EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 3.8.2016

COM(2016) 493 final

2016/0238(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi večletnega načrta za pridnene staleže v Severnem morju in ribištvo, ki izkorišča te staleže, ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 676/2007 in Uredbe Sveta (ES) št. 1342/2008

{SWD(2016) 267 final}
{SWD(2016) 272 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

Razlogi za predlog in njegovi cilji

Ribištvo v Severnem morju in na sosednjih območjih je zelo kompleksno, saj vključuje plovila vsaj sedmih obalnih držav članic in Norveške, ki uporabljajo veliko različnih ribolovnih orodij, ki so med ribolovom ciljno usmerjena na številne vrste rib in lupinarjev. Ključna težava je, da je veliko najpomembnejših pridnenih staležev (tj. staležev, ki živijo na morskem dnu ali blizu dna) ulovljenih pri mešanem ribolovu. To v praksi pomeni, da vsakič, ko plovilo izvleče ribolovno orodje, njegov ulov zajema mešanico različnih vrst. Sestava te mešanice se razlikuje glede na vrsto uporabljenega ribolovnega orodja ter glede na čas in lokacijo njegove uporabe.

V zvezi s plovili za ulov staležev rib, za katere velja celotni dovoljeni ulov, to pomeni, da bi morala prenehati loviti, ko izčrpajo kvoto za zadevni stalež. Pred sprejetjem Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki 1 (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba) plovilom ni bilo treba prenehati loviti, ko so izčrpala kvoto za eno od teh vrst. Lahko so nadaljevala ribolov drugih ciljnih vrst, posledično pa so še naprej lovila vrste, katerih kvote so bile že izčrpane, čeprav tega ulova niso mogla zakonito iztovoriti. Ulov, ki je presegal kvoto, so morala zavreči.

Ko se bo v celoti izvajala obveznost iztovarjanja, uvedena z osnovno uredbo, bodo zavržki katerega koli ulova, ki bo presegel kvoto, nezakoniti. V skladu s tem bodo plovila morda morala prenehati loviti kmalu po začetku leta, ko bodo izčrpala kvoto za najbolj omejeni stalež. V tem primeru bi najbolj omejeni stalež postal tako imenovana „vrsta, ki omejuje ribolov“, saj po izčrpanju njene kvote ribolov drugih staležev ne bi bil več mogoč. Zato je zaželeno, da se pri določanju celotnega dovoljenega ulova za te staleže upošteva dejstvo, da se pri mešanem ribolovu nekateri staleži ulovijo skupaj. Tak pristop bi moral koristiti ohranjanju staležev in obenem njihovemu izkoriščanju. Ta pristop je uporabljen tudi v tem predlogu.

Cilj osnovne uredbe je težave prelova in zavržkov rib reševati učinkoviteje kot s preteklo zakonodajo. Vendar bi lahko osnovna uredba brez dodatne zakonodaje povzročila preslabo izkoriščenost kvot v mešanem ribolovu v Severnem morju in po izteku triletnih načrtov o zavržkih ne bi omogočala uvedbe izvzetij iz obveznosti iztovarjanja. Brez sprejetja ustreznih ukrepov bi torej lahko osnovna uredba v prihodnjih letih imela negativne gospodarske in socialne posledice za ribiško industrijo.

Glede na medsebojno vplivanje mešanega ribolova in pridnenega ribolova v Severnem morju naj bi se ribolovne možnosti vodile z vidika modeliranja mešanega ribolova, ki je zdaj na voljo zaradi nedavnega znanstvenega napredka. Tak pristop bi bil tudi skladen z ekosistemskim pristopom k upravljanju ribištva. Prvi korak k takemu prilagodljivemu upravljanju bi bila vključitev vseh zadevnih staležev v en sam načrt upravljanja. To bi vključevalo ciljno ribolovno umrljivost, izraženo v stopnjah za vsakega od staležev, če bi bila na voljo, kar bi bilo osnova za določitev letnega celotnega dovoljenega ulova za navedene staleže. To bi omogočilo prožnost pri določanju celotnega dovoljenega ulova, kar bi prispevalo k ublažitvi težav v zvezi z mešanim ribolovom. Poleg tega bi načrt vključeval zaščitne ukrepe, ki bi zagotavljali okvir za obnovitev staležev, kadar bi se ti zmanjšali pod varne biološke meje.

Cilj predloga je oblikovanje načrta upravljanja za pridnene staleže in njihov ribolov v Severnem morju. Načrt bo zagotovil trajnostno izkoriščanje teh staležev, saj bo zagotavljal, da se izkoriščajo v skladu z načelom največjega trajnostnega donosa in načelom ekosistemskega pristopa k upravljanju ribištva. Ob zagotavljanju, da upravljanje temelji na najnovejših znanstvenih informacijah o staležih, mešanem ribolovu ter drugih vidikih ekosistema in okolja, bo zagotovil stabilnost ribolovnih možnosti. Prav tako bo olajšal uvedbo obveznosti iztovarjanja.

Predlog ni pobuda v okviru programa ustreznosti predpisov (REFIT). Kljub temu bi prispeval k poenostavitvi veljavne zakonodaje Unije. Zamenjal naj bi obstoječa večletna načrta za posamezne vrste, ki sta bila sprejeta z ločenima uredbama 2 , 3 , tako da bi se vsi večletni načrti za različne pridnene staleže združili v eno uredbo. Uvedba tega novega pristopa bi omogočila doseganje ciljev ohranjanja in hkrati odpravo omejitev ribolovnega napora, kar pomeni, da številne obveznosti poročanja in nadzora ne bi bile potrebne. S tem bi se znatno zmanjšalo upravno breme.

Načrt se bo uporabljal za vsa ribiška plovila Unije v Severnem morju, ne glede na njihovo skupno dolžino, saj je to v skladu s pravili skupne ribiške politike in vplivom plovil na zadevne staleže rib.

Z osnovno uredbo se od 1. januarja 2014 določajo pravila skupne ribiške politike, vključno z določbami o večletnih načrtih, ter vzpostavljata obveznost iztovarjanja za staleže, za katere velja celotni dovoljeni ulov, in tako imenovana regionalizacija. Te določbe v načrtu so:

v skladu z načeli in cilji večletnih načrtov iz člena 9 osnovne uredbe je načrt načrt za mešani ribolov, ki temelji zlasti na cilju največjega trajnostnega donosa;

v členu 10 osnovne uredbe je navedena vsebina večletnih načrtov. V skladu s tem so merljivi cilji, če obstajajo, ki ustrezajo največjemu trajnostnemu donosu, izraženi kot vrednosti razpona, ki jih je predlagal ICES. Ti razponi omogočajo upravljanje teh staležev na podlagi največjega trajnostnega donosa in očitno omogočajo prilagoditve v primeru sprememb znanstvenega mnenja ter obenem ohranjajo visoko raven predvidljivosti. Te cilje dopolnjujejo zaščitne določbe, povezane s sprožitveno referenčno točko ohranjanja. Te referenčne točke so za staleže rib, za katere so na voljo, izražene kot biomasa drstitvenega staleža, podatke o njej pa zagotovi ICES, običajno s primerjalno analizo. Podobno so za nekatere funkcijske enote škampa te referenčne točke, če so na voljo, izražene kot številčnost. Če mnenja o biomasi drstitvenega staleža ali stopnji številčnosti ni, bi moralo biti sprožilo navedba v znanstvenem mnenju, da je stalež ogrožen. Opozoriti je treba, da je sicer načrt oblikovan tako, da upošteva posebne značilnosti pridnenih staležev v Severnem morju in njihovega ribolova, vendar bodo na podlagi člena 10 osnovne uredbe struktura in nekateri elementi prihodnjih večletnih načrtov podobni. V skladu s tem se je enak pristop uporabil za določitev namena, ciljev in zaščitnih ukrepov načrta ter za izvajanje obveznosti iztovarjanja v skladu z nedavno sprejeto Uredbo (EU) 2016/… Evropskega parlamenta in Sveta z dne xxx o vzpostavitvi večletnega načrta za staleže trske, sleda in papaline v Baltskem morju ter za ribištvo, ki izkorišča te staleže, o spremembi Uredbe (ES) št. 2187/2005 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1098/2007 4 ;

Obveznost iztovarjanja v Severnem morju bo v skladu s členom 15 osnovne uredbe od leta 2016 veljala za nekatere pridnene ribolove in vrste, ki opredeljujejo ribištvo, od 1. januarja 2019 pa za vse druge vrste, za katere veljajo omejitve ulova. Države članice morajo v skladu s členom 16(7) Uredbe (EU) št. 1380/2013 plovilom, ki plujejo pod njihovo zastavo, določiti celotni dovoljeni ulov, pri tem pa upoštevati verjetno sestavo ulova in obveznost iztovarjanja celotnega ulova. Da bi države članice to dosegle, lahko sprejmejo nacionalne ukrepe, kot sta zadržanje določene rezerve celotnega dovoljenega ulova, ki ga ima država na voljo, ali menjava kvot z drugimi državami članicami.

V skladu s členom 18 osnovne uredbe lahko države članice, ki imajo neposreden upravljalni interes, predložijo skupna priporočila, med drugim za sprejetje nekaterih ukrepov, če je bilo na Komisijo preneseno pooblastilo, da sprejme izvedbene ali delegirane akte za uresničitev ciljev večletnih načrtov. Načrt zato določa regionalno sodelovanje med državami članicami v zvezi s sprejetjem določb za obveznost iztovarjanja in posebnih ohranitvenih ukrepov za nekatere staleže.

Načrt v skladu z znanstvenim mnenjem STECF 5 6 ne vključuje letnih omejitev ribolovnega napora (število dni na morju).

Ta načrt ne vključuje brancina, tj. staleža, prisotnega v Severnem morju, saj se ta stalež izkorišča zlasti zunaj Severnega morja. Vendar Komisija priznava, da je potreben načrt upravljanja, ki vključuje brancina. Uporabljati bi se moral za ribolov, ki izkorišča navedeni stalež v območjih ICES IVb in c, VIIa ter VIId–h. Uporabljal bi se tudi za rekreacijski ribolov brancina.

Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES1 določa splošni okvir za skupno ribiško politiko ter opredeljuje primere, v katerih Svet in Evropski parlament sprejmeta večletne načrte.

Uredba Sveta (ES) št. 1342/2008 z dne 18. decembra 2008 o določitvi dolgoročnega načrta za staleže trske in ribištvo, ki izkorišča te staleže, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 423/20042 določa predpise o trajnostnem izkoriščanju staležev trske v Severnem morju in sosednjih vodah.

Uredba Sveta (ES) št. 676/2007 z dne 11. junija 2007 o vzpostavitvi večletnega načrta za ribištva, ki izkoriščajo staleže morske plošče in morskega lista v Severnem morju3 določa predpise o trajnostnem izkoriščanju staležev morske plošče in morskega lista v Severnem morju.

Uredba Sveta (ES) št. 850/98 z dne 30. marca 1998 za ohranjanje ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi za varovanje nedoraslih morskih organizmov 7   določa tehnične ohranitvene ukrepe, tj. predpise o sestavi ulova, najmanjšo velikost mrežnega očesa, najmanjšo velikost iztovarjanja, zaprta območja in zaprte sezone za nekatere vrste ribolova. Določa tudi omejitev ribolova z visečimi mrežami. Trenutno se pregleduje in se bo nadomestila, če bo sprejet predlog Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o ohranjanju ribolovnih virov in varstvu morskih ekosistemov s tehničnimi ukrepi, spremembi uredb Sveta (ES) št. 1967/2006, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1224/2009 ter uredb (EU) št. 1343/2011 in (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 894/97, (ES) št. 850/98, (ES) št. 2549/2000, (ES) št. 254/2002, (ES) št. 812/2004 in (ES) št. 2187/2005 8 .

Letne uredbe Sveta o določitvi ribolovnih možnosti in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v Severnem morju, določajo ravni celoletnega dovoljenega ulova za zadevne staleže (najnovejša in trenutno zavezujoča je Uredba Sveta (EU) 2016/72 z dne 22. januarja 2016 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2016 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo za vode Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije, ter o spremembi Uredbe (EU) 2015/104 9 ).

Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 10 (v nadaljnjem besedilu: Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009)  določa splošne zahteve glede nadzora v ribištvu in posebne zahteve glede nadzora pri večletnih načrtih. 

Skladnost z drugimi politikami Unije

Predlog in njegovi cilji so skladni s politikami Unije, zlasti okoljsko, socialno, tržno in trgovinsko politiko.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

Pravna podlaga

Člen 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Načelo subsidiarnosti

Določbe predloga se nanašajo na ohranjanje morskih bioloških virov, kar so ukrepi, ki spadajo pod izključno pristojnost Unije. Zato se načelo subsidiarnosti ne uporablja.

Načelo sorazmernosti

Predlagani ukrepi so skladni z načelom sorazmernosti, saj so ustrezni in nujni, za dosego želenih ciljev politike pa ni na voljo drugih manj omejevalnih ukrepov.

Izbira pravnega akta

Predlagani instrument: uredba Evropskega parlamenta in Sveta.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

Posvetovanje je potekalo na več ravneh, vanj pa so bili med drugim vključeni zainteresirane strani, znanstveniki, javne službe (tudi javne uprave) in službe Komisije. Izvedeno je bilo po popolnem postopku ocenjevanja in je bilo oblikovano tako, da je naloge in vprašanja, ki jih je bilo treba obravnavati najprej, določil GD za pomorske zadeve in ribištvo, ključne prispevke v vseh fazah pa so zagotovili znanstveniki in drugi strokovnjaki ter deležniki, ki so polno sodelovali v celotnem postopku.

Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi je bilo ciljno usmerjeno ter je potekalo med predhodno študijo in s posvetovanjem s svetovalnim svetom za Severno morje 11 . Svetovalni sveti so organizacije zainteresiranih strani 12 , ustanovljene s prejšnjo reformo skupne ribiške politike iz leta 2002, ki združujejo gospodarsko panogo (ribiški, predelovalni in tržni sektor) in druge interesne skupine, kot so okoljske organizacije in organizacije potrošnikov. Razdeljeni so glede na morske bazene. V Prilogi III k osnovni uredbi je predviden svetovalni svet za območje Severnega morja – svetovalni svet za Severno morje – pri čemer je njegovo pravo območje pokritosti razmejeno na podobmočje ICES IV in razdelek IIIa 13 .

GD za pomorske zadeve in ribištvo je organiziral dve delavnici določanja področja uporabe. Prva je bila 27. februarja 2014 v Bruslju. 14 Udeleženci so bili povabljeni znanstveni izvedenci in predstavniki držav članic ob Severnem morju ter svetovalnega sveta za Severno morje in pelagičnega svetovalnega sveta. Na tej delavnici se je začela razprava o oblikovanju in izvajanju večletnega načrta za mešani ribolov v Severnem morju.

Druga delavnica določanja področja uporabe je bila 29. in 30. septembra 2014 v Bruslju. 15 Udeleženci so bili povabljeni znanstveni izvedenci, predstavniki držav članic ob Severnem morju in svetovalnega sveta za Severno morje. Njeni glavni cilji so bili oblikovati skupno razlago novega pravnega in političnega okvira za večletne načrte, obravnavati osnutek morebitnega prihodnjega večletnega načrta za Severno morje in na podlagi ločenih skupin nadalje razviti skupno razmišljanje v zvezi z možnimi „gradniki“ prihodnjega načrta.

Poleg tega so potekale razprave s svetovalnim svetom za Severno morje, in sicer na sestankih njegove ciljne skupine za mešani ribolov oktobra 2015 v Amsterdamu in marca 2015 v Københavnu.11

Od 9. februarja do 4. maja 2015 je potekalo obsežno spletno javno posvetovanje. 16 Države članice, svetovalni sveti, predstavniške organizacije gospodarskih panog, nevladne organizacije in splošna javnost so predložili skupaj 25 podrobnih prispevkov. Glavne ugotovitve so bile:

trenutni načrti upravljanja so preveč omejevalni in zapleteni. Nadomestiti jih je treba z zakonodajo, ki temelji na strateških ciljih in splošnih načelih;

pri vseh novih načrtih upravljanja bi bilo treba upoštevati medsebojno vplivanje mešanega ribolova;

obveznost iztovarjanja predstavlja velik izziv za ribiško industrijo in tudi za države članice pri dodeljevanju kvot flotam;

na regionalni ravni bi bilo treba določiti podrobne predpise, vendar je treba zagotoviti skladnost z načrti upravljanja za sosednja območja;

veliko sodelujočih se strinja, da so glavne ciljne vrste trska, vahnja, saj, mol, navadni morski list, morska plošča in škamp. Glede vključitve dodatnih ciljnih vrst in njihove ravni zaščite se stališča razlikujejo. Na splošno države članice in ribištvo zagovarjajo osredotočanje na glavne ciljne vrste, nevladne organizacije pa pozivajo k posebnim ciljem za vsako lovljeno vrsto v Severnem morju;

o tehničnih ukrepih, uvedenih na podlagi načrta upravljanja, bi se bilo treba dogovoriti na regionalni ravni.

Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj 

Večino dela in posvetovanj, potrebnih za oceno veljavne zakonodaje, so na podlagi okvirne pogodbe s Komisijo opravili znanstveniki pod okriljem Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo (v nadaljnjem besedilu: STECF) 17 in Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES) 18 ter skupina za oceno morskih virov (v nadaljnjem besedilu: MRAG).

Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti veljavne zakonodaje

STECF, ICES in MRAG so pred reformo skupne ribiške politike opravili številne ocene trenutnega načrta upravljanja za staleže trske2 (v nadaljnjem besedilu: načrt za trsko) ter načrta upravljanja za morski list in morsko ploščo v Severnem morju3 (v nadaljnjem besedilu: načrt za bokoplute). V zvezi z načrtom za bokoplute je MRAG leta 2009 opravila oceno učinka za možnosti od prve „faze obnovitve“ do druge „faze upravljanja“ iz načrta 19 , saj je v samem načrtu določeno, da se ta revizija izvede, kadar sta oba staleža dve leti zapored znotraj varnih bioloških mej. Načrt za bokoplute je ocenila tudi strokovna skupina STECF na srečanju v Vigu oktobra 2010 20 .

Leta 2011 sta bili organizirani dve srečanji z namenom izvedbe retrospektivnega pregleda številnih načrtov upravljanja, vključno z načrtom za trsko2, in sicer skupno srečanje strokovne skupine STECF/ICES v Københavnu februarja/marca 2011 21 in naknadno srečanje v Hamburgu junija 20115. Obeh srečanj so se lahko udeležili predstavniki svetovalnega sveta za Severno morje in uprav držav članic. Med drugimi sklepi teh analiz sta bila, da bi načrtu za trsko2 koristila povezava z načrti za škampa in vahnjo, mola, saja, morski list in morsko ploščo v Severnem morju ter da načrt ni nadziral ribolovne umrljivosti, kot je bilo predvideno.

Službe Komisije niso takrat revidirale nobenega načrta zaradi medinstitucionalnega spora glede pristojnosti upravljanja. Ko je medinstitucionalna delovna skupina za razrešitev spora predložila svoje sklepe 22 in je bila sprejeta nova skupna ribiška politika, se je pri delu v zvezi z ocenami lahko upošteval nov politični kontekst.

Strokovna skupina STECF je leta 2014 organizirala srečanje, ki je bilo od 10. do 14. marca v mestu Varese v Italiji, da bi pripravila retrospektivno oceno načrta za bokoplute7. Oceno je pozneje v marcu 2014 pregledal STECF na plenarnem zasedanju v Bruslju 23 .

Trenutni načrti upravljanja so po mnenju držav članic, ribiške industrije, znanstvenikov 24 , 25 , 26 , 27 , 28 , 29 , 30 , 31 , 32 , 33 , 34  in okoljskih organizacij neučinkoviti, preveč omejevalni in nepotrebno obremenjujoči ter povzročajo gospodarsko škodo ribiški industriji EU. V središču kritik je zlasti ureditev „dnevi na morju“. STECF je v oceni načrta za trsko2 sklenil, da načrt ni nadziral ribolovne umrljivosti, kot je bilo predvideno, in da kratkoročni gospodarski učinki načrta upravljanja niso jasni. V zvezi z načrtom za bokoplute je sklenil, da ugotovljena obnovitev staležev morskega lista in morske plošče najverjetneje ne izhaja iz omejitev dni na morju25.

Načrt za trsko2 je bil številnih kritik deležen tudi zaradi predvidevanja nadaljnjih omejitev, čeprav se je začel stalež trske v Severnem morju v zadnjih letih obnavljati. Načrt je ne samo omejil ribolov trske v Severnem morju, ki predstavlja približno 5 % iztovorjenih rib, ampak je tudi preprečil ribiškim plovilom, da bi zapustila pristanišče, čeprav so imela ribolovne kvote za 95 % drugih rib. Ta učinek je celotni ribiški sektor kritiziral kot zelo nepošten in nesorazmeren.

Nekatere zainteresirane strani so kritizirale tudi ureditev „dnevi na morju“, ki naj ne bi ohranjala staležev rib, temveč naj bi imela ravno nasproten učinek in naj bi škodila okolju, na primer ker morajo plovila z omejenim številom ribolovnih dni ribariti blizu obale, kjer se zadržujejo predvsem mlade ribe. Podobno je ribiška industrija na območju Severnega morja v okviru javnega posvetovanja v zvezi s to pobudo navedla, da stroge omejitve časa, ko so plovila lahko na morju, tem otežujejo iskanje ribolovnih območij z manjšo številčnostjo trske, tako da je zaradi omejitev težava neželenega ulova trske v mešanem ribolovu še večja. Poleg tega je zaradi sistema upravljanja dni na morju na Komisijo in organe držav članic padlo veliko upravno breme.

Ocena učinka

Ocena učinka večletnega načrta za Severno morje je bila izvedena v okviru nove skupne ribiške politike in preoblikovanja uredb o tehničnih ukrepih. Nova skupna ribiška politika med drugim vključuje novo obveznost iztovarjanja, rok za uresničitev največjega trajnostnega donosa (MSY) in regionalizacijo. Na podlagi navedenega so številna poročila, študije in pogodbe zagotovili ozadje v zvezi s temi vprašanji. Ta vključujejo:

reformo skupne ribiške politike;24

vplive uvedbe obveznosti iztovarjanja;25, 26

socialno-ekonomske razsežnosti skupne ribiške politike;27, 28

oblikovanje nove uredbe o tehničnih predpisih;29

vprašanja v zvezi z mešanim ribolovom v EU30, vključno z obravnavanjem učinkov omejevanja ribolova;31

pomisleke glede območij upravljanja za nove večletne načrte;32

vprašanja upravljanja na podlagi največjega trajnostnega donosa.33

Podrobno sta se obravnavali dve zakonodajni možnosti: (možnost 1 – upravljanje na podlagi osnovne uredbe in možnost 2 – oblikovanje enotnega večletnega načrta za mešani ribolov). Poleg tega je bilo v okviru možnosti 2 obravnavanih več podmožnosti v zvezi z: (i) razmejitvijo območij; (ii) izbiro metode za pospešitev uvedbe obveznosti iztovarjanja; (iii) izbiro razponov FMSY; (iv) izbiro vrst, vključenih v načrt; (v) datumom, do katerega je treba doseči FMSY, in (vi) časovnim okvirom za obnovitev staležev na previdnostno raven. Najprimernejša možnost pri prvih štirih spremenljivkah bi se lahko določila na podlagi kvalitativne analize. Zadnji dve spremenljivki sta se preučili na podlagi kvantitativne analize učinka in primerjali z možnostjo 1.

Najprimernejša izbira je možnost 2 (enotni večletni načrt za mešani ribolov), pri čemer se najpozneje do leta 2020 doseže FMSY in se staleži hitro obnovijo do previdnostne ravni. Ko se za kateri koli stalež doseže FMSY, njegovo izkoriščanje ne bi smelo preseči FMSY. Najprimernejša možnost (enotni večletni načrt za mešani ribolov za pridneni ribolov v Severnem morju) bo vse cilje te pobude dosegala učinkoviteje kot možnost 1 (osnovna uredba). V primerjavi z možnostjo 1 možnost 2 pozitivno vpliva na okolje. V povprečju so v primerjavi z možnostjo 1 pozitivne tudi gospodarske in socialne posledice. Pozitivne vplive dodatno povečujeta najprimernejši podmožnosti „doseganje FMSY najpozneje do leta 2020“ in „kratko obdobje okrevanja“. Z gospodarskega vidika se bo predvsem zaradi nižjih spremenljivih stroškov in razpoložljivosti ribolovnih virov donosnost v povprečju povečala. S socialnega vidika se bo upravno breme MSP zmanjšalo, delovna mesta pa se bodo ohranila. Z okoljskega vidika „kratko obdobje okrevanja“ zmanjšuje tveganje izčrpanja staleža in povečuje povprečno biomaso.

Poleg tega se bo z odpravo nepriljubljene ureditve „dnevi na morju“ in zahteve glede ribolova na enem območju poenostavil pravni okvir ter zmanjšalo upravno breme za države članice in gospodarsko panogo.

Ustreznost in poenostavitev ureditve

Čeprav ta načrt ni povezan s programom REFIT, zmanjšuje regulativno breme, saj bi se z njim razveljavili dve uredbi in bi se združili v tem načrtu.

Uredba Sveta (ES) št. 1342/2008 z dne 18. decembra 2008 o določitvi dolgoročnega načrta za staleže trske in ribištvo, ki izkorišča te staleže, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 423/2004 določa predpise o trajnostnem izkoriščanju staležev trske v Severnem morju in sosednjih vodah2.

Uredba Sveta (ES) št. 676/2007 z dne 11. junija 2007 o vzpostavitvi večletnega načrta za ribištva, ki izkoriščajo staleže morske plošče in morskega lista v Severnem morju, določa predpise o trajnostnem izkoriščanju staležev morske plošče in morskega lista v Severnem morju3.

Velika večina (98 %) podjetij v ribolovnem in predelovalnem sektorju pridnenega ribolova v Severnem morju so MSP ali mikropodjetja. Trenutni sistem povzroča podjetjem, zlasti MSP, visoke gospodarske stroške; te izgube povzroča zapletena pravna ureditev in bodo v prihodnje preprečene (neposredne koristi poenostavitve). S trajnostnim izkoriščanjem se bo povečala dobičkonosnost, s tem pa se bo izboljšala gospodarska uspešnost. Ribiči bodo imeli več svobode pri odločanju glede lokacije in časa ribolova. Z odpravo ureditve ribolovnega napora se bo zmanjšalo upravno breme za gospodarsko panogo, vključno s strogimi zahtevami glede poročanja, ter tudi breme za nacionalne uprave, ki obravnavajo in spremljajo ta poročila.

Temeljne pravice

Ni relevantno.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Proračunskih posledic ni.

5.DRUGI ELEMENTI

Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Uredba Sveta (ES) št. 1224/200910 zagotavlja zakonodajni okvir za nadzor, inšpekcijske preglede in izvrševanje za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike. V skladu s členom 43 navedene uredbe bi bilo treba v večletnih načrtih določiti pragove, nad katerimi bi bilo treba v določenih pristaniščih iztovoriti ulove staležev, za katere veljajo večletni načrti. Poleg tega se z načrtom uvedejo pravila za posamezno območje in ribolov v zvezi z zahtevami glede predhodnega obveščanja iz člena 17 Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009.

V načrtu je predvideno redno ocenjevanje njegovega vpliva na zadevne staleže na podlagi znanstvenega mnenja. Najpomembneje je opredeliti ustrezno obdobje za tako oceno: obdobje, v katerem je mogoče sprejeti in izvajati regionalizirane ukrepe ter v katerem se pokažejo vplivi na staleže in ribolov. Upoštevati bi bilo treba tudi delovno metodo znanstvenih organov, vključno z njihovimi rednimi primerjalnimi analizami. V zadnjem obdobju znanstvenega mnenja ni bilo mogoče podati zaradi nezadostnih podatkov ali gibanj, ki jih je bilo treba oceniti, kadar se je ocena nanašala na triletno obdobje. V skladu s tem bi bilo treba načrt oceniti vsakih pet let.

Podrobna obrazložitev posebnih določb predloga

V skladu s splošnim ciljem skupne ribiške politike glede ohranjanja ribolovnih virov ter zlasti ob upoštevanju členov 9 in 10 osnovne uredbe, na podlagi katere je treba pripraviti večletne načrte, so glavni elementi načrta:

področje uporabe načrta so pridneni staleži in ribištvo, ki izkorišča te staleže v Severnem morju;

namen in cilji (doseči ravni ribolovne umrljivosti, ki so v skladu z načelom največjega trajnostnega donosa). V skladu s členom 10 osnovne uredbe bi morali biti cilji merljivi. Predlagani cilji so izraženi kot razponi ribolovne umrljivosti v okviru FMSY, kot svetuje ICES. Ti razponi FMSY omogočajo upravljanje zadevnih staležev na podlagi največjega trajnostnega donosa in očitno omogočajo prilagoditve v primeru sprememb znanstvenega mnenja ter obenem ohranjajo visoko raven predvidljivosti;

referenčne točke ohranjanja, izražene v tonah biomase drstitvenega staleža ali kot številčnost v dejanskih številkah, ki so vključene v načrt, določi ICES, običajno s primerjalno analizo. Če mnenja o biomasi drstitvenega staleža ali številčnosti referenčnih točkah ni, bi bilo ukrepe treba sprejeti, kadar je v znanstvenem mnenju navedeno, da je stalež ogrožen;

zaščitni ukrepi in posebni ohranitveni ukrepi so povezani z referenčnimi točkami ohranjanja. Če je v znanstvenem mnenju navedeno, da kateri koli stalež ne dosega te točke, bi bilo treba zmanjšati celotni dovoljeni ulov za zadevni stalež. Ta ukrep se lahko po potrebi dopolni z ukrepi, kot so tehnični ukrepi ter nujni ukrepi Komisije ali držav članic;

določbe v zvezi z obveznostjo iztovarjanja, ki bodo sprejete na podlagi regionalizacije, so nujne, da se omogočijo morebitne prihodnje izjeme od obveznosti iztovarjanja za vrste, za katere znanstveni dokazi kažejo visoko stopnjo preživetja, in izjeme de minimis v skladu z razvojem znanstvenega mnenja;

določbe o nadzoru so določene za predhodna obvestila, ladijske dnevnike in določena pristanišča. Kar zadeva zahteve glede predhodnega obveščanja in ladijskih dnevnikov, je treba splošne predpise iz Uredbe št. 1224/2009 prilagoditi posebnostim Severnega morja in pridnenega ribolova v njem. V Uredbi št. 1224/2009 se v zvezi z določenimi pristanišči zahteva, naj se v večletnih načrtih sprejmejo pragovi, nad katerimi bi se lahko ulov pridnenih staležev iztovoril le v pristaniščih z okrepljenim nadzorom;

redna ocena načrta na podlagi znanstvenega mnenja: načrt bi bilo treba oceniti vsakih pet let. V tem obdobju se lahko najprej popolno izvaja obveznost iztovarjanja ter sprejmejo in izvajajo regionalizirani ukrepi, lahko pa se tudi pokažejo vplivi na staleže in ribolov. Poleg tega je to minimalno obdobje, ki ga zahtevajo znanstveni organi. V zadnjem obdobju znanstvenega mnenja ni bilo mogoče podati zaradi nezadostnih podatkov ali gibanj, ki jih je bilo treba oceniti, kadar se je ocena nanašala na triletno obdobje.

2016/0238 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi večletnega načrta za pridnene staleže v Severnem morju in ribištvo, ki izkorišča te staleže, ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 676/2007 in Uredbe Sveta (ES) št. 1342/2008

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

Ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 35 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Konvencija Združenih narodov o pomorskem pravu z dne 10. decembra 1982, katere pogodbenica je Unija, določa obveznost ohranjanja, vključno z ohranjanjem ali obnavljanjem populacij lovljenih vrst na ravneh, ki omogočajo največji trajnostni donos (MSY).

(2)Na svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju v New Yorku leta 2015 so se Unija in njene države članice zavezale, da bodo do leta 2020 učinkovito uredile lovljenje in odpravile prelov, nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov in škodljive ribolovne prakse ter izvedle znanstveno utemeljene načrte upravljanja, da bi v najkrajšem izvedljivem času obnovile staleže rib vsaj do ravni, ki omogočajo največji trajnostni donos, kot ga določajo njihove biološke značilnosti.

(3)Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 36 določa pravila skupne ribiške politike (v nadaljnjem besedilu: SRP) v skladu z mednarodnimi obveznostmi Unije. SRP mora prispevati k varstvu morskega okolja, trajnostnemu upravljanju vseh komercialno izkoriščanih vrst in zlasti k doseganju dobrega okoljskega stanja do leta 2020, kot določa člen 1(1) Direktive 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta 37 .

(4)Cilji SRP so med drugim zagotoviti, da sta ribištvo in akvakultura okoljsko dolgoročno trajnostna, da se uporablja previdnostni pristop k upravljanju ribištva in da se izvaja ekosistemski pristop k upravljanju ribištva.

(5)Za doseganje ciljev SRP je treba sprejeti številne ohranitvene ukrepe v kateri koli potrebni kombinaciji, na primer večletne načrte, tehnične ukrepe, določitev in dodelitev ribolovnih možnosti.

(6)V skladu s členoma 9 in 10 Uredbe (EU) št. 1380/2013 morajo večletni načrti temeljiti na znanstvenih, tehničnih in ekonomskih mnenjih ter vsebovati cilje, merljive cilje z jasno določenimi roki, referenčne točke ohranjanja in zaščitne ukrepe.

(7)Uredbi Sveta (ES) št. 1342/2008 38 in (ES) št. 676/2007 39 določata predpise za trajnostno izkoriščanje staležev trske, morske plošče in morskega lista v Severnem morju in sosednjih vodah. Ti in drugi pridneni staleži se ujamejo v mešanem ribolovu. Zato je primerno določiti enotni večletni načrt, v katerem se upošteva to tehnično vzajemno vplivanje.

(8)Poleg tega bi se moral tak večletni načrt uporabljati za vse pridnene staleže in z njimi povezano ribištvo v Severnem morju.

(9)Nekateri pridneni staleži se izkoriščajo v Severnem morju in sosednjih vodah (selivski staleži). Zato bi bilo treba področje uporabe določb načrta v zvezi s cilji in zaščitnimi ukrepi za staleže, ki se izkoriščajo zlasti v Severnem morju, razširiti na območja zunaj Severnega morja. Poleg tega je treba v zvezi s selivskimi staleži, ki se izkoriščajo zlasti zunaj Severnega morja, v večletnih načrtih opredeliti cilje in zaščitne ukrepe za območja zunaj Severnega morja, na katerih se zlasti izkoriščajo, pri čemer se njihovo področje uporabe razširi tudi na Severno morje.

(10)Cilj tega načrta bi moral biti prispevati k uresničevanju ciljev skupne ribiške politike, zlasti k doseganju in ohranjanju največjih trajnostnih donosov za zadevne staleže, prispevanju k izvajanju obveznosti iztovarjanja za pridnene staleže, za katere veljajo omejitve ulova, in prispevanju k izvajanju na ekosistemu temelječega pristopa k upravljanja ribištva.

(11)V skladu s členom 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 morajo biti ribolovne možnosti določene v skladu s cilji iz večletnih načrtov.

(12)Določiti je treba ciljno stopnjo ribolovne umrljivosti (F), ki ustreza cilju doseganja in ohranjanja največjega trajnostnega donosa, kot razpone vrednosti, ki so skladni z doseganjem največjega trajnostnega donosa (FMSY). Ti razponi, ki temeljijo na znanstvenem mnenju, so potrebni, da se zagotovi prožnost pri upoštevanju sprememb znanstvenega mnenja, da se spodbudi izvajanje obveznosti iztovarjanja ter upoštevajo značilnosti mešanega ribolova. Razpone FMSY je izračunal Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES), in sicer tako, da omogočajo dolgoročno zmanjšanje donosa za največ 5 % v primerjavi z največjim trajnostnim donosom 40 . Določena je zgornja meja razpona, tako da možnost zmanjšanja staleža pod Blim ali Abundancelimit ni večja od 5 %. Zadevna zgornja meja je tudi v skladu s tako imenovanim svetovalnim pravilom ICES 41 , ki določa, da je treba, kadar je drstitvena biomasa ali številčnost v slabem stanju, F zmanjšati na vrednost, ki ne presega zgornje meje, ki je enaka vrednosti FMSY, pomnoženi z drstitveno biomaso ali številčnostjo v letu, na katero se nanaša celotni dovoljeni ulov, deljeno z MSY Btrigger ali Abundancelimit. ICES te predpostavke in svetovalna pravila uporablja pri pripravi znanstvenega mnenja o ribolovni umrljivosti in možnostih ulova.

(13)Za namene določitve ribolovnih možnosti bi bilo treba določiti zgornji prag običajno uporabljenih razponov FMSY in pod pogojem, da se za zadevni stalež šteje, da je v dobrem stanju, zgornjo mejo za nekatere primere. Ribolovne možnosti bi moralo biti možno do zgornje meje določiti le, če je na podlagi znanstvenega mnenja ali dokazov to potrebno za uresničevanje ciljev iz te uredbe pri mešanem ribolovu, ali zaradi preprečitve škode staležu, ki jo povzroča dinamika znotraj staleža ali med staleži določenih vrst, ali za omejitev vsakoletnih sprememb ribolovnih možnosti.

(14)Če cilji v zvezi z največjim trajnostnim donosom niso na voljo, bi bilo treba uporabiti previdnostni pristop.

(15)Za staleže, za katere so na voljo, in zaradi izvajanja zaščitnih ukrepov je treba določiti referenčne točke ohranjanja, izražene kot sprožilne ravni drstitvene biomase za staleže rib in sprožilne ravni številčnosti za škampa.

(16)V zvezi s funkcionalnimi enotami škampa je treba uporabiti naslednje sprožilne ravni številčnosti, če so na voljo: najmanjša številčnost (Abundancebuffer), ki ustreza referenčni točki Bbuffer, ki jo je v dolgoročnem načrtu upravljanja za škampa v Severnem morju določil svetovalni svet za Severno morje 42 , in mejna številčnost (Abundancelimit), ki ustreza številčnosti za največji trajnostni donos Btrigger (enakovredno Blim), kot jo je določil ICES7.

(17)Predvideti bi bilo treba ustrezne zaščitne ukrepe za primer, da se velikost staleža zmanjša pod to raven. Kadar je v znanstvenem mnenju navedeno, da so potrebni popravni ukrepi, bi morali zaščitni ukrepi vključevati zmanjšanje ribolovnih možnosti in posebne ohranitvene ukrepe. Te ukrepe bi bilo treba dopolniti z vsemi drugimi primernimi ukrepi, kot so ukrepi Komisije v skladu s členom 12 Uredbe (EU) št. 1380/2013 ali ukrepi držav članic v skladu s členom 13 Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(18)Za zagotovitev, da dodeljeni celotni dovoljeni ulovi za vse staleže v mešanem ribolovu niso preseženi, je treba sprejeti nekatere dodatne ukrepe.

(19)Celotni dovoljeni ulov za škampa v območjih ICES IIa in IV je primerno določiti kot vsoto omejitev ulova, določenih za vsako funkcionalno enoto, in statističnih območij zunaj funkcionalnih enot na zadevnem območju največjega dovoljenega ulova. Vendar to ne izključuje sprejetja ukrepov za zaščito posebnih funkcionalnih enot.

(20)Za izpolnjevanje obveznosti iztovarjanja iz člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 bi moral načrt zagotoviti dodatne ukrepe upravljanja.

(21)Rok za predložitev skupnih priporočil držav članic, ki imajo neposreden upravljalni interes, bi bilo treba določiti v skladu z Uredbo (EU) št. 1380/2013. 

(22)Da se zagotovi skladnost z ukrepi iz te uredbe, bi bilo treba poleg ukrepov iz Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 43 sprejeti posebne nadzorne ukrepe.

(23)Ker v Severnem morju veliko majhnih plovil izvaja kratka ribolovna potovanja, bi bilo treba uporabo predhodnega obveščanja, kakor je določeno v členu 17 Uredbe (ES) št. 1224/2009, razširiti na vsa plovila s skupno dolžino najmanj osem metrov, predhodna obvestila pa bi bilo treba predložiti vsaj eno uro pred predvidenim prihodom v pristanišče. Ob upoštevanju učinka ribolovnih potovanj, na katerih je ulov rib zadevnih staležev zelo majhen, in upravnega bremena predhodnega obveščanja, povezanega z njimi, je primerno določiti prag za takšno predhodno obveščanje.

(24)Podobno je treba uporabo ribolovnega ladijskega dnevnika, kot se zahteva s členom 14 Uredbe (ES) št. 1224/2009, razširiti na plovila s skupno dolžino najmanj osem metrov.

(25)V skladu s členom 43 Uredbe (ES) št. 1224/2009 bi bilo treba določiti prage za pridnene staleže, ki jih mora ribiško plovilo iztovoriti v določenem pristanišču ali kraju blizu obale. Poleg tega bi morale države članice pri določanju teh pristanišč ali krajev blizu obale merila iz člena 43(5) navedene uredbe uporabiti tako, da se zagotovi učinkovit nadzor nad staleži iz te uredbe.

(26)V skladu s členom 10(3) Uredbe (EU) št. 1380/2013 bi bilo treba sprejeti določbe o rednem ocenjevanju ustreznosti in učinkovitosti uporabe te uredbe, ki bi ga izvajala Komisija. Tako ocenjevanje bi moralo slediti rednim ocenam načrta na podlagi znanstvenega mnenja in temeljiti na njih: načrt bi bilo treba oceniti vsakih pet let. V tem obdobju se lahko popolno izvaja obveznost iztovarjanja ter sprejmejo in izvajajo regionalizirani ukrepi, lahko pa se tudi pokažejo vplivi na staleže in ribolov. Poleg tega je to minimalno obdobje, ki ga zahtevajo znanstveni organi.

(27)Da se zagotovita pravočasna in sorazmerna prilagoditev tehničnemu in znanstvenemu napredku in prožnost ter omogoči oblikovanje nekaterih ukrepov, bi bilo treba na Komisijo v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov z namenom dopolnitve te uredbe, kar zadeva popravne ukrepe in izvajanje obveznosti iztovarjanja. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(28)Uredbi Sveta (ES) št. 1342/2008 in (ES) št. 676/2007 bi bilo treba razveljaviti.

(29)V skladu s členom 9(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 so bile pred pripravo načrta ustrezno ocenjene njegove možne gospodarske in socialne posledice –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I
VSEBINA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

1. Ta uredba vzpostavlja večletni načrt (v nadaljnjem besedilu: načrt) za pridnene staleže v vodah Unije območij ICES IIa, IIIa in IV (Severno morje) ter ribištvo, ki izkorišča te staleže.

2. Brez poseganja v odstavek 1 se členi 4, 5, 6 in 8 uporabljajo za območja staležev za skupine staležev od 1 do 4, kakor so opredeljene v členu 2.

Člen 2 

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se poleg opredelitev pojmov iz člena 4 Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, člena 4 Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 in člena 3 Uredbe Sveta (ES) št. 850/98 uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1) „pridneni staleži“ pomeni tiste vrste somernih rib in bokoplut ter škampa, ki živijo na dnu ali blizu dna vodnega stebra;

(2) „skupina 1“ pomeni pridnene staleže, za katere so cilji, kot so razponi FMSY in zaščitni ukrepi v zvezi z biomaso, v tem načrtu naslednji:

(a)trska (Gadus morhua) na podobmočju IV ter v razdelkih VIId in IIIa zahod (Severno morje, vzhodni Rokavski zaliv, Skagerrak), v nadaljnjem besedilu: trska iz Severnega morja;

(b)vahnja (Melanogrammus aeglefinus) na podobmočju IV ter v razdelkih VIa in IIIa zahod (Severno morje, zahod Škotske, Skagerrak), v nadaljnjem besedilu: vahnja;

(c)morska plošča (Pleuronectes platessa) na podobmočju IV (Severno morje) in v razdelku IIIa (Skagerrak), v nadaljnjem besedilu: morska plošča iz Severnega morja;

(d)saj (Pollachius virens) na podobmočjih IV in VI ter v razdelku IIIa (Severno morje, Rockall in zahod Škotske, Skagerrak in Kattegat), v nadaljnjem besedilu: saj;

(e)morski list (Solea solea) na podobmočju IV (Severno morje), v nadaljnjem besedilu: morski list iz Severnega morja;

(f)morski list (Solea solea) v razdelku IIIa in podrazdelkih 22–24 (Skagerrak in Kattegat, zahodno Baltsko morje), v nadaljnjem besedilu; morski list iz Kattegata;

(g)mol (Merlangius merlangus) na podobmočju IV in v razdelku VIId (Severno morje in vzhodni Rokavski zaliv), v nadaljnjem besedilu: mol iz Severnega morja;

(3)    „skupina 2“ pomeni funkcionalne enote škampa (Nephrops norvegicus), za katere so cilji, kot so razponi FMSY in zaščitni ukrepi v zvezi s številčnostjo, določeni v tem načrtu in vključujejo:

(i)škampa v razdelku IIIa (funkcionalni enoti 3–4); 

(ii)škampa na podobmočju IV (Severno morje) po funkcionalnih enotah:

–škamp v Farn Deepsu (funkcionalna enota 6);

–škamp v Fladen Groundu (funkcionalna enota 7);

–škamp v Firth of Forthu (funkcionalna enota 8);

–škamp v Moray Firthu (funkcionalna enota 9);

(4) „skupina 3“ pomeni pridnene staleže, za katere veljajo omejitve ulova, razen omejitev, navedenih v skupini 1 v Severnem morju;

(5) „skupina 4“ pomeni funkcionalne enote škampa (Nephrops norvegicus) in statistična območja zunaj funkcionalnih enot v območjih ICES IIa in na podobmočju IV, za katere veljajo omejitve ulova, razen tistih, navedenih v skupini 2;

(6)„skupina 5“ pomeni pridnene staleže, za katere ne veljajo omejitve ulova v Severnem morju;

(7)„skupina 6“ pomeni prepovedane vrste, katerih ribolov je prepovedan in ki so kot take opredeljene v pravnem aktu Unije, ki je bil sprejet na področju skupne ribiške politike v Severnem morju;

(8) „skupina 7“ pomeni pridnene staleže, za katere so cilji, kot so razponi FMSY in zaščitni ukrepi v zvezi z biomaso, določeni v zakonodaji Unije, razen v tej uredbi;  

(9) „celotni dovoljeni ulov“ pomeni količino posameznega staleža, ki jo je mogoče naloviti v enem letu;

(10) „MSY Btrigger“ pomeni referenčno točko za biomaso drstitvenega staleža, pod katero je treba sprejeti poseben in ustrezen ukrep upravljanja za zagotovitev, da stopnje izkoriščanja, skupaj z naravnim nihanjem omogočijo obnovitev staležev nad ravnmi, ki dolgoročno omogočajo največji trajnostni donos.

POGLAVJE II
NAMEN

Člen 3

Namen

1. Načrt prispeva k uresničevanju ciljev skupne ribiške politike, navedenih v členu 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013, zlasti z uporabo previdnostnega pristopa k upravljanju ribištva, pri čemer je njegov namen zagotoviti, da se pri izkoriščanju živih morskih bioloških virov populacije lovljenih vrst obnavljajo in ohranjajo nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos.

2. Načrt s kar največjim preprečevanjem in zmanjševanjem neželenega ulova prispeva k odpravi zavržkov in izvajanju obveznosti iztovarjanja iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013 za vrste, za katere veljajo omejitve ulova in za katere se uporablja ta uredba.

3. Načrt uporablja ekosistemski pristop k upravljanju ribištva za zagotovitev, da se čim bolj zmanjšajo negativni vplivi ribolovnih dejavnosti na morski ekosistem. Skladen je z okoljsko zakonodajo Unije, zlasti s ciljem o doseganju dobrega okoljskega stanja do leta 2020, kot je določeno v členu 1(1) Direktive 2008/56/ES.

4. Namen načrta je zlasti:

(a)zagotoviti, da so izpolnjeni pogoji, opisani v deskriptorju 3 iz Priloge I k Direktivi 2008/56/ES, in

(b)prispevati k izpolnjevanju drugih ustreznih deskriptorjev iz Priloge I k Direktivi 2008/56/ES sorazmerno z vlogo, ki jo ima ribištvo pri njihovem izpolnjevanju.

POGLAVJE III
CILJI

Člen 4

Cilji za skupini 1 in 2

1. Za staleže skupin 1 in 2 se ciljna ribolovna umrljivost doseže čim prej, a postopoma in z rastočim ritmom do leta 2020 za zadevne staleže, nato pa se ohranja v razponih, določenih v Prilogi I.

2. V skladu s členom 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 so ribolovne možnosti skladne z razponi ciljne ribolovne umrljivosti iz stolpca A Priloge I k tej uredbi.

3. Ne glede na odstavka 1 in 2 se lahko ribolovne možnosti določijo na ravneh, ki ustrezajo nižjim ravnem ribolovne umrljivosti od tistih iz stolpca A Priloge I.

4. Ne glede na odstavka 2 in 3 se lahko ribolovne možnosti za posamezni stalež določijo v skladu z razponi za ribolovno umrljivost iz stolpca B Priloge I, če je zadevni stalež nad najnižjo referenčno točko za drstitveno biomaso iz stolpca A Priloge II:

(a)če je na podlagi znanstvenega mnenja ali dokazov to potrebno za uresničevanje namena iz člena 3 v primeru mešanega ribolova;

(b)če je na podlagi znanstvenega mnenja ali dokazov to potrebno za preprečitev škode za stalež, ki jo povzroča dinamika znotraj staleža ali med staleži različnih vrst, ali

(c)da se spremembe ribolovnih možnosti med zaporednimi leti omejijo na največ 20 %.

Člen 5

Cilji za skupini 3 in 4

1. Ribolovne možnosti za staleže skupin 3 in 4 so skladne z znanstvenim mnenjem v zvezi z največjim trajnostnim donosom.

2. Če ni znanstvenega mnenja o stopnji ribolovne umrljivosti v skladu z največjim trajnostnim donosom, so ribolovne možnosti skladne z znanstvenim mnenjem za zagotovitev trajnosti staležev na podlagi previdnostnega pristopa.

Člen 6

Cilji za skupino 5

Staleži skupine 5 se upravljajo na podlagi previdnostnega pristopa v skladu z znanstvenim mnenjem.

POGLAVJE IV
ZAŠČITNI UKREPI

Člen 7

Referenčne točke ohranjanja za skupini 1 in 2

Referenčne točke ohranjanja za zaščito popolne sposobnosti razmnoževanja zadevnih staležev so določene v Prilogi II:

(a)    najmanjša biomasa drstitvenega staleža (MSY Btrigger) za staleže rib;

(b)    mejna biomasa drstitvenega staleža (Blim) za staleže rib;

(c)    najmanjša številčnost (Abundancebuffer) za škampa;

(d)    mejna številčnost (Abundancelimit) za škampa.

Člen 8

Zaščitni ukrepi za skupini 1 in 2

1. Če znanstveno mnenje kaže, da je v določenem letu drstitvena biomasa katerega koli staleža iz skupine 1 nižja od MSY Btrigger ali da je številčnost katere koli funkcionalne enote iz skupine 2 nižja od Abundancebuffer iz stolpca A Priloge II, se sprejmejo vsi ustrezni popravni ukrepi, da se zagotovi hitra vrnitev zadevnega staleža ali funkcionalne enote na ravni, višje od ravni, ki omogoča največji trajnostni donos..  Z odstopanjem od člena 4(2) se ribolovne možnosti določijo na ravni, skladne z ribolovno umrljivostjo, ob upoštevanju zmanjšanja biomase ali številčnosti pod razpon iz stolpca A Priloge I.

2. Če znanstveno mnenje kaže, da je biomasa drstitvenega staleža katerega koli od zadevnih staležev nižja od Blim ali da je številčnost katere koli funkcionalne enote škampa nižja od Abundancelimit iz stolpca B Priloge II k tej uredbi, se sprejmejo dodatni popravni ukrepi, da se zagotovi hitra vrnitev zadevnega staleža ali funkcionalne enote na ravni, višje od ravni, ki omogoča največji trajnostni donos. Ti popravni ukrepi z odstopanjem od odstavkov 2 in 4 člena 4 vključujejo zlasti prekinitev ciljnega ribolova zadevnega staleža in ustrezno zmanjšanje ribolovnih možnosti.

Člen 9

Posebni ohranitveni ukrepi za skupine od 3 do 7

Če znanstveno mnenje kaže, da je za ohranitev katerega koli pridnenega staleža iz skupin od 3 do 7 potreben popravni ukrep, ali če je drstitvena biomasa katerega koli staleža iz skupine 1 ali številčnost katere koli funkcionalne enote iz skupine 2 v določenem letu nižja od referenčnih točk ohranjanja iz stolpca A Priloge II k tej uredbi, je na Komisijo preneseno pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18 te uredbe in členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013 v zvezi z:

(a)lastnostmi ribolovnega orodja, zlasti velikostjo mrežnega očesa, velikostjo trnka, izdelavo orodja, debelino vrvi, velikostjo orodja ali uporabo selektivnih naprav, da se zagotovi ali izboljša selektivnost;

(b)uporabo ribolovnega orodja, zlasti časom ribolova in globino, na kateri se orodje uporablja, da se zagotovi ali izboljša selektivnost;

(c)prepovedjo ali omejitvijo ribolova na določenih območjih za zaščito drstečih se in mladih rib ali rib pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja ali neciljnih vrst rib;

(d)prepovedjo ali omejitvijo ribolova ali uporabe nekaterih vrst ribolovnega orodja v določenih obdobjih za zaščito drstečih se rib ali rib pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja ali neciljnih vrst rib;

(e)najmanjšimi referenčnimi velikostmi ohranjanja, da se zaščitijo mladi morski organizmi;

(f)drugimi lastnostmi, povezanimi s selektivnostjo.

Člen 10

Celotni dovoljeni ulovi

1. Države članice zagotovijo, da sestava kvot po vrstah, ki so na voljo ribiškim plovilom, ki opravljajo dejavnosti mešanega ribolova, ustreza sestavi verjetnega ulova teh plovil.

2. Brez poseganja v člen 8 je celotni dovoljeni ulov za stalež škampa v območjih ICES IIa in IV vsota omejitev ulova funkcionalnih enot in statističnih območij zunaj funkcionalnih enot.

POGLAVJE V
DOLOČBE, POVEZANE Z OBVEZNOSTJO IZTOVARJANJA

Člen 11

Določbe, povezane z obveznostjo iztovarjanja za skupine od 1 do 7

Za pridnene staleže iz skupin od 1 do 7 je na Komisijo v skladu s členom 18 te uredbe in členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013 preneseno pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov glede:

(a)izjem od uporabe obveznosti iztovarjanja za vrste, za katere znanstveni dokazi, v katerih so upoštevane lastnosti orodja, ribolovnih praks in ekosistemov, kažejo visoko stopnjo preživetja, da se olajša izvajanje obveznosti iztovarjanja, in

(b)izjem de minimis za olajšanje izvajanja obveznosti iztovarjanja; take izjeme de minimis se določijo za primere, navedene v členu 15(5)(c) Uredbe (EU) št. 1380/2013, in morajo biti v skladu s pogoji iz navedenega člena;

(c)posebnih določb o dokumentiranju ulova, zlasti za namene spremljanja izvajanja obveznosti iztovarjanja, in

(d) določitve najmanjših referenčnih velikosti ohranjanja, da se zagotovi zaščita mladih morskih organizmov.

POGLAVJE VI
REGIONALIZACIJA

Člen 12

Regionalno sodelovanje

1. Člen 18(1) do (6) Uredbe (EU) št. 1380/2013 se uporablja za ukrepe, navedene v členih 8 in 10 te uredbe. 

2.  Za namen odstavka 1 tega člena lahko države članice, ki imajo neposreden upravljalni interes, skupna priporočila v skladu s členom 18(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 prvič predložijo najpozneje dvanajst mesecev po začetku veljavnosti te uredbe in nato dvanajst mesecev po vsaki predložitvi ocene načrta v skladu s členom 17. Ravno tako lahko taka priporočila predložijo po potrebi, zlasti če se stanje katerega od staležev, za katere se uporablja ta uredba, nenadoma spremeni. Skupna priporočila za ukrepe v zvezi z določenim koledarskim letom se predložijo najpozneje do 1. julija prejšnjega leta.

3. Pooblastila, dodeljena na podlagi členov 9 in 11 te uredbe, ne posegajo v pooblastila, dodeljena Komisiji na podlagi drugih določb zakonodaje Unije, vključno na podlagi Uredbe (EU) št. 1380/2013.

POGLAVJE VII
NADZORNI UKREPI

Člen 13

Povezava z Uredbo (ES) št. 1224/2009

Nadzorni ukrepi iz tega poglavja se uporabljajo ob nadzornih ukrepih, ki so v Uredbi (ES) št. 1224/2009 določeni za pridnene staleže iz skupin od 1 do 7, razen če je v tem poglavju določeno drugače.

Člen 14

Predhodno obveščanje

1. Z odstopanjem od člena 17(1) Uredbe (ES) št. 1224/2009 se predhodno obveščanje iz navedenega člena opravi vsaj eno uro pred predvidenim prihodom v pristanišče. Pristojni organi obalnih držav članic lahko za vsak primer posebej dovolijo zgodnejši vstop v pristanišče.

2. Poleg obveznosti predhodnega obveščanja iz člena 17(1) Uredbe (ES) št. 1224/2009 kapitani ribiških plovil Unije, katerih skupna dolžina je od osem do dvanajst metrov, pristojnim organom obalne države članice vsaj eno uro pred predvidenim prihodom v pristanišče sporočijo informacije iz točk od (a) do (f) člena 17(1) Uredbe (ES) št. 1224/2009, če imajo na krovu vsaj katero koli od naslednjih količin rib:

(a)skupina 1: 1 000 kg; in/ali

(b)skupini 2 in 4: 500 kg; in/ali

(c)skupina 3: 1 000 kg; in/ali

(d)skupina 7: 1 000 kg.

Člen 15 
Zahteve glede ladijskih dnevnikov za skupine od 1 do 7

Z odstopanjem od člena 14(1) Uredbe (ES) št. 1224/2009 kapitani ribiških plovil Unije, katerih skupna dolžina je osem metrov ali več in ki izvajajo ribolov pridnenih staležev, vodijo ladijski dnevnik o svojih dejavnostih v skladu s členom 14 navedene uredbe.

Člen 16

Določena pristanišča za skupine 1, 2, 3, 4 in 7

Prag, ki se uporablja za živo težo vrst, za katere velja večletni načrt, nad katero mora ribiško plovilo svoj ulov iztovoriti v določenem pristanišču ali kraju blizu obale, kot določa člen 43 Uredbe (ES) št. 1224/2009, je:

(a)skupina 1: 2 toni;

(b)skupini 2 in 4: 1 tona;

(c)skupina 3: 2 toni;

(d)skupina 7: 2 toni.

POGLAVJE VIII
SPREMLJANJE

Člen 17

Ocena načrta

Vsaj pet let po začetku veljavnosti te uredbe in nato na vsakih pet let Komisija zagotovi oceno vpliva načrta na staleže, za katere se uporablja ta uredba, in ribištvo, ki izkorišča te staleže. Rezultate te ocene predloži Evropskemu parlamentu in Svetu. 

POGLAVJE IX
POSTOPKOVNE DOLOČBE

Člen 18

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo iz členov 9 in 11 se prenese na Komisijo za obdobje pet let od datuma začetka veljavnosti te uredbe. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3. Pooblastilo iz členov 9 in 11 lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli prekliče. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo vse države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 44 .

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členoma 9 in 11, začne veljati samo, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotujeta v dveh mesecih od uradnega obvestila o tem aktu ali če pred iztekom navedenega roka oba obvestita Komisijo, da delegiranemu aktu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

POGLAVJE X
KONČNE DOLOČBE

Člen 19

Razveljavitve

1. Uredbi (ES) št. 1342/2008 in (ES) št. 676/2007 se razveljavita.

2. Sklicevanje na razveljavljeni uredbi se šteje kot sklicevanje na to uredbo.

Člen 20

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

(1)

   UL L 354, 28.12.2013, str. 22.

(2)

   UL L 348, 24.12.2008, str. 20.

(3)

   UL L 157, 19.6.2007, str. 1.

(4) xxx

(5)

    Ocena večletnih načrtov za trsko v Irskem morju, Kattegatu, Severnem morju in na zahodu Škotske (STECF-11-07).

(6) Poročilo o oceni/preučitvi načrtov upravljanja: Ocena večletnega načrta upravljanja za staleže morske plošče in morskega lista v Severnem morju (STECF-14-03).

(7)

   UL L 125, 27.4.1998, str. 1.

(8) COM(2016) 134 final – 2016/074 (COD).

(9)

   UL L 22, 28.1.2016, str. 1.

(10) UL L 343, 22.12.2009, str. 1.

(11) http://www.nsrac.org.

(12) http://ec.europa.eu/fisheries/documentation/publications/cfp_factsheets/racs_en.pdf.  

(13) SV Atlantski ocean (med drugimi morskimi območji) je razdeljen na statistična območja. Na podlagi njihovih različnih kombinacij določa ICES različna območja, podobmočja, razdelke in podrazdelke. Različne kombinacije teh „območij“ ICES se uporabljajo za opredelitev staležev rib na območju ICES.

(14) Delavnica določanja področja uporabe upravljanja mešanega ribolova v Severnem morju, Bruselj, 27. februar 2014. Pregled. Ref.Ares (2015) 2301118-02/06/2015.

(15) Druga delavnica določanja področja uporabe: upravljanje mešanega ribolova za pridnene staleže v Severnem morju. Pregled razprav. Ref.Ares (2015) 2300556-02/06/2015.

(16) http://ec.europa.eu/dgs/maritimeaffairs_fisheries/consultations/north-sea-multiannual/index_en.htm.

(17) Sklep Komisije z dne 26. avgusta 2005 o ustanovitvi Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo (2005/629/ES).  

(18) http://www.ices.dk/explore-us/what-we-do/Pages/default.aspx.

(19) Gospodarske in socialne posledice večletnih načrtov upravljanja za morski list in morsko ploščo v Severnem morju, končno poročilo Fish/2006/09.

(20) Poročilo podskupine o ciljih in strategijah upravljanja (SGMOS 10-06). Del (b) Ocena učinka večletnega načrta za morski list in morsko ploščo v Severnem morju.

(21) Poročilo o opredelitvi področja uporabe za ocene učinka za trsko v Baltskem morju ter oceno trske na območju Kattegata, Severnega morja, zahodno od Škotske in Irskega morja (STECF-11-02).

(22) http://www.europarl.europa.eu/meetdocs/2009_2014/documents/pech/dv/taskfor/taskforce.pdf.

(23) Poročilo o oceni/določitev področja uporabe načrtov upravljanja: ocena večletnega načrta upravljanja za staleže morske plošče in morskega lista v Severnem morju (STECF-14-03).

(24) http://ec.europa.eu/fisheries/reform/impact_assessments_en.htm.

(25) Poročilo s 45. plenarnega zasedanja Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo (PLEN-14-01).

(26) http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2015/540360/IPOL_STU(2015)540360_EN.pdf.

(27) http://ec.europa.eu/fisheries/documentation/studies/socio_economic_dimension/index_en.htm.

(28) http://www.socioec.eu/images/SOCIOEC/Media_Centre/Deliverables/SOCIOEC%20Deliverable%  206%208%20Management%20Measures%20North%20Sea%2026%2003%202012.pdf.

(29) MRAG idr.   (2014) . Študija v podporo razvoju novega okvira tehničnih ohranitvenih ukrepov v reformirani SRP. Sveženj 2: retrospektivna in prospektivna ocena skupne ribiške politike, razen njene mednarodne razsežnosti. Bruselj. Str. 265.

(30) http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/etudes/join/2014/529053/IPOL-PECH_ET(2014)529053_EN.pdf.

(31) http://stecf.jrc.ec.europa.eu/documents/43805/830996/2014-11_STECF+14-19+-+Landing+Obligations+-+part+4_JRC93045.pdf.

(32) http://stecf.jrc.ec.europa.eu/documents/43805/364146/2012-07_STECF+12-14+-+Management+plans+II+-+area+definitions_JRC73150.pdf.

(33) http://www.myfishproject.eu/project-myfish/deliverables.

(34)

    Študija svežnja 2 podjetja Poseidon Aquatic Resource Management.   Upravne izkušnje na področju upravljanja napora v zvezi s SV Atlantskim oceanom (december 2010) .

(35)

   UL C […], […], str. […].

(36) Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).

(37) Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji) (UL L 164, 25.6.2008, str. 19).

(38) Uredba Sveta (ES) št. 1342/2008 z dne 18. decembra 2008 o določitvi dolgoročnega načrta za staleže trske in ribištvo, ki izkorišča te staleže, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 423/2004 (UL L 348, 24.12.2008, str. 20).

(39) Uredba Sveta (ES) št. 676/2007 z dne 11. junija 2007 o vzpostavitvi večletnega načrta za ribištva, ki izkoriščajo staleže morske plošče in morskega lista v Severnem morju (UL L 157, 19.6.2007, str. 1).

(40)

    Zahteva EU za ICES, naj za izbrane staleže v Severnem in Baltskem morju predloži razpone FMSY.

(41) Splošno ozadje mnenja ICES, julij 2015.

(42) Dolgoročni načrt upravljanja za škampa v Severnem morju.

(43) Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 (UL L 343, 22.12.2009, str. 1).

(44) Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 3.8.2016

COM(2016) 493 final

PRILOGI

[...]

k

Predlogu UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi večletnega načrta za pridnene staleže v Severnem morju in ribištvo, ki izkorišča te staleže, ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 676/2007 in Uredbe Sveta (ES) št. 1342/2008

{SWD(2016) 267 final}
{SWD(2016) 272 final}

PRILOGI

[...]

k

Predlogu UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi večletnega načrta za pridnene staleže v Severnem morju in ribištvo, ki izkorišča te staleže, ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 676/2007 in Uredbe Sveta (ES) št. 1342/2008

PRILOGA I

Ciljna ribolovna umrljivost

(iz člena 4)

1. Skupina 1

2. Skupina 2

PRILOGA II

Referenčne točke ohranjanja

(iz člena 7)

1. Skupina 1

2. Skupina 2