Upoštevati je treba duh programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT), da se zagotovi karseda enostaven pristop brez nepotrebnih upravnih bremen in s čim nižjimi stroški.

1.9

V skladu z dokumentom Komisije je treba do leta 2019 vzpostaviti (še) 38 sestavin unije kapitalskih trgov. Pri tako velikem številu ukrepov, ki jih je treba izvesti v kratkem času, se lahko pojavijo vprašanja glede primernega pristopa, vendar pa Odbor meni, da je treba temelje za unijo kapitalskih trgov čim prej dokončno vzpostaviti.

1.10

Pri tem EESO zlasti poziva, naj se ustrezna pozornost nameni financiranju MSP, za katera je bančno financiranje še vedno izjemno pomembno. Poleg ukrepov v korist MSP, predvidenih v prvotnem akcijskem načrtu (med drugim enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ter direktiva o prospektu), si je treba prizadevati za razvoj vseh pobud iz sedanjega sporočila, ki lahko nadalje izboljšajo njihov položaj. Poleg tega bi bilo treba razviti in spodbujati druge pristope v podporo MSP, kot so alternativno financiranje in spodbujanje drugih instrumentov politike.

1.11

EESO pozdravlja tudi poudarek na krepitvi vzdržnih naložb in vodilni vlogi, ki naj bi jo EU imela na tem področju. Odbor podpira zamisel, da bi bilo treba upoštevati vidike vzdržnosti v prihodnjih zakonodajnih pregledih finančne zakonodaje (prednostni ukrep 6).

1.12

Odbor izraža zadovoljstvo, da bo nadzor v središču prizadevanj za razvoj unije kapitalskih trgov. Nadzor na evropski ravni ima ključno vlogo, tako za varnost in stabilnost kot tudi za doseganje želenega povezovanja trgov ter zmanjševanje ovir, preprek in neenakosti v okviru unije kapitalskih trgov.

2.1

Junckerjeva Komisija si je ob nastopu mandata med drugimi najpomembnejšimi prednostnimi nalogami zastavila tudi spodbujanje rasti, naložb in zaposlovanja. Da bi uresničila ta cilj, si je že vse od začetka prizadevala oblikovati naložbeni načrt za Evropo, ki pokriva več področij.

2.2

V naložbenem načrtu je med drugim predvideno, da si je treba prizadevati za homogeno unijo kapitalskih trgov. Ta proces se je začel konec septembra 2015, ko je Komisija objavila svoj akcijski načrt o oblikovanju unije kapitalskih trgov (4). Z njim je postavila potrebne temelje, da se do leta 2019 vzpostavi učinkovita in integrirana unija kapitalskih trgov, v katero bodo vključene vse države članice.

2.3

Manj kot leto kasneje je Evropski svet že pozval k „hitremu in odločnemu napredku“, da bi „podjetjem zagotovili lažji dostop do financiranja in podpirali naložbe v realno gospodarstvo z uresničevanjem agende unije kapitalskih trgov“ (5), kmalu zatem pa je tudi Komisija sprejela sporočilo, v katerem se je zavzela za pospešitev reform (6).

2.4

Poleg tega se je finančno povezovanje pred kratkim soočilo z vrsto novih izzivov, kot je skorajšnji odhod največjega finančnega centra iz EU (brexit).

2.5

Vsi ti dogodki so nedavno (7) spodbudili Komisijo, da je objavila svoje sporočilo o vmesnem pregledu akcijskega načrta za unijo kapitalskih trgov (8). Poleg a) pregleda stanja izvajanja prvotnega akcijskega načrta in b) predstavitve vrste novih zakonodajnih pobud, povezanih s predpisi, ki še niso bili sprejeti, vmesni pregled določa tudi c) različne nove prednostne ukrepe.

2.5.1

Vmesni pregled zajema natančnejši odziv na spreminjajoče se izzive, ki so se pojavili, in vključuje rezultate javnega posvetovanja, ki je potekalo na začetku leta 2017.

2.5.2

V skladu s prvotnim časovnim razporedom je Komisija sprejela več kot polovico (v tem primeru 20) od 33 ukrepov, predvidenih v načrtu (9). Namen vloženih predlogov je zlasti razvoj trgov tveganega kapitala, lažji in cenejši dostop podjetij do javnih trgov z revizijo pravil o prospektih, odprava ugodnejše davčne obravnave dolga v primerjavi z lastniškim kapitalom, spodbujanje varnosti in likvidnosti trga listinjenja in zagotovitev možnosti za poštene podjetnike, da se prestrukturirajo ali da imajo v primeru stečaja drugo možnost.

2.5.3

V zvezi z deli programa, ki jih je še treba uresničiti (10), Komisija predvsem namerava vložiti tri zakonodajne predloge, ki so temeljni konstitutivni elementi za vzpostavitev unije kapitalskih trgov. Nanašajo se na vseevropski standardizirani produkt osebnega pokojninskega zavarovanja (besedilo, objavljeno 29. junija 2017), kolizijska pravila za učinke poslov z vrednostnimi papirji in posledice terjatev za tretje osebe (četrto četrtletje 2017) ter okvir EU za krite obveznice (prvo četrtletje 2018).

2.5.4

Kot odziv na izzive, ki jih prinašajo spremembe, je bilo oblikovanih devet novih prednostnih ukrepov (11) za okrepitev unije kapitalskih trgov:

2.6

Glavni cilj še vedno ostaja odločen in trajen prispevek pri polaganju temeljev za pravo unijo kapitalskih trgov do leta 2019. Ta cilj bo vključen v delovni program Komisije za leto 2018.

3.1

Odbor (12) na začetku ponovno poudarja svojo načelno podporo in ponavlja svoje predhodno mnenje, v katerem je podprl unijo kapitalskih trgov, saj je njena vzpostavitev ključnega pomena za poglobitev finančnega in gospodarskega povezovanja v Evropski uniji. Izkoristiti je treba trenutni zagon, tudi zaradi številnih premikov moči in sprememb vpliva, ki se danes odvijajo med vzhodom in zahodom. EU mora zavzeti odločno stališče.

3.2

Unija kapitalskih trgov je nujni sestavni del širšega programa, ki naj bi prispeval k povečanju rasti, naložb in zaposlovanja. Trajnostno in vzdržno gospodarsko okrevanje mora še naprej ostati glavna prednostna naloga in cilj, ki ga je treba čim prej doseči. Dejansko je treba okrepiti oživljanje gospodarstva in ustvariti ali ohraniti čim večje število delovnih mest.

3.3

Unija kapitalskih trgov bi tudi omogočila, da se v bolj homogenem okolju mobilizira več kapitala v Evropi in se ga usmeri v vsa podjetja, infrastrukturne projekte in dolgoročne trajnostne pobude. Gospodarstvo bi moralo postati bolj dinamično in se okrepiti na podlagi razširitve in večje raznolikosti virov financiranja, ki so temeljni razlog za vzpostavitev te unije in za katere bo lahko financiranje s strani bank in kapitalskih trgov v celoti izpolnilo svojo vlogo. V zvezi s tem se lahko poleg drugih inovacij, med katerimi je okrepitev vloge nebančnih posojilodajalcev, kot zgled uporabi ameriški model, ki se je v obdobju po krizi izkazal za odpornejšega.

3.4

Istočasno si je treba prizadevati tudi za napredek pri doseganju gospodarske in socialne konvergence ter okrepiti notranjo stabilnost EU na finančnem in gospodarskem področju. Osredotočiti se je treba predvsem na kvalitativni pristop, ki temelji na vzdržni in trajnostni rasti ter blaginji. Tudi podjetjem, vlagateljem in varčevalcem je treba omogočiti, da izkoristijo unijo kapitalskih trgov, vendar pa zaradi tega ne smejo nositi prevelikih tveganj.

3.5

Unija kapitalskih trgov je izjemno pomembna tudi za poglobitev in dokončno oblikovanje ekonomske in monetarne unije (EMU), zato je njena vzpostavitev ključnega pomena (13). Odbor v zvezi s tem potrjuje svoje znano stališče (14). Unija kapitalskih trgov bi morala skupaj z dobro razvito bančno unijo prispevati k oblikovanju popolne finančne unije, ki tvori enega od štirih stebrov (15) EMU (16). Na teh področjih je bilo že doseženih nekaj mejnikov in je treba začetno delo nadaljevati brez prekinitve.

3.6

Vzpostavitev unije kapitalskih trgov je v interesu vseh držav članic. Kot se je nedavno izkazalo, unija kapitalskih trgov prinaša še drugo veliko prednost, in sicer prispeva k približevanju stopnje rasti v različnih državah članicah, saj izboljšuje kroženje in razporeditev prihrankov v Uniji. Šibkejša gospodarstva bi zato lahko bila sposobna hitreje nadomestiti zaostanek za gospodarstvi, ki dosegajo boljše rezultate (17). S tega vidika je zaradi brexita še bolj pomembno, da se unija kapitalskih trgov učinkovito izvaja in da lahko evropska rast izkoristi storitve bolj povezanega finančnega sistema (18).

3.7

Posledično bi bil hiter napredek po mnenju Odbora zelo zaželen. Odbor v celoti podpira izjave Evropskega sveta iz junija 2016 (19) in tudi druge (20) s podobnim pomenom.

3.8

Vmesni pregled akcijskega načrta, ki je bil pripravljen razmeroma hitro (21), ohranja poudarek na tem vprašanju in omogoča hitro ukrepanje. Odbor je z njim zadovoljen, saj ponuja možnost, da se močneje in bolj osredotočeno odzovemo na različne izzive, ki se bodo v prihodnje pojavljali zaradi spremenljivih političnih in gospodarskih razmer. Tudi v prihodnosti bi bilo dobro zagotoviti redno izvajanje podobnih vmesnih pregledov. Po mnenju Odbora bi morali različni deležniki vedno dejavno in tesno sodelovati v tem procesu. To je še toliko bolj pomembno, saj ne smemo pozabiti, da bo končni uspeh unije kapitalskih trgov odvisen od tega, v kolikšni meri bomo dejansko uspeli uveljaviti predlagane sestavine v realnosti, resnično vzpostavili enotni trg in dosegli, da ga uporablja čim večje število ponudnikov finančnih storitev, podjetij, vlagateljev in varčevalcev.

3.9

Pri vzpostavitvi unije kapitalskih trgov je treba dati prednost ukrepom, ki največ prispevajo h konvergenci (22), državam članicam pa puščajo čim manj možnosti, da bi se oddaljile od tistega, kar je nujno potrebno. Preprečiti je treba razhajanja, ki se pojavijo pri prenosu evropske zakonodaje v nacionalne zakone in pri njeni uporabi v praksi. Poleg tega je treba čim bolj upoštevati pristop REFIT.

3.10

Odbor meni, da unija kapitalskih trgov ne more biti neobvezen mehanizem, ki bi ga izkoristile le nekatere države članice, temveč ga je treba uveljaviti v vseh državah članicah EU. To je absolutni pogoj, zato je izjemno pomembno, da se lahko na evropski ravni in tudi v vseh državah članicah zanašamo na (politično) voljo za vzpostavitev ustreznih pogojev in opredelitev potrebnih spodbud, ki bodo omogočile ta uspeh in uresničitev v praksi.

3.11

V zvezi z nujnim pogojem, da se unija kapitalskih trgov vzpostavi v vseh državah članicah (glej zgornjo točko 3.10), popuščanje ni mogoče. Zato je treba predvideti instrumente, ki bodo omogočili, da se v vseh državah članicah oceni dejansko izpolnjevanje predvidenih ciljev in resnični napredek. V tem pogledu Odbor odločno podpira uvedbo mehanizma za redno ocenjevanje napredka in izvajanja unije kapitalskih trgov v državah članicah, ki bi temeljil tako na kvantitativnih kot kvalitativnih merilih, ugotovitve ocenjevanja pa bi morale biti javno objavljene. Predvideti je treba ustrezne dejavnosti in ukrepe za primere, ko se odkrijejo pomanjkljivosti.

3.12

Prizadevati si je treba za oblikovanje unije kapitalskih trgov, ki bo po eni strani spodbujala integracijo v celotni Uniji, po drugi strani pa upoštevala tudi potrebe, zahteve in želje posameznih držav članic, kar pa ne sme povzročiti ponovne razdrobljenosti in regionalizacije. V teh razmerah je jasno, da je razvoj regionalnih kapitalskih trgov za nekatere regije in njihove podjetnike (prednostni ukrep 9) zelo pomemben. Ta ukrep lahko prispeva tudi k spodbujanju čezmejne trgovine in čezmejnega opravljanja storitev, kar je pogosto dražje in bolj zapleteno kot na lokalni ravni.

3.13

Za uspešno izvajanje unije kapitalskih trgov je potrebna tudi dosledna in skladna politika na vseh ravneh. Glavni izziv v zvezi s tem je izogibanje vsem pobudam, ki odstopajo od namena te unije ali bi jo lahko razdrobile, ovirale ali povzročile druge prepreke.

3.14

Do leta 2019 je (še) treba izvesti kar 38 ukrepov in dejavnosti, ki jih vsebuje celovit pregled sestavin unije kapitalskih trgov, kot je opisano v dokumentu Komisije (23). Če želimo zagotoviti čim večje, zgoraj omenjene možnosti za uspeh, se je smiselno vprašati, ali morda ne poskušamo narediti preveč v prekratkem obdobju in bi bilo bolje, da bi se osredotočili na omejeno število prednostnih nalog (24). Ne glede na odgovor na to vprašanje si je treba predvsem prizadevati za delo, ki bo osredotočeno na doseganje rezultatov v danem časovnem okviru, in dokončno postaviti temelje unije kapitalskih trgov.

3.15

Kot je EESO navedel že v prvotnem mnenju o akcijskem načrtu, izjemen pomen pripisuje financiranju malih in srednjih podjetij, ki so gonilna sila evropskega gospodarstva in so zelo pomembna za zaposlovanje. Na koncu tega vmesnega pregleda še vedno ostajajo dvomi (25) glede pomena in učinkovitosti unije kapitalskih trgov za mala in srednja podjetja.

3.16

Zlasti za mala in srednja podjetja (s poudarkom na manjših) je treba narediti vse, da bančno financiranje postane ali ostane dostopno in privlačno (26) za to vrsto podjetij, tako na lokalni kot čezmejni ravni. Prav tako je treba spodbujati in izboljšati možnosti alternativnega financiranja MSP. Predlogi o listinjenju (enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje), ki jih je EESO že podprl (27), so nedvomno korak v pravo smer, vendar se s tem ne smemo zadovoljiti in pri tem ostati. Na tem področju lahko imata pomembno vlogo tudi razvoj trga za slaba posojila (prednostni ukrep 4) in mehanizem za krite obveznice, pa tudi spodbujanje obstoječih instrumentov na področju politike v podporo malim in srednjim podjetjem.

4.1

V nadaljevanju sledi nekaj ugotovitev in pripomb Odbora o nekaterih predvidenih prednostnih ukrepih (28) v dokumentu Komisije, ki so vzbudili njegovo pozornost. Seznam ni izčrpen.

4.2

Odbor je zelo zadovoljen, ker bo nadzor v središču prizadevanj za razvoj unije kapitalskih trgov (prednostni ukrep 1), in upa, da bo ta vidik še naprej prednostno obravnavan. Nadzor na evropski ravni ima ključno vlogo, tako za varnost in stabilnost finančnega in gospodarskega sistema kot tudi za doseganje želene integracije trgov ter zmanjševanje neenakosti in drugih ovir na enotnem trgu, ne glede na njihovo naravo.

4.3

Večja sorazmernost v pravilih za podpiranje prvih javnih ponudb in investicijskih podjetij (prednostni ukrep 2) je zelo hvalevreden cilj, ki mu je nedvomno treba nameniti več pozornosti, vendar pa si je treba hkrati prizadevati tudi za varstvo interesov malih varčevalcev in vlagateljev ter jih ščititi.

4.4

Povsem smiselna je krepitev prevladujočega položaja EU na področju trajnostnih naložb (prednostni ukrep 6), saj bi morala Evropa prevzeti vodilno vlogo pri „dobri“ in trajnostni rasti. Na tem področju se je treba osredotočiti predvsem na kvalitativni pristop. Prav tako je pomembno, da imajo varčevalci in vlagatelji ustrezne informacije, ki na primer pokrivajo dovolj dolgo obdobje. Sedaj se nobene informacije v zvezi z vplivom posamezne naložbe ne hranijo več kot tri leta. Premisliti je treba, če bi bilo to obdobje mogoče podaljšati.

4.5

EESO poleg tega podpira Komisijo (29) v razmišljanjih, da bi bilo treba zasebni kapital ter financiranje iz Evropskega sklada za strateške naložbe in drugih skladov EU med seboj učinkovito povezati, da bi se naložbe preusmerile v tista MSP, ki kažejo pozitivne socialne in okoljske zunanje učinke, s čimer bi prispevali tudi k uresničevanju ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj ter zlasti k ciljem novega evropskega stebra socialnih pravic.