Celoten obseg in splošni pogoji kritja jamstva EU za zunanja financiranja EIB so določeni v sklepih Evropskega parlamenta in Sveta. Zadnji sklep, ki zajema financiranje EIB zunaj Unije v obdobju 2014–2020, je Sklep št. 466/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 (v nadaljnjem besedilu: Sklep).

Potreba po proračunskem jamstvu EU za zunanje financiranje EIB izhaja iz obveznosti EIB iz njenega statuta, v skladu s katero mora banka zagotavljati zadostno varnost za vsa svoja posojila, splošneje pa iz potrebe po zagotavljanju kreditne sposobnosti EIB. Jamstvo EU je ključni instrument pri zagotavljanju skladnosti med finančno strukturo EIB, ki je bistveno bolj obremenjena s posojili kot druge mednarodne finančne institucije, in bistveno višjim tveganjem pri dajanju posojil tretjim državam ob upoštevanju potrebe, da se prepreči znižanje bonitetne ocene AAA EIB in hkrati omeji njena potrošnja kapitala.

Unija zagotavlja proračunsko jamstvo EIB za kritje državnih in političnih tveganj v zvezi z njenim financiranjem, ki se izvaja zunaj Unije v podporo zunanjepolitičnim ciljem Unije. Poleg tega EIB na lastno odgovornost financira naložbene dejavnosti zunaj Unije in dejavnosti v sklopu posebnih mandatov, kot so dejavnosti v državah AKP.

V členu 19 Sklepa določa, da Komisija v sodelovanju z EIB predloži Evropskemu parlamentu in Svetu vmesno poročilo, v katerem oceni njegovo uporabo v prvih letih (2014–2016). Poročilu se po potrebi priloži predlog njegove spremembe. Vmesno poročilo temelji na neodvisni zunanji oceni in prispevku EIB. Zlasti se v poročilu predlaga sprememba seznama držav upravičenk.

Na podlagi napovedi za posojila EIB v regiji za celotno obdobje mandata Komisija vidi težave pri zagotavljanju nadaljevanja zunanjega financiranja EIB v okviru jamstva EU v preostalem obdobju trenutne finančne perspektive 2014–2020. Poleg tega je glede na oceno tveganja držav (npr. v vzhodnem sosedstvu) možnost zanašanja na posojila EIB na lastno odgovornost omejena. Poleg tega je 18. marca 2016 Evropski svet Evropsko investicijsko banko pozval, naj na svoji junijski seji predstavi „posebno pobudo za hitro mobilizacijo dodatnega financiranja v podporo trajnostni rasti, osnovni infrastrukturi in socialni koheziji v južnem sosedstvu in državah Zahodnega Balkana“. Svet EIB je 16. junija 2016 v odgovor na sklepe Evropskega sveta z dne 18. marca 2016 obravnaval dokument, ki je podlaga za predlog Evropske investicijske banke Evropskemu svetu. Evropski svet je v sklepih z dne 28. junija 2016 izjavil, da „bo pobuda Evropske investicijske banke za države v južnem sosedstvu in na Zahodnem Balkanu, ki je prvi korak v novem okviru sodelovanja, pripomogla k spodbujanju naložb v partnerskih državah, zato jo v celoti podpiramo“. Dokument EIB je zasnovan na treh gradnikih:

Gradnik 1 (2 milijardi EUR v obliki posojil) bi bil izveden v okviru obstojecih mandatov in pomoci, s povecevanjem posojil do take ravni, ki bo v celoti izkorišcala razpoložljive zgornje meje iz sedanjega mandata.

Za gradnik 2 (1,4 milijarde EUR v obliki posojil) je EIB predvidela povišanje skupne zgornje meje mandata za 1,4 milijarde EUR.

Gradnik 3 vključuje povečanje obsega posojil za 2,3 milijarde EUR in razširitev obsega jamstva EU na poslovna tveganja. Za posojila EIB v zasebnem sektorju je jamstvo EU trenutno omejeno na dogodke, ki pomenijo politično tveganje, kot je opisano v Sklepu. Ta znesek bi bilo treba v celoti uporabiti za pomoč beguncem in gostiteljskim skupnostim na območjih, kjer vladajo krizne razmere.

Vsi trije gradniki skupaj tvorijo pobudo EIB za odpornost v državah južnega sosedstva in Zahodnega Balkana (v nadaljnjem besedilu: pobuda EIB za odpornost), ki je sestavni del EIP.

Na podlagi ugotovitev vmesnega pregleda in glede na pobudo EIB za odpornost Komisija predlaga, da se Sklep spremeni, kot sledi:

•    Uvede se četrti splošni cilj mandata za obravnavo temeljnih vzrokov migracij. Podrobna obrazložitev je zapisana tudi v delu 5.

•    Sprosti se neobvezni znesek 3 milijarde EUR z enako razporeditvijo zgornjih meja po regijah kot prej. Komisija predlaga, da bi bilo treba podporo EIB za javni sektor v višini 1,4 milijarde EUR, namenjeno beguncem in gostiteljskim skupnostim (gradnik 2 pobude za odpornost), vključiti v okvir sproščenega neobveznega mandata v višini 3 milijard EUR.

•    Ustvari se dodatna zgornja meja za mandat EIB za zasebni sektor v višini 2,3 milijarde EUR (gradnik 3 v okviru pobude EIB za odpornost) ter se hkrati uvede obsežno jamstvo za financiranja v zasebnem sektorju, ki so neposredno povezana z begunci in gostiteljskimi skupnostmi, ter tako razširi kritje jamstva EU na poslovna tveganja.

•    EIB se omogoči več prožnosti pri zamenjavi zneskov v okviru regionalnih zgornjih meja dodeljenih sredstev (s sedanjih 10 % med regijami na 20 %), vendar samo v smeri visoko prednostnih regij za Unijo, zlasti Ukrajine in regij, povezanih z odzivom na migracije, oziroma morebitnih prihodnjih izzivov v preostanku mandata 2014–2020. Povečana prožnost pa ne velja za novi mandat EIB za zasebni sektor v okviru pobude EIB za odpornost.

Zaradi uvedbe teh novih elementov so potrebne številne spremembe Sklepa.

Upravljavski organi EIB naj sprejmejo potrebne ukrepe za prilagoditev financiranja EIB zaradi učinkovitega prispevanja k zunanji politiki Unije ter ustrezno izpolnjujejo zahteve iz Sklepa. Jamstvo EU se odobri samo za financiranje EIB, ki izpolnjuje zahteve iz Sklepa in ima dodano vrednost na podlagi lastne ocene EIB ter podpira katerega koli od naslednjih splošnih ciljev, kot so opredeljeni v členu 3 Sklepa:

1. razvoj lokalnega zasebnega sektorja, zlasti pomoč malim in srednjim podjetjem (v nadaljnjem besedilu: MSP);

2. razvoj socialne in gospodarske infrastrukture, vključno s prometom, energijo, okoljsko infrastrukturo, informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, zdravstvom in izobraževanjem;

3. prilagajanje podnebnim spremembam in ublažitev njihovih posledic.

Poleg navedenih treh glavnih ciljev na visoki ravni se za temeljni cilj šteje tudi regionalno povezovanje med državami, med drugim zlasti gospodarsko povezovanje med predpristopnimi državami, državami evropskega sosedstva in Unijo.

Predlaga se, da se doda nov splošni cilj, in sicer strateški odziv pri obravnavanju temeljnih vzrokov migracij.

Kritje jamstva EU omogoča EIB, da izvaja financiranja zunaj Unije, hkrati pa omejuje izpostavljenost EIB tveganju in tako ohranja njeno kreditno sposobnosti. EIB s financiranjem zunaj Unije posredno prispeva k ciljem politik Unije, med katerimi so zmanjšanje revščine z vključujočo rastjo in trajnostnim gospodarstvom, okoljski in socialni razvoj ter gospodarska uspešnost Unije v spreminjajočem se svetovnem gospodarstvu.

V ta namen Komisija, ESZD in EIB sodelujejo in zagotavljajo skladnost zunanjih ukrepov EIB z zunanjepolitičnimi cilji EU, z namenom doseči čim večjo sinergijo med financiranjem EIB in proračunskimi viri EU, predvsem prek rednega in sistematičnega dialoga ter zgodnjih posvetovanj o politikah, strategijah in uvedbi novih projektov (memorandum o soglasju med Komisijo in EIB ob posvetovanju z ESZD, podpisan 12. septembra 2013). Za zagotovitev praktičnih ukrepov za povezovanje splošnih ciljev jamstva EU in njihovega izvajanja s strani EIB je Komisija 8. maja 2015 posodobila svoje regionalne tehnične operativne smernice.

V skladu z zahtevo Evropskega sveta z dne 18. marca 2016 je predlagana pobuda EIB usmerjena v države južnega sosedstva in regijo Zahodnega Balkana. Te države imajo zlasti nujne potrebe po financiranju v zvezi z begunsko krizo. Poleg tega je ta regija tudi glavno območje financiranja EIB, kjer je EIB pridobila pomembne izkušnje, se mrežno povezala in že dosega rezultate v zvezi z zagotavljanjem ciljnih rešitev za financiranje posojil, kombiniranje posojil in svetovanje pri njih.

EIB bo prispevala h gospodarski odpornosti in ohranjanju trajnostnega razvoja glede na pritok migrantov in beguncev. To bo dosegla z delom na dveh ključnih področjih:

– obravnava povečanih potreb po infrastrukturi in z njo povezanih storitvah zaradi nenadne rasti prebivalstva;

– povečanje zaposlitvenih možnosti v gostiteljskih in begunskih skupnostih, da se pospeši gospodarsko vključevanje in omogoči beguncem, da postanejo samostojni.

EIB lahko podpre prizadevanja za reševanje teh izzivov tako s podporo zasebnemu sektorju (kot so mala in srednja podjetja, podjetniško financiranje in mikrofinanciranje) kot tudi s podpiranjem prizadevanj javnega sektorja (vključno z občinami in subjekti javnega sektorja) na področju infrastrukture in storitev za odpravo znatno povečanih potreb.

Predlog sklepa o spremembi Sklepa št. 466/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta temelji na dvojni pravni podlagi členov 209 in 212 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba). Zlasti člen 209(3) Pogodbe v povezavi s členom 208 Pogodbe določa, da EIB v skladu s pogoji iz svojega statuta prispeva k izvajanju potrebnih ukrepov za uresničevanje ciljev politike razvojnega sodelovanja Unije.

Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti, saj se je jamstvo EU izkazalo za učinkovito sredstvo za kritje političnih in državnih tveganj pri izvajanju zunanjega financiranja EIB v podporo zunanjim politikam Unije. Novi mandat za jamstvo EU za obdobje 2014–2020 omogoča nadaljevanje obstoječe uspešne in gospodarne prakse.

Vmesni pregled, ki bi ocenil uporabo Sklepa, ni bil opravljen. Člen 19 Sklepa določa posebne zahteve glede vsebine poročila:

„Poročilo vključuje zlasti:

a)    oceno izvajanja politike dodeljevanja;

b)    oceno poročanja EIB in po potrebi priporočila za njegovo izboljšanje;

c)    oceno REM, vključno s kazalniki uspešnosti in merili, ter njegov prispevek k uresničevanju ciljev tega sklepa;

d)    podroben pregled meril, ki se upoštevajo pri priporočilu v zvezi z morebitnim aktiviranjem celotnega ali delnega neobveznega dodatnega zneska.“

Poročilo Komisije temelji na oceni zunanjega svetovalca (PwC), pa tudi na prispevku EIB.

Poročilo svetovalca je na voljo na naslednjem naslovu:

http://ec.europa.eu/dgs/economy_finance/evaluation/completed/index_en.htm.

Vmesno poročilo Komisije, ki je priloženo temu predlogu, opisuje oceno Komisije glede rezultatov zunanje ocene ter povzema ugotovitve vmesnega pregleda in ključne elemente predloga Komisije, vključuje pa tudi oceno Komisije glede odziva EIB na zahtevo Evropskega sveta z dne 18. marca 2016.

Ocena je temeljila zlasti na izmenjavi mnenj s pomembnimi notranjimi in zunanjimi zainteresiranimi stranmi, vključno s predstavniki držav članic in glavnih zadevnih nevladnih organizacij. Njen namen je bil zbrati kvalitativne informacije ter omogočiti vključitev mnenj in pogledov glavnih zainteresiranih strani v proces. Na podlagi poročila o diagnozi je bila maja 2016 organizirana delavnica z nevladnimi organizacijami. Opravljene so bile izmenjave mnenj s predstavniki nevladnih organizacij o zamislih za izboljšave, ki so nastale v fazi diagnoze, ter o predhodnih priporočilih za njihovo obravnavo. Vsa ta posvetovanja in izmenjave mnenj so zagotovili podlago, na kateri je zunanji svetovalec oblikoval pregled stališč zainteresiranih strani. Podrobnosti o glavnem izidu teh posvetovanj so navedene v poročilu svetovalca. Njegova ocena je zajemala tudi razgovore z osebjem Komisije in Evropske investicijske banke ter študije primerov za projekt.

Jamstveni sklad za zunanje ukrepe (v nadaljnjem besedilu: jamstveni sklad), ustanovljen z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 z dne 25. maja 2009 o ustanovitvi Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe, zagotavlja likvidnostno rezervo za proračun Unije za izgube, nastale pri financiranju EIB in drugem zunanjem delovanju Unije, tj. pri posojilih za makrofinančno pomoč in posojilih Euratoma. Mandat EIB zajema okrog 90 % portfelja, ki ga krije jamstveni sklad.

Jamstveni sklad se financira z enim letnim plačilom iz proračuna Unije. Mehanizem oblikovanja rezervacij za jamstveni sklad, katerega cilj je ohraniti jamstveni sklad na ravni 9 % neporavnanih izplačil posojil, dejansko omejuje obseg zunanjega mandata EIB, ki ga krije jamstvo iz proračuna EU. V zunanji oceni delovanja jamstvenega sklada. ki je bila opravljena v letu 2016 2 , je bilo ugotovljeno, da se 9-odstotna stopnja oblikovanja rezervacij šteje za primerno.

Predlog predvideva povišanje zgornje meje financiranja EIB v okviru jamstva EU v obdobju 2014–2020 s sprostitvijo neobveznega zneska v višini 3 milijarde EUR iz Sklepa in z dodajanjem novega mandata za posojila za projekte zasebnega sektorja, ki obravnavajo temeljne vzroke za migracije, v vrednosti 2,3 milijarde EUR. Skupna zgornja meja bo skupaj znašala 32,3 milijarde EUR ter bo razdeljena na regionalne zgornje meje in podomejitve.

Dodatne proračunske potrebe za oblikovanja rezervacij za jamstveni sklad, povezane s povišanjem skupne zgornje meje mandata, se bodo financirale iz postavke 01 03 06 proračuna EU. Oblikovanje rezervacij se bo financiralo v okviru večletnega finančnega okvira, izračun zanje pa temelji na pričakovanih vzorcih izplačil in povračil posojil z jamstvom. V obdobju sedanjega večletnega finančnega okvira bi bilo treba dodatne proračunske potrebe omejiti na 115 milijonov EUR v obdobju 2018–2020, in sicer na podlagi letnih napovedi izplačil in povračil posojil EIB. Del posojil, podpisanih v okviru sedanjega mandata EIB, se bo izplačeval in odplačeval po letu 2020.

Jamstvo EU za financiranje EIB v okviru mandata za posojila zasebnemu sektorju bo cenovno ovrednoteno. Prihodki iz naslova premij za tveganje iz dejavnosti financiranja EIB v okviru mandata za posojila zasebnemu sektorju bodo plačani v jamstveni sklad za kritje poslovnega tveganja.

Proračunske posledice v zvezi z oblikovanjem rezervacij za jamstveni sklad, vključno s temeljnimi predpostavkami, so določene v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga, ki je priložena predlogu. 

Financiranje EIB v sklopu jamstva EU EIB upravlja in spremlja v skladu s svojimi pravili in postopki, vključno z ustreznimi ukrepi za revizijo, nadzor in spremljanje. Poleg tega upravni odbor EIB, v katerem Komisijo zastopata direktor in namestnik direktorja, odobri vsako financiranje EIB in spremlja, ali upravljanje EIB poteka v skladu s statutom in splošnimi navodili, ki jih določi svet guvernerjev.

Tristranski sporazum med Komisijo, Računskim sodiščem in EIB določa pravila, v skladu s katerimi mora Računsko sodišče izvajati revizije financiranja EIB na podlagi jamstva EU.

V skladu s Sklepom se pripravljajo redna poročila. Komisija vsako leto poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju mandata EIB.

Poročanje o rezultatih bo temeljilo na ustreznem združevanju kazalnikov za celotni portfelj, če je to mogoče, ali za določen sektor. Ti kazalniki se bodo v kontekstu okvira za merjenje rezultatov merili v celotnem projektnem ciklu na ravni ocene ter med spremljanjem, dokler izvajanje projekta ni povsem zaključeno. Kazalnike je treba meriti takoj, ko so na voljo prvi razvojni rezultati, kar je običajno do tri leta po zaključku projekta. V največji možni meri se bodo uporabili tudi za končno poročilo.

EIB poleg tega Komisiji zagotavlja tudi statistične, finančne in računovodske podatke o posameznih financiranjih EIB, ki jih krije jamstvo EU, ki jih Komisija potrebuje za izpolnjevanje svojih poročevalskih dolžnosti ali zahtev Evropskega računskega sodišča, in revizijsko potrdilo o neporavnanih zneskih financiranja EIB, ki jih krije jamstvo EU.

Na podlagi ocene Komisije glede ugotovitev vmesnega pregleda in političnega okvira, vključno s predlogom EIB glede odpornosti, je ključne elemente sprememb Sklepa mogoče povzeti, kot sledi:

–    Zaradi nepričakovanih geopolitičnih dogodkov, ki spodbujajo EU, da zagotovi hitro in znatno finančno podporo prek zunanjega mandata EIB, je obseg financiranja po letu in pol izvajanja mandata močno vplival na nekatere regionalne zgornje meje, tako da imajo nekatere regije na voljo omejena sredstva za financiranje (Azija, Južna Afrika, osrednja Azija, Vzhodna Evropa, Južni Kavkaz). Tako stanje bi lahko oviralo prihodnje financiranje EIB in zmanjšalo zmogljivost mandata za odziv na morebitne prihajajoče izzive ali prednostne naloge EU v prihodnjih letih. Zato se predlaga sprostitev neobveznega dodatnega zneska v višini 3 milijarde EUR in sprememba razdelitve regionalnih zgornjih meja, ki je določena v Prilogi I k Sklepu.

•    Doda se nov splošen cilj, usmerjen v odpravljanje temeljnih vzrokov migracij.

•    Neobvezni dodatni znesek v višini 3 milijarde EUR bo vključeval znesek v višini 1,4 milijarde EUR, povezan s pobudo EIB za odpornost (gradnik 2) za financiranja, ki vključujejo enakovredne javne institucije. Navedeni znesek v višini 1,4 milijarde EUR bo razdeljen med regiji predpristopnih držav in sredozemskih držav.

•    Povišanje skupne zgornje meje za 2,3 milijarde EUR za financiranje EIB v zasebnem sektorju (gradnik 3), ki se uporablja za projekte v podporo beguncem in/ali gostiteljskim skupnostim. Navedeni znesek bo razdeljen med regiji predpristopnih držav in sredozemskih držav na podlagi napovedi EIB. V zvezi s tem in za navedeni znesek se kritje jamstva EU za ta financiranja razširi na vsa plačila, dolgovana EIB, ki pa jih ta še ni prejela (v nadaljnjem besedilu: skupno jamstvo), in ne le na jamstvo pri političnem tveganju, kot trenutno velja v skladu s Sklepom. Skupno jamstvo EU v zvezi s tem novim mandatom bo cenovno ovrednoteno. Prihodki se bodo plačevali v jamstveni sklad za zunanje ukrepe. Zgornja meja financiranja EIB v sklopu jamstva EU se zato poviša na 32,3 milijarde EUR.

•    Kar zadeva njen okvir za merjenje rezultatov, mora EIB razviti in izvajati kazalnike za projekte, ki zagotavljajo strateški odziv za odpravljanje temeljnih vzrokov migracij. V okviru letnega poročanja Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o financiranju EIB je vključena ocena učinka financiranja EIB tega strateškega odziva.

•    Pregled seznama upravičenih držav: države z visokim dohodkom v visokih naložbenih razredih, kot so Brunej, Čile, Islandija, Izrael, Južna Koreja in Singapur, se črtajo s seznama držav upravičenk, prav tako tudi kitajski posebni upravni območji Hongkong in Macao. Poleg tega se na seznam potencialno upravičenih regij in držav (v Prilogi II k Sklepu) doda Iran.

–    Vključi se sklicevanje na Pariški sporazum, sprejet na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja. Obseg financiranja EIB za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje bi moral prispevati k povečanju deleža posojil EIB v podporo naložbam, povezanim s podnebjem, v državah v razvoju, in sicer s 25 % na 35 % do leta 2020. V obdobju, ki ga zajema Sklep, bi moral, ob upoštevanju novih prednostnih nalog mandata, najmanjši obseg tega financiranja še vedno pomeniti 25 % celotnega financiranja EIB; hkrati pa bi si morala EIB prizadevati za ohranitev trenutno visoke stopnje uspešnosti. Predlaga se, da EIB v okviru svojega prispevka za projekte na področju podnebnih sprememb okrepi elemente, povezane s prilagajanjem.

–    Zgornja meja za prerazporeditev med regijami se poveča z 10 % na 20 %, kadar se nanaša na potrebo po obravnavi nujnih in kriznih situacij, ki se lahko pojavijo v obdobju mandata in ki so priznane kot prednostne naloge zunanje politike EU. Prerazporeditev se ne izvede za 2,3 milijarde EUR v zvezi z mandatom za zasebni sektor in za znesek v višini 1,4 milijard EUR, namenjen projektom javnega sektorja za odpravljanje temeljnih vzrokov migracij.

Predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa št. 466/2014/EU z dne 16. aprila 2014 o odobritvi jamstva EU Evropski investicijski banki za izgube pri financiranju v podporo naložbenim projektom zunaj Unije

Naslov 01 – Gospodarske in finančne zadeve

Dejavnost v okviru ABB: Mednarodne ekonomske in finančne zadeve

Splošni cilj dejavnosti EIB zunaj Unije v sklopu zunanjega mandata je podpora zunanjim politikam Unije s financiranjem ustreznih naložbenih projektov v partnerskih državah z združevanjem proračunskega jamstva EU in lastnih sredstev EIB.

EIB bi morala s financiranjem zunaj Unije v sklopu jamstva EU podpirati gospodarski, socialni in okoljsko trajnostni razvoj partnerskih držav Unije ter njihovo partnerstvo z Unijo.

S financiranjem EIB v sklopu mandata se poskušajo doseči naslednji splošni cilji:

(a) razvoj lokalnega zasebnega sektorja, zlasti pomoč MSP;

(b) razvoj socialne, okoljske in gospodarske infrastrukture;

(c) blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje.

(d) strateški odziv pri obravnavanju temeljnih vzrokov migracij.

Specifični cilj ABM št. 2: „Izboljšati profil EU, njeno zastopanost v tujini ter sodelovanje z EIB in EBRD ter drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami, vključno z izboljšanjem ugleda EU v zadevnih gospodarskih forumih za okrepitev zbliževanja njihovih strategij in dejavnosti ter zunanjih prednostnih nalog EU“.

Zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

Naslov 01.03 – Mednarodne gospodarske in finančne zadeve

V okviru priprave Sklepa št. 466/2014/EU je Komisija opravila oceno učinka, ki je bila priložena predlogu Komisije.

Ker je cilj tega predloga za spremembo Sklepa št. 466/2014/EU zgolj razširitev jamstva EU in povišanje zgornjih mej, bi moral biti izvzet iz zahteve za pripravo ocene učinka.

EIB je leta 2012 razvila okvir za merjenje rezultatov in posledic financiranja EIB, in sicer prek operativnega spremljanja sklopa kazalnikov. Okvir za merjenje rezultatov 8 izboljšuje predhodno oceno pričakovanih rezultatov projektov in krepi sposobnost EIB, da poroča o dejansko doseženih rezultatih. Namen okvira REM je prikazati, kako posojila EIB ustvarjajo realizacije, ki omogočajo rezultate in sčasoma privedejo do učinkov, ki so v skladu s cilji mandata EIB.

Poleg tega se napredek pri doseganju specifičnih in operativnih ciljev predloga spremlja z glavnimi kazalniki, ko je navedeno v oddelku „Pravila o spremljanju in poročanju“ v nadaljevanju.

[Kar zadeva financiranje projektov, ki spodbujajo podnebne ukrepe:

v skladu s podnebnimi standardi EIB, ki opredeljujejo cilje EIB z dodano vrednostjo, mora biti njeno financiranje v celoti skladno s podnebno politiko EU. Zlasti je EIB zavezana, da:

•    poskrbi za oblikovanje podnebju prijaznejšega posojilnega portfelja s spodbujanjem projektov za blažitev podnebnih sprememb v različnih sektorjih in uporabe energetsko učinkovitih rešitev pri financiranih projektih;

•    v interesu dolgoročne trajnosti vključi podnebna tveganja v projektni cikel ter spodbuja projekte, ki so namenjeni prilagajanju ali vsebujejo elemente in ukrepe za prilagajanje;

•    oceni ogljični odtis naložbenih projektov, financiranih s strani EIB, in o njem poroča v oddelku o letnih skupnih emisijah in prihrankih toplogrednih plinov v letnem poročilu EIB;

•    vključi ključne kazalnike uspešnosti iz načrta podnebnih ukrepov za leto 2009 v poslovni načrt s sedanjim letnim ciljnim deležem za posojila v višini vsaj 25 %. Odstotek temelji na skladnem nizu opredelitev za projekte v zvezi s podnebnimi ukrepi;

•    upošteva vrednost ogljika – finančno in gospodarsko – pri svojih zahtevah in postopkih v zvezi z odločanjem glede financiranja;

•    izboljša preglednost in odgovornost ter udejstvovanje in sodelovanje z drugimi institucijami na področju podnebnih vprašanj, vključno z multilateralnimi in bilateralnimi finančnimi institucijami („vzajemno zaupanje“), nevladnimi organizacijami, Evropsko komisijo in akademsko skupnostjo, .

Člen 19 Sklepa št. 466/2014/EU se glasi: „Komisija v sodelovanju z EIB do 31. decembra 2016 predloži Evropskemu parlamentu in Svetu vmesno poročilo, v katerem oceni uporabo tega sklepa v prvih letih, in mu po potrebi priloži predlog za njegovo spremembo. Vmesno poročilo temelji na neodvisni zunanji oceni in prispevku EIB.

Poročilo vključuje zlasti:

a)    oceno izvajanja politike dodeljevanja;

b)    oceno poročanja EIB in po potrebi priporočila za njegovo izboljšanje;

c)    oceno REM, vključno s kazalniki uspešnosti in merili, ter njegov prispevek k uresničevanju ciljev tega sklepa;

d)    podroben pregled meril, ki se upoštevajo pri priporočilu v zvezi z morebitnim aktiviranjem celotnega ali delnega neobveznega dodatnega zneska.“

V ta namen je bila opravljena neodvisna zunanja ocena, ki jo je izvedel zunanji svetovalec in je vključevala prispevek EIB. Poročilo Komisije opisuje oceno rezultatov zunanjega ocenjevanja s strani Komisije in povzema ugotovitve.

Financiranje EIB zunaj Unije je zelo prepoznavno in učinkovito orodje, ki podpira zunanje delovanje Unije. Glavne koristi delovanja EIB v takšnih državah poleg finančnega prispevka vključujejo tudi prenos strokovnega znanja na nosilce projektov ter uporabo okoljskih in socialnih standardov EU ter standardov EU glede javnih naročil v naložbenih projektih, ki jih financira EIB. Poleg navedenih prednosti EIB v celoti prenaša tudi finančne prednosti, ki izhajajo iz jamstva EU, in privlačne stroške financiranja EIB za končne upravičence v obliki konkurenčnih obrestnih mer.

Mandat, ki ga krije jamstvo EU, zagotavlja potrebno politično in finančno podporo EU za posojila EIB v državah in za naložbene projekte, ki zaradi velikega tveganja sicer ne bi izpolnjevali standardnih smernic in meril EIB.

Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti so bila upoštevana v okviru ocene učinka, ki je bila osnova za Sklep št. 466/2014/EU.

Poleg tega mora Komisija v skladu s Sklepom letno poročati o zunanjih dejavnostih EIB, ki vključujejo proračunsko jamstvo EU. Komisija vsako leto Evropskemu parlamentu in Svetu predloži izvedbeno poročilo o zunanjih dejavnostih EIB. Zadnje letno poročilo je bilo predloženo za koledarsko leto 2015 9 . Vključuje:

•    oceno financiranja EIB na ravni projekta, sektorja, države in regije;

•    oceno dodane vrednosti, pričakovane realizacije, rezultatov in učinka financiranja EIB na razvoj, izdelano na podlagi letnega poročila EIB o okviru za merjenje rezultatov;

•    oceno prispevka financiranja EIB k uresničevanju zunanje politike Unije in njenih strateških ciljev;

•    oceno finančnih koristi, prenesenih na upravičence do financiranja EIB;

•    oceno kakovosti financiranja EIB;

•    podrobne podatke o zahtevkih za jamstvo EU;

•    podatke o obsegu financiranja na področju podnebnih sprememb in biotske raznovrstnosti;

•    opis sodelovanja s Komisijo ter drugimi evropskimi in mednarodnimi finančnimi institucijami, vključno s sofinanciranjem;

•    informacije o spremljanju delovanja memoranduma o soglasju med EIB in Evropskim varuhom človekovih pravic.

Financiranje EIB bo dopolnjevalo dejavnosti, ki se bodo izvajale na podlagi instrumentov za zunanjo pomoč. Za dodatno povečanje podpore zunanjim politikam Unije v vsaki posamezni regiji je bila okrepljena povezanost med prednostnimi nalogami EIB in politikami Unije. To je bilo doseženo z vzpostavitvijo in posodobitvijo regionalnih tehničnih operativnih smernic po sprejetju Sklepa št. 466/2014/EU. Komisija je maja 2015 skupaj z ESZD in EIB posodobila regionalne tehnične operativne smernice.

Namen regionalnih tehničnih operativnih smernic je zagotoviti trdnejši okvir za dialog in sodelovanje med EIB in Komisijo. Financiranje EIB se bo lahko, kjer je to primerno, koristno združevalo s proračunskimi viri EU v obliki odobritev sofinanciranja, tveganega kapitala, delitve tveganja ali tehnične pomoči za pripravo projektov in njihovo izvajanje ali krepitve pravnega in regulativnega okvira.

Opombe

V skladu z veljavnimi določbami EIB financira naložbene projekte v skladu s svojimi pravili in postopki. EIB in Komisija spremenita sporazum o jamstvu in sporazum o izterjavi s podrobno opredeljenimi določbami in postopki.

Financiranje EIB v sklopu jamstva EU EIB upravlja v skladu s svojimi pravili in postopki, vključno z ustreznimi ukrepi za revizijo, nadzor in spremljanje.

Poleg tega upravni odbor EIB, v katerem Komisijo zastopata direktor in namestnik direktorja, odobri vsako financiranje EIB in spremlja, ali upravljanje EIB poteka v skladu s statutom in splošnimi navodili, ki jih določi svet guvernerjev.

V tristranskem sporazumu med Komisijo, Računskim sodiščem in EIB so podrobno določena pravila, v skladu s katerimi mora Računsko sodišče opraviti revizije financiranja EIB v sklopu jamstva EU.

V skladu z zahtevami iz Sklepa št. 466/2014/EU se pripravljajo redna poročila. Komisija vsako leto poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju mandata EIB. Poročanje o rezultatih temelji na ustreznem združevanju kazalnikov (okvir EIB za merjenje rezultatov) v celotnem portfelju, če je to mogoče, ali v danem sektorju. Pomaga pri izbiri zanesljivih projektov, ki v skladu s prednostnimi nalogami EU temeljijo na konkretnih rezultatih ter pri katerih bi udeležba EIB pomenila dodano vrednost. Pri ocenjevanju se določijo kazalniki rezultatov z izhodiščnimi vrednostmi in cilji, ki zajemajo pričakovane gospodarske, socialne in okoljske rezultate financiranja. Doseganje teh določenih meril uspešnosti se spremlja ves čas trajanja projekta in se o njem poroča ob dveh pomembnih mejnikih: ob zaključku projekta in tri leta po zaključku projekta („po zaključku“) v primeru neposrednega financiranja; ob koncu investicijskega obdobja in ob koncu trajanja skladov zasebnega kapitala ter ob koncu obdobja dodeljevanja v primeru posrednega posojanja. Ti kazalniki zajemajo naslednja področja: i) znesek podpisanega financiranja po regijah, ii) izplačani znesek po regijah, iii) napredek pri doseganju uravnotežene porazdelitve dejavnosti po državah, iv) razčlenitev dejavnosti glede na različne cilje, v) obseg posojil na področju podnebnih sprememb glede na ciljno financiranje ter učinek na absolutno in relativno zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, vi) število projektov, ocenjenih glede na podnebno tveganje, vii) število in znesek financiranj, kombiniranih z nepovratnimi sredstvi EU, ter viii) število in znesek sofinanciranj z drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami.

EIB poleg tega Komisiji zagotavlja tudi statistične, finančne in računovodske podatke o posameznih financiranjih EIB, ki jih krije jamstvo EU, ki jih Komisija potrebuje za izpolnjevanje svojih poročevalskih dolžnosti ali zahtev Evropskega računskega sodišča, in revizijsko potrdilo o neporavnanih zneskih financiranja EIB, ki jih krije jamstvo EU.

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži zaključno ocenjevalno poročilo o uporabi tega sklepa do 31. decembra 2021.

Tveganje za proračun EU je povezano s proračunskim jamstvom, ki ga Unija zagotavlja EIB za njeno financiranje v tretjih državah. Jamstvo zagotavlja celovito kritje za vsa plačila, ki jih EIB ne prejme v okviru državnih in poddržavnih financiranj, ter zgolj politično kritje za druge posle, pri katerih si Unija in EIB delita tveganje.

Predlog predvideva povišanje skupne zgornje meje financiranja EIB z jamstvom EU, in sicer z aktiviranjem neobveznega zneska v višini 3 milijarde EUR iz Sklepa. Komisija v sklepu o spremembi predlaga tudi povišanje skupne zgornje meje za 2,3 milijarde EUR za financiranje EIB v zasebnem sektorju, ki se uporablja za projekte v podporo beguncem in/ali gostiteljskim skupnostim. V tem kontekstu bo ta mandat krit s skupnim jamstvom Unije in ne le z jamstvom za politično tveganje. Skupno jamstvo bo krilo financiranje EIB v zasebnem sektorju kot del strateškega odziva za odpravljanje temeljnih vzrokov migracij.

Skupna zgornja meja se bo zato v obdobju 2014–2020 s 27 milijard EUR povišala na 32,3 milijarde EUR.

Jamstvo EU je v vsakem primeru omejeno na 65 % skupnega zneska izplačanih posojil in zagotovljenih jamstev, zmanjšanega za povrnjene zneske in povečanega za vse povezane zneske.

Proračunski vpis („p.m.“), iz katerega je razvidno proračunsko jamstvo za posojila EIB tretjim državam, bi se aktiviral le v primeru, da bi EIB dejansko uveljavila jamstvo, ki ga jamstveni sklad za zunanje ukrepe ne more v celoti pokriti. Čeprav se takšen primer uporabe proračuna (tj. ki presega sredstva jamstvenega sklada) šteje za malo verjetnega, pripombe v zvezi z zadevno proračunsko postavko izražajo potrebe po financiranju, ki bi se lahko pojavile v primeru, da bi EIB zahtevala plačilo v zvezi z zamudami, ki jih krije jamstvo EU.

Leta 2015 in v prvi polovici leta 2016 je moral jamstveni sklad kriti zamude pri plačevanju posojil v Siriji. V letnih poročilih Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o jamstvih, ki jih krije splošni proračun, so analizirani kazalniki tveganja v državah, ki kažejo razvoj tveganja neplačil. Poročilo vsebuje informacije o količinskih vidikih tveganja za proračun EU. Vendar je kakovost tveganja odvisna od vrste financiranja in plačilne sposobnosti posojilojemalcev. Tveganja so v poročilu ocenjena na podlagi informacij o gospodarskem in finančnem položaju, bonitetnih ocenah in drugih znanih dejstvih o državah, ki so prejele zajamčena posojila.

Za upravljanje jamstva EU je pristojna Komisija. Financiranje EIB na podlagi predlagane spremembe Sklepa se izvaja v skladu s standardnim poslovnikom EIB in dobro bančno prakso. EIB in Komisija skleneta sporazum, v katerem podrobno opredelita določbe in postopke za izvajanje predlaganega sklepa. Glej tudi oddelek „Pravila o spremljanju in poročanju“.

Ni relevantno.

EIB ima glavno odgovornost za sprejetje ukrepov za preprečevanje goljufij, zlasti z izvajanjem „politike EIB za preprečevanje in odvračanje od korupcije, goljufij, dogovarjanja, izsiljevanja, pranja denarja in financiranja terorizma pri dejavnostih Evropske investicijske banke“ za financiranje. EIB je sprejela politiko do pomanjkljivo reguliranih, nepreglednih in nesodelujočih jurisdikcij.

EIB je zavezana ohranjanju stroge politike boja proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in škodljivim davčnim praksam pri vseh svojih dejavnostih, tudi pri posojilih prek finančnih posrednikov. Stalno spremlja napredek pri mednarodnih standardih, da bi ohranila svojo vodilno vlogo med finančnimi institucijami v boju proti tem škodljivim davčnim praksam ter zagotavila, da njena politika do pomanjkljivo reguliranih, nepreglednih in nekooperativnih jurisdikcij upošteva vse pomembne dogodke.

Okvir skupine EIB za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, ki je bil posodobljen leta 2014 in objavljen na spletišču EIB, določa glavna načela, ki urejajo preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma ter s tem povezane vidike integritete pri dejavnostih skupine EIB, njegov namen pa je preprečevati skupini EIB, njenim upravnim organom, uslužbencem in nasprotnim strankam, da bi bili povezani s pranjem denarja, financiranjem terorizma ali drugimi kriminalnimi dejavnostmi ali da bi bili uporabljeni za take namene.

Ocenjene dodatne proračunske potrebe so navedene v zgornjem oddelku „Ocenjene posledice za odhodke“(115 milijonov EUR v obdobju 2018–2020) in se bodo krile iz prerazporeditve znotraj razdelka 4 ali, v skrajnem primeru, z uporabo nerazporejene razlike do zgornje meje.

Če je jamstveni sklad nad ciljnim zneskom, se presežek povrne na splošno proračunsko vrstico.

Metoda za izračun možnih posledic za prihodke je podrobno opisana v oddelku „Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje“ o mehanizmih delovanja jamstvenega sklada.