Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52017AE0009

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Evropska strategija za kooperativne inteligentne prometne sisteme – mejnik na poti h kooperativni, povezani in avtomatizirani mobilnosti (COM(2016) 766 final)

OJ C 288, 31.8.2017, p. 85–90 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

31.8.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 288/85


Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Evropska strategija za kooperativne inteligentne prometne sisteme – mejnik na poti h kooperativni, povezani in avtomatizirani mobilnosti

(COM(2016) 766 final)

(2017/C 288/12)

Poročevalec:

Stefan BACK

Zaprosilo

Evropska komisija, 27. 1. 2017

Pravna podlaga

člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije

 

 

Pristojnost

strokovna skupina za promet, energijo, infrastrukturo in informacijsko družbo

Datum sprejetja mnenja strokovne skupine

16. 5. 2017

Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju

31. 5. 2017

Plenarno zasedanje št.

526

Rezultat glasovanja

(za/proti/vzdržani)

150/0/0

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je zadovoljen s sporočilom Komisije z naslovom Evropska strategija za kooperativne inteligentne prometne sisteme (COM(2016) 766) (v nadaljevanju: strategija) in njegovim ambicioznim ciljem za izvajanje prvega seznama storitev (storitve C-ITS za dan 1) z letom 2019, ki bi mu sledilo oblikovanje drugega seznama storitev (storitve C-ITS za dan 1,5).

1.2

EESO se zaveda številnih potencialnih koristi, ki bi jih prineslo izvajanje strategije, vključno z učinkovitejšim potniškim in tovornim prometom, tudi v vseevropskem prometnem omrežju, večjo energetsko učinkovitostjo, zmanjšanjem emisij in manjšim tveganjem nesreč v cestnem prometu. Strategija je pomemben mejnik razvoja kooperativnih inteligentnih prometnih sistemov (angl. Cooperative Intelligent Transport Systems – C-ITS) in nazadnje avtomatizirane mobilnosti. EESO ta projekt podpira in ugotavlja, da je za izvajanje digitalnih prometnih sistemov, vključno z infrastrukturo, vozili in inovativnimi storitvami, potrebno zgledno sodelovanje med različnimi sektorji, kot so promet, energija in telekomunikacije.

1.3

EESO ceni dodano vrednost, ki jo za mobilnost, zlasti za prevoz potnikov in blaga, vključno z distribucijskimi sistemi, pomenijo storitve C-ITS za dan 1 in za dan 1,5, in se zaveda, da v evropskih aglomeracijah poteka več testnih projektov, ki presegajo okvir strategije in že vključujejo testiranje avtomatiziranih vozil za prevoz potnikov. EESO se v tem okviru zaveda tudi pomena, ki je v strategiji pripisan preprečevanju morebitnih povratnih učinkov, kot je povečanje prometa in emisij, z ukrepi za vključitev povezanih, kooperativnih in avtomatiziranih vozil v načrtovanje trajnostne mobilnosti in logistike ter spodbujanje javnega prevoza.

1.4

EESO se poleg tega zaveda pozitivnih posledic glede stopnje znanja na področju IT, razvoja novih spretnosti ter večje konkurenčnosti sektorjev, povezanih s podatki, avtomobilizmom in prometom, v EU, zlasti dolgoročno.

1.5

EESO opozarja tudi na pomen zasebnosti in varstva podatkov, kar je že navedel tudi v mnenju o direktivi o inteligentnih prometnih sistemih (1). Poudarja, da je treba podatke za C-ITS uporabljati samo za namene C-ITS in jih ne shranjevati ali uporabljati za druge namene, razen s soglasjem uporabnika. EESO meni, da je to bistveno pojasniti s pravno zavezujočimi določbami, da bi tako ustvarili zaupanje v sistem ter zagotovili skladnost z zakonodajo EU, vključno s členom 8 Listine EU o temeljnih pravicah (2).

1.6

EESO poudarja pomen skupnih standardov in čezmejne interoperabilnosti pri izvajanju notranjega digitalnega trga in za zagotavljanje učinkovitega čezmejnega prometa.

1.7

EESO poudarja, da je pri izvajanju strategije pomembno najti dovolj prostora tudi za lokalne rešitve oziroma rešitve posameznih podjetij, če takšne rešitve pomenijo dodano vrednost, in to tudi v – ustrezno upravičenem in sorazmernem – primeru, če to negativno vpliva na splošno zagotavljanje interoperabilnosti in zahteve glede preglednosti. Podobno tudi izpolnjevanje zahtev glede standardizacije in preglednosti ne sme negativno vplivati na inovacije.

1.8

EESO opozarja, kako pomembni so visoki standardi varnosti, da bi preprečili vdore in kibernetske napade, visoki standardi varstva podatkov in učinkovito ocenjevanje skladnosti. Iz istih razlogov bodo posebne varnostne rešitve pogosto morale ostati zaupne.

1.9

Izvajanje strategije utegne biti zelo zahteven proces, pri katerem bo morala Komisija pri izbrani metodi usklajevanja nenehno komunicirati, spremljati in ustrezno ukrepati. Za uspešno izvajanje utegne biti odločilno vzpostavljanje zaupanja med partnerji procesa izvajanja in v odnosu do širše javnosti, vključno s potrošniki. EESO pri tem poudarja pravice invalidov do vključevanja, ki so določene v Konvenciji OZN o pravicah invalidov iz leta 2006. EESO opozarja, da bi zaradi povezav s civilno družbo lahko bil koristen partner pri vzpostavljanju dialoga o izvajanju.

1.10

EESO poudarja, da zakonodajni ukrepi, navedeni v strategiji, ne bi smeli biti preveč normativni. Interoperabilnost in skupni standardi zato ne smejo postati cilj sam po sebi, ampak veljati samo, ko njihov namen prinaša dodano vrednost in ko ne ovirajo inovacij in potreb po reševanju konkretnih težav, bodisi na lokalni ravni ali v posameznem podjetju.

1.11

V strategiji je obravnavan prvi korak k uvedbi C-ITS s primerjalno omejenimi učinki na okolje in delovne pogoje (storitve C-ITS za dan 1 in za dan 1,5). Temu bo najbrž sledila uvedba avtomatiziranih vozil z večjim učinkom na delovno silo. Iz tega razloga in zato, da se ustvari ozračje vzajemnega zaupanja, EESO meni, da bi bilo treba v zgodnji fazi začeti socialni dialog, s katerim bi obravnavali morebitne zaplete glede zaposlovanja in delovnih pogojev.

1.12

EESO poudarja nujnost napredovanja k naslednjemu koraku izvajanja C-ITS, tj. razvoju sistemov, ki vključujejo tudi komuniciranje med vozili in upravljanje prometa. V državah članicah z avtomobilsko industrijo že potekata testiranje projektov in priprava zakonodaje, zato EESO meni, da je treba pohiteti, če želi imeti EU pomembno vlogo pri spodbujanju evropskih prizadevanj.

1.13

Pomembno vlogo pri izvajanju strategije naj bi imela platforma C-Roads, ki je bila oblikovana oktobra 2016. Do zdaj se vanjo še niso vključile vse države članice. Po mnenju EESO je nujno, da se ji pridružijo vse države članice.

1.14

EESO ceni pripravljenost Komisije, da izvajanje finančno podpre. V tem okviru opozarja tudi na to, da je treba zagotoviti možnosti za ustrezno načrtovanje ukrepov izvajanja na ravni podjetij, pri tem pa med drugim upoštevati finančne omejitve v sektorju cestnega prevoza blaga.

1.15

EESO obžaluje, da ni jasnega časovnega razporeda za storitve C-ITS za dan 1,5 in nadaljnje storitve. Obžaluje tudi dejstvo, da ni ocene učinka. Poročilo o platformi C-ITS vsebuje elemente, ki omogočajo oceno nekaterih vidikov strategije, vendar po mnenju EESO to ne zadostuje.

2.   Ozadje

2.1

Sporočilo Komisije z naslovom Evropska strategija za kooperativne inteligentne prometne sisteme (COM(2016) 766) je tesno povezano s političnimi prednostnimi nalogami Komisije, zlasti njeno agendo za delovna mesta, rast in naložbe, enotnim digitalnim trgom in strategijo za energetsko unijo. Predstavljeno je bilo v okviru t. i. zimskega svežnja o energiji, ki vključuje predvsem predloge o zasnovi notranjega trga z električno energijo, energetski učinkovitosti in obnovljivih gorivih.

2.2

V tej strategiji so energetska vprašanja obravnavana posredno. Predvsem so v njej preučeni razvoj ter praktična in pravna vprašanja razvoja kooperativnih prometnih sistemov, vključno s povezanimi in avtomatiziranimi vozili in infrastrukturo. Povezana je tudi z izvajanjem notranjega digitalnega trga in evropsko strategijo za mobilnost z nizkimi emisijami.

2.3

V strategiji je poudarjen potencial razvoja C-ITS za povečanje konkurenčnosti evropske industrije zaradi velikega tržnega potenciala in možnosti za ustvarjanje delovnih mest. Dodana vrednost ukrepanja na ravni EU izhaja iz večjega obsega storitev na večjem trgu s skupnimi standardi. Razvoj C-ITS je prvi korak k uvedbi avtomatiziranih vozil. Storitve C-ITS morajo temeljiti na skupnih standardih, njihova uvedba pa je predvidena od leta 2019 naprej. Temeljijo na komuniciranju med vozili in med vozili in infrastrukturo, vendar je voznik še vedno potreben.

2.4

V strategiji je opredeljena vrsta storitev C-ITS, ki jih je mogoče uvesti takoj (seznam storitev C-ITS za dan 1), in storitve, ki se bodo uvedle v drugi fazi, saj popolne specifikacije ali standardi morda še ne bodo popolnoma pripravljeni za uvedbo z letom 2019 (seznam storitev C-ITS za dan 1,5). Seznam storitev C-ITS za dan 1 vključuje opozorila o nevarnih razmerah ter obvestila in nasvete, seznam storitev za dan 1,5 pa funkcije, kot so informacije o bencinskih črpalkah in polnilnih postajah, upravljanje uličnih parkirišč in informacije o (uličnih in neuličnih) parkiriščih, informacije o parkiriščih P+R (angl. Park & Ride – parkiraj in se pelji), povezana in kooperativna navigacija v mesto in iz njega, prometne informacije in pametno načrtovanje poti.

2.5

V strategiji je poudarjena horizontalnost izvajanja C-ITS, ki vključuje vse načine prevoza, industrijo in telekomunikacije. Lažji pretok prometa, ki naj bi ga omogočilo izvajanje te strategije, ne sme pomeniti povečanja prometa in emisij.

2.6

Za izvajanje strategije je predvidenih več konkretnih ukrepov, ki zajemajo naslednjih osem področij.

Obsežna uvedba vsaj storitev s seznama storitev C-ITS za dan 1 leta 2019 z ukrepi držav članic, lokalnih organov, proizvajalcev vozil, upravljavcev cest in industrije ITS s finančno pomočjo (instrument za povezovanje Evrope, Evropski sklad za strateške naložbe ter evropski strukturni in investicijski skladi). Storitve C-ITS za dan 1,5 in nadaljnji razvoj C-ITS še niso dovolj zreli in Komisija bo njihov razvoj podprla prek programa Obzorje 2020 in morebiti evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Seznam storitev se bo posodabljal z nadaljevanjem dela platforme C-ITS.

Komisija bo sodelovala z vsemi zadevnimi zainteresiranimi stranmi na področju C-ITS, da bi dosegli razvoj skupne politike za varnost in potrdila. To bo tudi podlaga za obravnavanje višjih stopenj avtomatizacije (vključno s komunikacijo med vozili ter komunikacijo med vozili in infrastrukturo). Komisija bo analizirala vloge in odgovornosti evropskega modela zaupanja za C-ITS ter preučila, ali bi morala prevzeti nekatere upravljavske vloge.

Ponudniki storitev C-ITS bi morali za končne uporabnike pripraviti pregledne in razumljive pogoje uporabe. Komisija bo leta 2018 objavila prvi sklop smernic o varstvu zasebnosti in v okviru pobud za uvedbo C-ITS bi bilo treba z informiranjem ustvariti potrebno zaupanje med končnimi uporabniki, dokazati dodano vrednost uporabe osebnih podatkov in opraviti posvetovanja z organi EU za varstvo podatkov, da bi oblikovali predlogo ocene učinka o varstvu podatkov.

Komisija in ustrezni akterji bodo z ukrepi zagotovili delovanje komunikacije na frekvenčnem pasu, ki ga določi Komisija.

Za usklajevanje uvedbe C-ITS na operativni ravni, vključno s preskušanjem in potrjevanjem, se bo uporabila platforma C-Roads. Države članice bi se morale pridružiti tej platformi, če se ji še niso.

Pobude za uvedbo C-ITS bi morale prispevati k opredelitvi postopka ocene skladnosti za storitve C-ITS za dan 1 in njegovi objavi. Komisija bo za ta postopek pripravila predlogo.

Komisija bo na podlagi direktive o inteligentnih prometnih sistemih do leta 2018 sprejela delegirane akte o neprekinjenosti in varnosti storitev C-ITS, praktičnem izvajanju splošne uredbe o varstvu podatkov na področju C-ITS, o pristopu s hibridno komunikacijo, o interoperabilnosti in postopkih ocene skladnosti.

Komisija bo na področju C-ITS razvijala mednarodno sodelovanje.

3.   Splošne ugotovitve

3.1

EESO pozdravlja strategijo in prepoznava številne potencialno pozitivne posledice njene uspešne izvedbe, kot so učinkovitejši promet, tako blaga kot potnikov, večja energetska učinkovitost in manjše emisije, boljša prometna varnost in razvoj digitalnega gospodarstva.

3.2

Strategija se povezuje z več pomembnimi veljavnimi strategijami, kot so enotni digitalni trg, strategija za energetsko unijo in evropska strategija za mobilnost z nizkimi emisijami, ki jih je EESO že pozdravil. EESO podpira tudi horizontalni pristop strategije in novo razsežnost, ki jo to daje prometni politiki.

3.3

V tem okviru se je EESO seznanil s povezavo s strategijo za digitalizacijo evropske industrije, v kateri so kooperativna, povezana in avtomatizirana vozila opredeljena kot prednostna tema za povečanje konkurenčnosti evropske industrije. Tržni potencial takšnih vozil se ocenjuje na „več milijard EUR letno, ustvarilo pa bi se lahko več sto tisoč delovnih mest“. Po mnenju EESO je pri tem primerno ponoviti njegovo stališče iz mnenja TEN/574 o strategiji za enotni digitalni trg, da je naštevanje takšnih morebitnih rezultatov lahko nepotrebno tveganje, saj lahko v najslabšem primeru povzročijo nezaupanje, zlasti ko je – kot v tem primeru – uspešno izvajanje strategije v veliki meri odvisno od interesov držav članic, lokalnih oblasti, avtomobilske industrije in drugih zainteresiranih strani.

3.4

EESO želi opozoriti tudi na pomen, ki ga ima strategija za učinkovito mobilnost, vključno z mobilnostjo v mestih ter prvim in zadnjim kilometrom prevoza blaga in potnikov.

3.5

Po mnenju EESO je pomembna tudi čezmejna interoperabilnost storitev, da se lahko zagotovi nemoten pretok prometa na čezmejnih povezavah. Tako storitve, ki so na voljo že zdaj (storitve C-ITS za dan 1), kot storitve, ki so skoraj pripravljene in zrele za uvedbo od leta 2019 dalje, čeprav še niso čisto pripravljene za obsežno uvedbo (storitve C-ITS za dan 1,5), bodo zelo koristne pri učinkovitem izvajanju omrežja TEN-T, zlasti koridorjev osrednjega omrežja TEN-T.

3.6

Glede na to, da je strategija predstavljena v okviru zimskega svežnja o energiji, bi si EESO želel ne samo ponavljanja dobro znanih številk o delu emisij, ki jih ustvari cestni promet, ampak tudi nekaj podatkov o pričakovanih učinkih strategije glede večje energetske učinkovitosti in zmanjšanja emisij.

3.7

Strategija se bo v veliki meri izvajala s sodelovanjem Komisije, držav članic, lokalnih oblasti in industrije. Komisija namerava za usklajevanje uvedbe C-ITS, preskušanje in potrjevanje, da se zagotovi interoperabilnost in razvijejo preskusi sistema, uporabiti platformo C-Roads, ustanovljeno oktobra 2016, ki se ji je do zdaj pridružilo 12 držav članic EU. Komisija bo podprla razvoj z uvedbo postopka ocene skladnosti. EESO se strinja, da je funkcija usklajevanja za uspešnost procesa uvajanja nepogrešljiva, vendar obžaluje, da se platformi C-Roads niso pridružile vse države članice in da so njene zmožnosti opravljanja nalog učinkovitega foruma za usklajevanje precej pomanjkljive (trenutno je vključenih osem osnovnih in štiri pridružene države članice). Zato predlaga, da Komisija takoj uporabi političen pritisk in tako med državami članicami zagotovi polno sodelovanje v tej platformi.

3.8

EESO ceni, da namerava Komisija sprejeti ukrepe za zagotavljanje skladnosti pri vrsti pomembnih elementov. Tako namerava objaviti „smernice“ glede evropske politike za varnost in potrdila za C-ITS ter jim leta 2018 dodati tudi smernice glede varstva podatkov. Komisija bo poleg tega frekvenčni pas, ki se trenutno uporablja za varne storitve na podlagi evropskega telekomunikacijskega standarda (3), rezervirala za storitve C-ITS. Vendar EESO ugotavlja, da bo Komisija, kjer je to primerno, preučila tudi možnost, da leta 2018 v okviru Direktive 2010/40/EU o inteligentnih prometnih sistemih sprejme delegirane akte o varnosti inteligentnih prometnih sistemov, varstvu podatkov, pristopu komuniciranja in interoperabilnosti. Poleg tega utegne sprejeti zakonodajni akt o zagotavljanju neprekinjenosti storitev inteligentnih prometnih sistemov in določiti pravila o postopkih ocene skladnosti. EESO obžaluje, da iz strategije ni razvidno, kaj bo podlaga za odločanje Komisije o pripravi bodisi zakonodaje bodisi zgolj smernic, ki niso pravno zavezujoče. Glede načrtov Komisije za sprejetje delegiranih zakonodajnih aktov v okviru Direktive 2010/40/EU o inteligentnih prometnih sistemih EESO ponavlja stališče, ki ga je izrazil v mnenju o tej direktivi, da je torej treba spoštovati omejitve, ki jih za takšne akte določa člen 290 PDEU. EESO poudarja tudi nujnost podaljšanja pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov na podlagi Direktive 2010/40/EU, ki se po sedmih letih izteče avgusta 2017.

3.9

EESO se strinja z namenom, da se doseže sodelovanje različnih sektorjev in ravni, vpletenih v uvajanje storitev C-ITS, tj. držav članic, lokalnih oblasti, proizvajalcev vozil in prevoznikov. Z uspešnim vključevanjem teh akterjev v dejavnosti izvajanja bi lahko pripomogli k ustvarjanju zaupanja v nove storitve in jim omogočili dober začetek. EESO pri tem poudarja pravice invalidov do vključevanja, ki so določene v Konvenciji OZN o pravicah invalidov, sprejeti 13. decembra 2006.

3.10

EESO se strinja s pomenom, ki ga Komisija daje uporabi jasnega in razumljivega jezika v vseh odnosih s končnimi uporabniki, saj je to pomemben način za ustvarjanje zaupanja v predlagane storitve. V zakonodaji bi bilo treba upoštevati načela programa za boljšo pripravo zakonodaje.

3.11

EESO poleg tega poudarja, kako pomembno se je pri izvajanju strategije izogniti prevelikemu predpisovanju. Pomembno je zagotoviti dovolj možnosti za vzporedne ali posebne rešitve za konkretne namene ali inovacije. Preveč podrobne in toge zahteve bi pri tem lahko bile ovira, zato utegnejo imeti nasprotni učinek.

3.12

EESO podpira pomen, ki ga Komisija daje financiranju, in njeno pripravljenost, da za uvedbo storitev C-ITS, ki jih je mogoče uvesti takoj, sprosti finančna sredstva EU iz programov, kot so instrument za povezovanje Evrope, Evropski sklad za strateške naložbe in evropski strukturni in investicijski skladi, iz programa Obzorje 2020 pa za storitve, ki so še v razvoju. EESO poudarja, kako pomembno je oceniti dodano vrednost projektov, da se zagotovi čim boljša raba omejenih virov. Pri tem želi izpostaviti tudi močno konkurenco v sektorju cestnega prevoza blaga, ki je v strategiji posebej omenjena ter terja predvidljivost in možnosti dolgoročnega načrtovanja naložb, potrebnih za namestitev ali posodobitev sestavnih elementov storitev C-ITS.

3.13

V uvodnem delu strategije je veliko pozornosti namenjene razvoju avtomatizirane vožnje, tj. vozil, ki za vožnjo ne potrebujejo voznika. EESO kljub temu meni, da v strategiji ni obravnavano uvajanje komunikacije med vozili ter med vozili in infrastrukturo. Storitve za dan 1, ki naj bi bile pripravljene leta 2019, vključujejo opozorila o nevarnih razmerah ter obvestila in nasvete, storitve za dan 1,5 pa načrtovanje poti, informacije o bencinskih črpalkah in polnilnih postajah, informacije o parkiriščih itd. Zato se po mnenju EESO tu ne zastavljajo pomembna vprašanja odgovornosti za napake ali nepravilno delovanje sistema ali pomembna socialna vprašanja, ki se pojavijo, ko zaposlene zamenjajo roboti, saj bodo storitve, ki jih obravnava strategija, izvajali in nadzirali ljudje. Vseeno pa želi EESO poudariti, da je treba pri razvoju sistemov C-ITS, vključno s popolnoma avtomatiziranimi vozili, posebno pozornost posvetiti potrebam invalidov.

3.14

EESO z zadovoljstvom ugotavlja, da se pri izvajanju strategije upošteva iskanje skladnosti, in to z medsektorskim razumevanjem vloge C-ITS v prometnem sistemu: iščejo se sinergije med načini prevoza in boljšimi možnostmi mobilnosti/logističnega načrtovanja, ki ga omogočajo nekatere storitve C-ITS, ter z razvojem različnih znanj in spretnosti.

3.15

EESO se je seznanil tudi z analizo stroškov in koristi, ki je bila januarja 2016 predstavljena v končnem poročilu platforme C-ITS in v kateri so predvideni možni rezultati uspešne uvedbe storitev za dan 1 v obdobju 2018–2030; ocenjeno je bilo, da bi letno koristi bistveno presegle stroške, v celotnem obdobju bi bilo razmerje 3: 1. V analizi je navedeno, da bi se koristi začele nabirati približno pet do deset let po prvotnih naložbah in da je želeni rezultat odvisen od velike uporabe teh storitev. EESO kljub temu obžaluje, da Komisija ni opravila analize stroškov in koristi strategije.

3.16

EESO znova poudarja pomen dejavnega in stalnega pritiska na proces izvajanja, da se ne bi ponovilo do zdaj neuspešno izvajanje evropskega sistema elektronskega cestninjenja, ki je bil sprejet leta 2004, kljub številnim prizadevanjem pa se še vedno ne izvaja.

4.   Posebne ugotovitve

4.1

EESO se je seznanil z navedbo povezave med povezanimi avtomobili ter evropskima satelitskima navigacijskima sistemoma, GALILEO in EGNOS. Poudarja, da mora biti zmožnost vozil za komunikacijo s satelitskimi navigacijskimi sistemi tehnološko nevtralna, zato je treba zagotoviti, da se lahko povežejo vsi satelitski navigacijski sistemi, čeprav bi bilo treba po možnosti dati prednost evropskima sistemoma.

4.2

EESO poudarja, kako pomembno je dialog s socialnimi partnerji začeti v zgodnji fazi, da se ustvari ozračje preglednosti in zaupanja. Po mnenju EESO je to izjemno pomembno že v sedanji fazi uvajanja C-ITS, čeprav se zdi, da bodo posledice pri socialnih oziroma zaposlitvenih pogojih zanemarljive ali nikakršne – tako bi namreč vzpostavili ozračje zaupanja, še preden se začne kazati veliko večji učinek, ki ga bo imela uvedba avtomatiziranih avtomobilov. EESO pri tem opozarja tudi na pomen zasebnosti in zagotavljanja, da se podatki, ki se nanašajo na zasebnost, brez soglasja ne uporabljajo za druge namene kot za C-ITS. Za to področje bi bilo treba pripraviti jasen in pravno zavezujoč okvir.

4.3

EESO je zadovoljen s pomenom, ki je v strategiji namenjen področju varnosti, vključno z nevarnostjo vdorov in kibernetskih napadov. Odbor meni, da je to zelo pomembno vprašanje in izjemno pomembno je tudi, da se enako visoki varnostni standardi izvajajo v vseh državah članicah ter tudi v možnih oblikah sodelovanja s tretjimi državami. EESO opozarja na dejstvo, da lahko obveznost obveščanja o varnostnih ukrepih ogrozi sam namen teh sistemov.

4.4

EESO izpostavlja pomen kontinuitete pri izvajanju komunikacijskih sistemov, da bi se v čim večji meri izognili izgubljenim naložbam.

V Bruslju, 31. maja 2017

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Georges DASSIS


(1)  Uredba 2010/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 207, 6.8.2010, str. 1) in UL C 277, 17.11.2009, str. 85.

(2)  UL L 281, 23.11.1995, str. 31, UL L 119, 4.5.2016, str. 1 in UL C 229, 31.7.2012, str. 90.

(3)  Odločba Komisije 2008/671/ES (UL L 220, 15.8.2008, str. 24).


Top