52016PC0465

Z drugim svežnjem Komisija dokončuje reformo skupnega evropskega azilnega sistema s sprejetjem štirih dodatnih predlogov: predloga, ki nadomešča direktivo o azilnih postopkih z uredbo 6 , s katero se harmonizirajo trenutno razhajajoče se postopkovne ureditve v vseh državah članicah in vzpostavlja resnično skupni postopek; predloga, ki nadomešča direktivo o pogojih 7 z uredbo, 8 ki določa enotne standarde za priznavanje oseb, ki potrebujejo zaščito, in pravice, podeljene upravičencem do mednarodne zaščite; ter predloga, s katerim se revidira direktiva o pogojih za sprejem 9 za nadaljnjo harmonizacijo pogojev za sprejem v EU, povečanje možnosti vključevanja prosilcev in zmanjšanje sekundarnih gibanj. Da bi Komisija, kot je napovedala 6. aprila 2016, izboljšala možnosti za zakonite poti v EU, prav tako predlaga strukturiran okvir Unije za preselitev, s čimer gre v smeri bolj upravljanega pristopa k mednarodni zaščiti v EU in pri čemer se zagotavljajo urejene in varne poti v EU za osebe, ki potrebujejo mednarodno zaščito, da se postopoma zmanjšajo spodbude za neregularne prihode 10 .

Ti predlogi so nepogrešljiv del celovite reforme skupnega evropskega azilnega sistema in so med seboj tesno povezani. S to drugo fazo zakonodajnih predlogov, s katerimi se reformira pravni red Unije na področju azila, se bodo proučili vsi elementi trdnega, usklajenega in integriranega skupnega evropskega azilnega sistema, ki temelji na skupnih, učinkovitih harmoniziranih pravilih, ki zagotavljajo zaščito, kar je v celoti v skladu z Ženevsko konvencijo.

Skupni evropski azilni sistem, ki ga izpopolnjujemo, je učinkovit in hkrati zagotavlja zaščito ter je zasnovan tako, da zagotavlja polno konvergenco med nacionalnimi azilnimi sistemi, pri čemer zmanjšuje spodbude za sekundarna gibanja, krepi medsebojno zaupanje med državami članicami ter na splošno vodi k dobro delujočemu dublinskemu sistemu.

Zagotavlja enakopravno in ustrezno obravnavo prosilcev za azil, ne glede na to, kje v EU se nahajajo. Zagotavlja orodja, ki so potrebna za hitro ugotavljanje, katere osebe resnično potrebujejo mednarodno zaščito, in vračanje oseb, ki ne potrebujejo zaščite. Velikodušen je do najbolj ranljivih in strog do potencialnih zlorab, pri čemer vedno spoštuje temeljne pravice. Skupni sistem je tudi stroškovno učinkovit in dovolj prožen, da se lahko prilagodi kompleksnim izzivom, s katerimi se soočajo države članice na tem področju.

Cilji tega predloga

Komisija kot del tega drugega sklopa reform azilne politike predlaga prenovitev Direktive 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito 11 .

Direktiva o pogojih za sprejem določa minimalno harmonizacijo standardov za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito v EU. Toda pogoji za sprejem se med državami članicami še naprej močno razlikujejo tako v smislu organizacije sprejemnega sistema kot v smislu standardov, ki se zagotavljajo prosilcem.

Migracijska kriza je razkrila potrebo po zagotovitvi večje doslednosti pri pogojih za sprejem po vsej EU in potrebo po boljši pripravljenosti držav članic za obvladovanje nesorazmernega števila migrantov. Ravni pogojev za sprejem, ki jih migrantom zagotavljajo države članice, se močno razlikujejo. V nekaterih državah članicah se vztrajno ponavljajo težave z izpolnjevanjem ustreznih sprejemnih standardov, ki so potrebni za dostojno obravnavo prosilcev, medtem ko so nekatere druge države članice pri zagotavljanju standardov bolj velikodušne. To spodbuja sekundarno gibanje migrantov, kar je ustvarilo pritiske na nekatere posamezne države članice.

Glede na to je cilj predloga naslednje:

(1)Nadalje uskladiti pogoje za sprejem v EU. To bo zagotovilo, da se bodo prosilci po vsej EU dostojno obravnavali, v skladu s temeljnimi pravicami in pravicami otroka, tudi v državah članicah, v katerih so bile doslej vztrajne težave z zagotavljanjem takšne dostojne obravnave. Poleg tega se bodo zmanjšale spodbude v zvezi s sprejemom, ki prosilce vodijo v neregularno gibanje v EU in znotraj nje, zlasti v države članice, ki zagotavljajo splošno visoke standarde pogojev sprejema. Prispevalo bo tudi k pravičnejši razdelitvi prosilcev med države članice. To bo doseženo zlasti z zahtevo, da morajo države članice upoštevati operativne standarde in kazalnike glede pogojev za sprejem, ki bodo razviti na ravni EU, ter z zahtevo, da morajo imeti države članice pripravljene kontingentne načrte, s čimer se bo zagotovil ustrezen sprejem prosilcev v primerih, ko se države članice soočajo z nesorazmernim številom prosilcev.

(2)Zmanjšati spodbude za sekundarno gibanje. Da se zagotovi urejeno obvladovanje migracijskih tokov, olajša določanje odgovorne države članice in prepreči sekundarno gibanje, je nujno, da prosilci ostanejo v državi članici, ki je zanje odgovorna, in ne pobegnejo. Ta obveznost, ki se nalaga prosilcem, je določena v predlaganem preoblikovanju dublinske uredbe. Uvedba bolj ciljno usmerjenih omejitev svobode gibanja prosilcev in strogih posledic, kadar teh omejitev ne upoštevajo, bo prispevala k učinkovitejšemu spremljanju tega, kje se prosilci nahajajo. Tudi nadaljnja uskladitev možnosti določitve točno določenega prebivališča za prosilce, naložitev obveznosti javljanja in zagotavljanje materialnih pogojev za sprejem zgolj v naravi so potrebni, da se ustvarijo bolj predvidljive okoliščine za prosilce, se zagotovi, da so evidentirani ne glede na to, v kateri državi članici so prisotni, in se jih odvrne od pobega. To velja zlasti v treh situacijah, in sicer kadar: prosilec ni podal prošnje za mednarodno zaščito v državi članici prvega neregularnega ali zakonitega vstopa, je prosilec pobegnil iz države članice, v kateri bi moral biti prisoten, ali je bil prosilec po pobegu v drugo državo članico vrnjen v državo članico, v kateri bi moral biti prisoten.

(3)Povečati samozadostnost prosilcev in njihove možnosti vključevanja. Z izjemo prosilcev, za katerih prošnje je verjetno, da bodo zavrnjene, bi moralo biti prosilcem kar najhitreje dovoljeno, da se zaposlijo in služijo lasten denar, tudi še med obdelavo njihovih prošenj. To prispeva k zmanjšanju njihove odvisnosti in povečanju možnosti vključevanja tistih, ki jim bo priznana zaščita. Zato je treba skrajšati rok za dostop do trga dela z najpozneje v devetih mesecih na najpozneje v šestih mesecih od vložitve prošnje. To dostop prosilcev do trga dela usklajuje s trajanjem postopka vsebinske presoje. Države članice se poleg tega spodbuja, da dostop do trga dela odobrijo najpozneje tri mesece od vložitve prošnje, če je verjetno, da bo prošnja utemeljena. Dostop do trga dela bi moral biti v celoti skladen s standardi trga dela, kar bi moralo prav tako preprečiti izkrivljanja na trgu dela. Nadaljnja omejitev trenutnih velikih odstopanj med pravili držav članic o dostopu do trga dela je nujna tudi, da se zmanjšajo izbiranje najugodnejše azilne ureditve zaradi zaposlitve in spodbude za sekundarno gibanje.

Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Ta predlog prenovitve direktive o pogojih za sprejem je povsem skladen s prvimi predlogi reformiranja skupnega evropskega azilnega sistema, ki jih je Komisija predstavila 4. maja 2016, in s predlogoma za preoblikovanje direktiv o azilnih postopkih in pogojih, ki bosta vključevala njuno preoblikovanje v uredbi, ter s predlogi za strukturiran okvir Unije za preselitev.

V skladu s predlogom Komisije za prenovitev uredbe Dublin III, če prosilec ni v državi članici, v kateri mora biti prisoten, prosilec ne bi smel biti upravičen do vseh materialnih pogojev za sprejem, določenih v tej direktivi. Dublinski predlog na ta način vpliva na uporabo direktive o pogojih za sprejem, zato so potrebne ustrezne spremembe te direktive, ki se predlagajo.

Predlog Komisije za prenovitev uredbe Dublin III se nanaša tudi na dejstvo, da imajo vsi prosilci, ne glede na to, kje so prisotni, pravico do nujne zdravstvene oskrbe. V praksi države članice navadno štejejo, da nujno zdravljenje bolezni, tudi hudih duševnih motenj, ki ga priznava direktiva o pogojih za sprejem, ustrezna pojmu „nujne zdravstvene oskrbe“. Glede na to, je ta predlog v celoti skladen s predlogom Komisije za prenovitev uredbe Dublin III.

Na podlagi dela, ki ga je že začel Evropski azilni podporni urad, bo Agencija Evropske unije za azil spremljala in ocenjevala azilne in sprejemne sisteme držav članic.

Predlog prenovitve direktive o pogojih za sprejem bo zagotovil, da prosilci za azil ostanejo razpoložljivi celotno trajanje azilnega postopka, da se tako zagotovi pravočasna in učinkovita presoja njihove prošnje in to prispeva k učinkovitemu izvajanju predlaganih uredb o azilnih postopkih in pogojih za azil.

Skladnost z drugimi politikami Unije

Ta predlog je skladen s celovito dolgoročno politiko za boljše upravljanje migracij, kot jo je Komisija določila v evropski agendi za migracije 12 , ki je politične usmeritve predsednika Jeana-Clauda Junckerja razvila v sklop na štirih stebrih temelječih skladnih pobud, ki se vzajemno krepijo. Navedeni stebri so zmanjšanje spodbud za neregularne migracije, varovanje zunanjih meja Unije in reševanje življenj, močna azilna politika ter nova politika o zakonitih migracijah.

Ta predlog, ki nadaljuje izvajanje evropske agende o migracijah v zvezi s ciljem krepitve azilne politike Unije, bi bilo treba obravnavati kot del širše politike na ravni EU za vzpostavitev trpežnega in učinkovitega v prihodnost naravnanega sistema za trajnostno upravljanje migracij, ki bo pravičen za gostiteljske družbe in državljane EU ter zadevne državljane tretjih držav in države izvora in tranzita.

PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

Pravna podlaga

Ta predlog prenavlja direktivo o pogojih za sprejem in bi moral biti zato sprejet na isti pravni podlagi, in sicer členu 78(2)(f) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu z rednim zakonodajnim postopkom.

Načelo neobveznega sodelovanja

V skladu s Protokolom (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji (PEU) in PDEU, se lahko Združeno kraljestvo in Irska odločita za sodelovanje pri sprejetju in uporabi ukrepov o ustanovitvi skupnega evropskega azilnega sistema.

Združeno kraljestvo je v zvezi s tem poslalo obvestilo, da želi sodelovati pri sprejetju in uporabi Direktive 2003/9/ES, in obvestilo o odločitvi, da ne želi sodelovati pri sprejetju Direktive 2013/33/EU. Irska se je odločila, da ne želi sodelovati niti pri sprejetju Direktive 2003/9/ES niti pri sprejetju Direktive 2013/33/EU. Zato se določbe Direktive 2003/9/ES uporabljajo za Združeno kraljestvo, medtem ko se določbe te direktive ne uporabljajo niti zanj niti za Irsko.

Stališči Združenega kraljestva in Irske v zvezi s predhodnimi direktivami ne vplivajo na njuno možnost, da sodelujeta pri sprejetju in uporabi nove direktive. Sodelovanje Združenega kraljestva in Irske bo določeno tekom pogajanj in v skladu z zgoraj navedenim Protokolom (št. 21).

V skladu s Protokolom (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen k PEU in PDEU, Direktiva 2003/9/ES in Direktiva 2013/33/EU nista zavezujoči za zanjo in se v njej ne uporabljata.

Subsidiarnost

Kljub temu, da je bila s sprejetjem direktiv 2003/9/ES in 2013/33/EU dosežena pomembna raven uskladitve, se pogoji za sprejem med državami članicami še naprej močno razlikujejo. Velike razlike v pogojih za sprejem med državami članicami in pomanjkanje operativnih standardov za dostojno obravnavo prosilcev prispevajo k izbiranju najugodnejše azilne ureditve zaradi sprejema in sekundarnemu gibanju prosilcev v EU ter ustvarjajo pritiske za nekatere posamezne države članice. Bolj izenačeni sprejemni standardi, določeni na ustrezni ravni v vseh državah članicah, bodo prispevali k dostojnejši obravnavi prosilcev in njihovi pravičnejši razdelitvi med države EU. Zato je potrebno nadaljnje ukrepanje EU, da se zagotovi zadostna raven usklajevanja za izpolnitev zastavljenih ciljev.

Sorazmernost

Predlagane spremembe direktive o pogojih za sprejem so ciljno usmerjene k izpolnitvi ciljev zagotavljanja, da se prosilci po EU obravnavajo dostojno, v skladu s temeljnimi pravicami in pravicami otroka, ter da se zmanjšajo spodbude za neregularno gibanje migrantov v EU in znotraj nje zaradi sprejema in vključevanja, ter tega ne presegajo, pri čemer se upoštevajo precejšnje razlike v socialnih in ekonomskih položajih držav članic.

Spremembe direktive o pogojih za sprejem se predlagajo samo na področjih, na katerih bo imelo nadaljnje usklajevanje znaten učinek, kot na primer v povezavi z določbami glede materialnih pogojev za sprejem, ukrepi za zagotovitev, da prosilci ostanejo na razpolago pristojnim organom in ne pobegnejo, ter v povezavi s pravicami in obveznostmi, ki se nanašajo na učinkovito vključevanje prosilcev v gostiteljske družbe držav članic.

Predlog pojasnjuje, da mora država članica v vseh primerih, ko se odloči omejiti svobodo gibanja posameznega prosilca, ga pridržati ali od njega zahtevati, da krije materialne pogoje za sprejem oziroma prispeva k njim, upoštevati posamezno situacijo zadevne osebe, vključno s posebnimi potrebami glede sprejema, in načelo sorazmernosti.

Izbira instrumenta

Šteje se, da prenovitev direktive o pogojih za sprejem skupaj z razširjenim mandatom Agencije Evropske unije za azil za spodbuditev enotnega izvajanja sprejemnih standardov v praksi zadostuje za izpolnitev ciljev nadaljnjega usklajevanja pogojev držav članic za sprejem in možnosti prosilcev za vključevanje ter zmanjšanja s sprejemom povezanih spodbud za migrante, da se neregularno selijo v EU in gibajo znotraj nje. Ob upoštevanju sedanjih precejšnjih razlik v socialnih in ekonomskih razmerah v državah članicah se ne šteje za izvedljivo ali zaželeno, da bi se pogoji držav članic za sprejem popolnoma uskladili.

REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN ZBIRANJE STROKOVNIH MNENJ

Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Komisija je s svojim sporočilom z dne 6. aprila 2016 z naslovom „K reformi skupnega evropskega azilnega sistema in krepitvi zakonitih poti v Evropo“ začela obsežno razpravo. Od sprejetja sporočila so bila glede pobud iz sporočila izmenjana stališča tako v Evropskem parlamentu (v okviru odbora LIBE 21. aprila 2016) kot v Svetu. O sporočilu so obsežno razpravljali tudi socialni partnerji, specializirane nevladne organizacije, medvladne organizacije in druge zainteresirane strani.

Komisija se je maja 2016 posvetovala z državami članicami in drugimi zainteresiranimi stranmi (vključno z nevladnimi organizacijami in mednarodnimi organizacijami, kot je UNHCR) glede svojih glavnih zamisli v zvezi z reformo, predstavljeno v dokumentu za razpravo. Junija 2016 si je prav tako neformalno izmenjala stališča z Evropskim parlamentom. Vsi udeleženci posvetovanja so imeli priložnost predložiti pisne pripombe. Glavni izid ciljnega posvetovanja z zainteresiranimi stranmi je mogoče povzeti, kot sledi:

–Nadaljnja uskladitev pogojev za sprejem v EU: Večina držav članic se je strinjala z nadaljnjo uskladitvijo pogojev za sprejem v EU. Izmed ostalih udeležencev posvetovanja so nekatere zainteresirane strani, tudi nekateri predstavniki Evropskega parlamenta, izrazili pomislek, da bi lahko nadaljnja uskladitev privedla do nezaželenega znižanja sprejemnih standardov, ter so poudarili potrebo po spoštovanju temeljnih pravic in mednarodnih obveznosti. Vse zainteresirane strani so se strinjale, da je treba državam članicam dovoliti, da prosilcem zagotovijo ugodnejše pogoje, kot jih zahteva direktiva o pogojih za sprejem. Eden od opredeljenih izzivov je bila nejasnost pomena „dostojnega življenjskega standarda“ iz direktive o pogojih za sprejem. Glede tega je bila izražena široka podpora operativnim standardom in kazalnikom glede pogojev za sprejem, ki jih je na pobudo Komisije začel razvijati Evropski azilni podporni urad, pri čemer je bila podpora izražena tudi potrebi po nadaljnjem spremljanju, izvrševanju in kontingentnemu načrtovanju.

–Zmanjšanje s sprejemom povezanih spodbud za sekundarno gibanje: Države članice so na splošno ugodno sprejele zamisel o bolj usklajenem pristopu k ukrepom, kot so omejitve svobode gibanja prosilcev z namenom zagotovitve, da prosilci ostanejo na razpolago organom in ne pobegnejo. Več držav članic se je sicer strinjalo, da bi moralo biti zagotavljanje materialnih pogojev za sprejem pogojeno z bivanjem v državi članici, v kateri mora biti prosilec prisoten, vendar se države članice niso v enaki meri strinjale glede tega, ali naj bi se materialni pogoji za sprejem v nekaterih okoliščinah zagotavljali zgolj v naravi ali ne. Druge zainteresirane strani, tudi nekateri predstavniki Evropskega parlamenta, so pod vprašaj postavili koristnost takšnih ukrepov in menili, da bi bile za izpolnitev istega cilja bolj učinkovite spodbude za prosilce, da ostanejo (združitev družine, dostop do trga dela itd.).

–Povečanje možnosti prosilcev za vključevanje: Večina zainteresiranih strani, vključno z državami članicami in predstavniki Evropskega parlamenta, se je strinjala, da bi bilo koristno znova proučiti določbo direktive o pogojih za sprejem v zvezi s pogoji za dostop prosilcev do trga dela kot načinom za povečanje možnosti vključevanja prosilcev. Nekatere države članice so imele nedavne pozitivne izkušnje z skrajšanjem rokov za dostop do trga dela. Glede na prispevke več zainteresiranih strani, sta uskladitev in skrajšanje rokov za dostop do trga dela pomembna, vendar se njunih učinkov ne sme precenjevati, saj obstajajo druge znatne ovire za dostop (vključno s priznavanjem kvalifikacij, zlasti za prosilce, ki nimajo dokumentarnih dokazil).

–Merilo EU za določitev ravni finančne podpore, ki se zagotovi prosilcem: Večina zainteresiranih strani je oklevala glede uvedbe skupnega merila EU za določitev ravni finančne podpore, ki se zagotovi prosilcem. Kljub temu je bila ta temeljito proučena. Sklenjeno je bilo, da ni mogoče uvesti takšnega skupnega merila, in sicer zlasti, ker (a) večina držav članic ne zagotavlja materialnih pogojev za sprejem izključno prek finančne podpore, saj pogoje za sprejem rajši zagotavljajo v naravi ali v kombinaciji finančne podpore in dajatev v naravi, ter (b) je finančna podpora, ki se trenutno zagotavlja prosilcem, v večini primerov precej pod vsemi možnimi proučenimi merili ali pragovi (prag tveganja revščine, prag hudega materialnega pomanjkanja in prag minimalnega dohodka). Uskladitev ravni podpore bi tako v mnogih državah članicah povzročila dvig ravni pomoči, v nekaterih primerih za kar precej, zlasti v državah članicah, ki že zdaj zagotavljajo sorazmerno visoko podporo, v nekaterih primerih pa bi lahko povzročila ugodnejšo obravnavo prosilcev kot lastnih državljanov, ki živijo v pomanjkanju ali ki so sicer ekonomsko prikrajšani.

Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Evropskemu azilnemu podpornemu uradu je bilo naloženo, da razvije operativne standarde in kazalnike glede pogojev za sprejem. Predlaga se, naj države članice te operativne standarde in kazalnike upoštevajo pri vzpostavitvi relevantnih mehanizmov, da se zagotovijo primerno usmerjanje, spremljanje in nadzor njihovih pogojev za sprejem. Urad je z namenom razvitja operativnih standardov in kazalnikov spomladi 2016 izvedel kartiranje pogojev za sprejem, pri čemer so države članice predložile podrobne informacije o svojih pristopih k zagotavljanju pogojev za sprejem. Na podlagi pripravljenega poročila, h kateremu je prispevalo 26 držav članic in pridruženih držav 13 , je bil pripravljen ta predlog. Glavne rezultate poročila je mogoče povzeti, kot sledi:

–Nadaljnja uskladitev pogojev za sprejem v EU: Opredelitev materialnih pogojev za sprejem se med državami članicami močno razlikuje, od sorazmerno omejene opredelitve v nekaterih državah članicah do opredelitev, ki precej presegajo direktivo o pogojih za sprejem v drugih, vključno glede higienskih izdelkov. Večina držav članic zagotavlja kombinacijo različnih oblik materialnih pogojev za sprejem, na primer v naravi in v obliki finančne pomoči ali kuponov. V nekaterih država članicah se materialni pogoji za sprejem zagotavljajo izključno v naravi. Modalitete zagotavljanja materialnih pogojev za sprejem se razlikujejo glede na dobrine, ki se zagotavljajo (nastanitev, hrana, obleke itd.), oziroma komu se zagotavljajo (prosilcem s posebnimi potrebami glede sprejema in odvisno od stopnje azilnega postopka).

–Zmanjšanje s sprejemom povezanih spodbud za sekundarno gibanje: Večina držav članic ne omejuje gibanja prosilcev na točno določena območja, ampak jim dovolijo, da se svobodno gibajo po njihovem ozemlju. Nekaj držav članic pa vseeno vsakemu prosilcu določi točno določeno prebivališče, navadno, da lahko bolje organizirajo svoj sprejemni sistem. Pri tem običajno upoštevajo število prebivalcev, socialni in ekonomski položaj, zmogljivost sprejemnih centrov ali potrebe posameznih prosilcev. V večini držav članic je zagotavljanje materialnih pogojev za sprejem pogojeno z obveznostjo prebivanja na točno določenem mestu za prosilce, običajno z omejitvijo zagotavljanja materialnih pogojev za sprejem zgolj na sprejemne centre. Države članice pogosto uporabljajo tudi obveznost javljanja, da na ta način spremljajo, kje se prosilci nahajajo. Takšne obveznosti javljanja se uporabljajo v primerih, ko prosilci prebivajo v določenih sprejemnih centrih in ko imajo zasebno nastanitev. Prav tako se med državami članicami precej razlikujejo prakse omejevanja ali ukinitve materialnih pogojev za sprejem in razlogi za to. Pogoji za sprejem se najpogosteje omejijo ali ukinejo, če prosilec zapusti svoje prebivališče.

–Povečanje možnosti prosilcev za vključevanje: Skoraj vse države članice omogočajo prosilcem, da že med azilnim postopkom dostopajo do trga dela. Vendar se od ene države članice do druge precej razlikuje časovno obdobje, po katerem se odobri dostop do zaposlitve (v nekaterih državah članicah je to v enem mesecu, v nekaterih pa po devetih mesecih). Večina držav članic ne nalaga posebnih omejitev v zvezi z dostopom prosilcev do trga dela. Le nekaj držav članic izvaja preskus trga dela.

Poleg tega je Komisija od sprejetja direktive o pogojih za sprejem leta 2013 organizirala vrsto srečanj kontaktnih odborov, da bi razpravljali s strokovnjaki držav članic o izzivih, s katerimi se srečujejo na področju prenosa te direktive v nacionalni pravni red in njenega izvajanja. Zaključki kontaktnih srečanj so bili prav tako vključeni v ta predlog.

Pravice

Ta predlog je bil skrbno pregledan, da bi se zagotovila popolna skladnost njegovih določb s temeljnimi pravicami kot splošnimi načeli prava Unije, kakor je določeno v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, ter obveznostmi, ki izhajajo iz mednarodnega prava.

Predlagane spremembe direktive o pogojih za sprejem poudarjajo obveznost držav članic, da pri spremljanju in nadzorovanju svojih sprejemnih sistemov upoštevajo operativne standarde in kazalnike glede pogojev za sprejem, razvite na ravni EU. Pojasnjujejo tudi, da so prosilci na podlagi direktive o pogojih za sprejem v vseh okoliščinah upravičeni do zdravstvenega varstva in dostojnega življenjskega standarda.

Predloga zagotavlja, da so pogoji za sprejem prilagojeni posebnim okoliščinam mladoletnikov, bodisi brez spremstva bodisi v okviru družin, pri čemer se ustrezno upoštevajo njihova varnost ter fizična in čustvena oskrba ter se pogoji zagotavljajo na način, ki spodbuja njihov splošni razvoj. Predlog upošteva tudi obveznosti, ki jih imajo države članice na podlagi Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija) 14 .

Načelo nediskriminacije je okrepljeno, in sicer z uvedbo obveznosti, da države članice prosilce, ki jim je bil odobren dostop do trga dela, in lastne državljane obravnavajo enako kar zadeva delovne pogoje, svobodo združevanja in pripadnosti, izobraževanje in poklicno usposabljanje, priznavanje poklicnih kvalifikacij ter socialno varnost.

Predlog izpostavlja potrebo, da morajo države članice upoštevati načelo sorazmernosti, ravnanje posameznika in posebne okoliščine prosilca ter spoštovati prosilčevo dostojanstvo ali osebno integriteto, vključno s prosilčevimi posebnimi potrebami glede sprejema, kadar presojajo sredstva prosilca, zahtevajo, da pokrije materialne pogoje za sprejem ali prispeva k njim, ali kadar od prosilca zahtevajo povračilo.

Vse odločitve o omejevanju svobode gibanja prosilca morajo biti sprejete objektivno in nepristransko ter morajo temeljiti na ravnanju posameznika in posebnih okoliščinah zadevne osebe, pri čemer je treba ustrezno upoštevati načelo sorazmernosti. Prosilca je treba takoj pisno in v jeziku, ki ga razume ali za katerega se razumno domneva, da ga razume, obvestiti o sprejetju takšne odločitve, razlogih za njeno sprejetje in postopkih za izpodbijanje odločitve.

Pridržanje na podlagi direktive o pogojih za sprejem je še naprej utemeljeno le, kadar se izkaže za nujno in na podlagi posamezne presoje vsake zadeve ter izključno, če ni mogoče učinkovito uporabiti drugih, manj prisilnih ukrepov. Vsa jamstva glede pridržanja, ki so zagotovljena že s sedanjo direktivo, ostajajo nespremenjena. Posebno pozornost je treba nameniti zagotovitvi, da je trajanje vsakega pridržanja sorazmerno in da se konča takoj, ko prenehajo razlogi za pridržanje na podlagi Direktive. Predlog je tudi popolnoma skladen s členom 6 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah v povezavi s členom 5 Evropske konvencije o človekovih pravicah ter relevantno sodno prakso Sodišča Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice. V skladu s členom 37 Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah se mladoletniki praviloma ne bi smeli pridržati.

PRORAČUNSKE POSLEDICE

Ta predlog ne pomeni finančne ali upravne obremenitve Unije. Zato ne vpliva na proračun Unije.

DRUGI ELEMENTI

Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Komisija predloži poročilo o uporabi te direktive Evropskemu parlamentu in Svetu v treh letih od začetka njene veljavnosti in nato vsakih pet let ter predlaga vsakršne potrebne spremembe. Države članice Komisiji predložijo potrebne informacije, da lahko izpolni svoje obveznosti poročanja.

V skladu s predlogom Komisije za uredbo o Agenciji Evropske unije za azil bo agencija med drugim spremljala in ocenjevala azilne in sprejemne sisteme držav članic.

Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Pojasnila so navedena le za določbe, ki jih ta predlog spreminja.

1.Nadaljnja uskladitev pogojev za sprejem v EU

–Področje uporabe: Direktiva o pogojih za sprejem se na splošno še naprej uporablja za vse državljane tretjih držav in osebe brez državljanstva, ki podajo prošnjo za mednarodno zaščito na ozemlju katere koli države članice, dokler jim je kot prosilcem dovoljeno ostati na njenem ozemlju in takoj po tem, ko podajo prošnjo.

Uvedena je izjema za primere, ko je prosilec neregularno prisoten v drugi državi članici, kot je tista, v kateri mora biti prisoten. V tem primeru prosilec ni upravičen do materialnih pogojev za sprejem, šolanja in izobraževanja mladoletnikov ter zaposlitve in poklicnega usposabljanja. V predlogu je pojasnjeno, da bodo prosilci sicer vedno upravičeni do zdravstvenega varstva in dostojnega življenjskega standarda v skladu s temeljnimi pravicami, da se pokrijejo stroški preživetja prosilca in njegovih osnovnih potreb, tako v smislu fizične varnosti in dostojanstva kot v smislu medosebnih odnosov (člen 17a). Vendar bi morale države članice, da se zagotovi spoštovanje temeljnih pravic otrok, mladoletnikom omogočiti dostop do ustreznih izobraževalnih dejavnosti do predaje odgovorni državi članici.

–Predlog pojasnjuje, da pravica do dostojne obravnave velja tudi v primerih, ko država članica v ustrezno utemeljenih primerih izjemoma uporabi drugačne standarde materialnih pogojev za sprejem, kot se zahtevajo v direktivi o pogojih za sprejem. Predlog od držav članic tudi zahteva, da Komisijo in Agencijo Evropske unije za azil obvestijo, kadar uporabijo takšne izjemne ukrepe in ko takšni ukrepi prenehajo (člen 17(9)).

–Opredelitev družinskih članov je razširjena, in sicer so vključena družinska razmerja, ki se oblikujejo po zapustitvi države izvora in pred prihodom na ozemlje države članice (člen 2(3)). To odraža realnost današnjih migracij, saj prosilci pogosto preživijo dolga obdobja izven svoje izvorne države, preden dosežejo EU, na primer v begunskih taboriščih. S to razširitvijo naj bi se zmanjšalo tveganje neregularnega gibanja ali pobega oseb, ki so zajete v razširjenih pravilih.

–Predlog nalaga državam članicam, da upoštevajo operativne standarde in kazalnike glede pogojev za sprejem, ki jih trenutno razvija Agencija Evropske unije za azil, kadar spremljajo in nadzirajo svoje sprejemne sisteme (člen 27). Agenciji Evropske unije za azil bo pri izvajanju njenih nalog v okviru tega predloga, vključno z razvojem predlog, praktičnih orodij, kazalnikov in navodil, pomagala mreža organov držav članic za sprejem.

–Predlog obvezuje države članice, da pripravijo in redno posodabljajo kontingentne načrte, v katerih morajo določiti načrtovane ukrepe, s katerimi bodo zagotovile ustrezen sprejem prosilcev, ko se soočajo z nesorazmernim številom prosilcev (člen 28). Države članice morajo prav tako Komisijo in Agencijo Evropske unije za azil obvestiti ob vsaki uporabi kontingentnega načrta. Spremljanje in ocenjevanje kontingentnih načrtov bi se moralo izvajati v skladu s postopki za spremljanje in ocenjevanje azilnih in sprejemnih sistemov držav članic, kar naj bi izvajala Agencija Evropske unije za azil.

–V predlogu je pojasnjeno, da so osebe s posebnimi potrebami glede sprejema osebe, ki potrebujejo posebna jamstva, da bi lahko uživale pravice in izpolnjevale obveznosti, ki jih določa direktiva o pogojih za sprejem, ne glede na to, ali se te osebe štejejo za ranljive ali ne (člen 2(13)). V predlog so vključena tudi podrobnejša pravila za presojo, ugotavljanje, dokumentiranje in obravnavanje posebnih potreb prosilcev glede sprejema, in sicer takoj ko je to mogoče ter v celotnem sprejemnem obdobju. To vključuje potrebo po ustreznem in stalnem usposabljanju osebja relevantnih organov ter obveznost napotitve nekaterih prosilcev k zdravniku ali psihologom na nadaljnji pregled. Pojasnjena je bila možnost vključitve pregleda v obstoječe nacionalne postopke ali v presojo za ugotovitev, kateri prosilci imajo posebne potrebe glede sprejema (člen 21).

–Predlog uvaja strožji rok – in sicer pet delovnih dni od trenutka, ko je bil izražen namen za vložitev prošnje – v katerem morajo države članice imenovati skrbnika, ki bo zastopal in pomagal mladoletniku brez spremstva. Predlaga se tudi, da število mladoletnikov brez spremstva, za katere odgovarjajo skrbniki, slednjih ne sme tako preobremeniti, da ne bi mogli opravljati svojih nalog. Države članice bi morale spremljati, da skrbniki svoje naloge opravljajo primerno, in bi morale presojati pritožbe, ki jih mladoletniki brez spremstva vložijo zoper svojega skrbnika. Skrbniki imenovani v okviru predlagane uredbe o azilnih postopkih lahko opravljajo nalogo skrbnika po tem predlogu (člen 23).

2.Zmanjšanje s sprejemom povezanih spodbud za sekundarno gibanje v EU

–Predlog od držav članic zahteva, da prosilce na podlagi standardne predloge čim prej in najpozneje ob vložitvi prošnje obvestijo o vseh koristih in obveznostih, ki jih morajo prosilci izpolnjevati v zvezi s pogoji za sprejem, vključno z okoliščinami, v katerih se lahko dodelitev materialnih pogojev za sprejem omeji (člen 5).

–Predlog ne spreminja dejstva, da se lahko prosilci na splošno svobodno gibajo po ozemlju države članice ali po območju, ki jim ga določi država članica (člen 7(1)).

–Toda države članice bi morale iz razlogov v javnem interesu ali zaradi javnega reda, zaradi hitre obdelave in učinkovitega spremljanja prosilčeve vloge za mednarodno zaščito, zaradi hitre obdelave in učinkovitega spremljanja prosilčevega postopka določitve odgovorne države v skladu z dublinsko uredbo ali zaradi učinkovite preprečitve pobega prosilca v skladu s predlogom po potrebi prosilcu določiti prebivališče na točno določenem mestu, na primer v nastanitvenem centru, zasebni hiši, stanovanju, hotelu ali drugih prostorih, prilagojenih za nastanitev prosilcev. Takšna odločitev je lahko potrebna zlasti v primerih, ko prosilec ni izpolnil svojih obveznosti, in sicer:

Prosilec ni podal prošnje za mednarodno zaščito v državi članici prvega neregularnega ali zakonitega vstopa. Prosilci nimajo pravice do izbire države članice, v kateri bodo vložili prošnjo. Za mednarodno zaščito morajo zaprositi v državi članici prvega neregularnega vstopa ali v državi članici zakonitega vstopa. Manj verjetno je, da bo prosilcem, ki niso izpolnili te obveznosti, po določitvi odgovorne države članice na podlagi dublinske uredbe dovoljeno bivati v državi članici, v kateri so podali prošnjo, ki naj bi bila država članica po osebni izbiri prosilca, in je zanje zato bolj verjetno, da bodo pobegnili.

Prosilec je pobegnil iz države članice, v kateri bi moral biti prisoten. Prosilec mora biti prisoten v državi članici, v kateri je podal prošnjo, ali v državi članici, kateri je bil predan v skladu z dublinsko uredbo. Če prosilec pobegne iz te države članice in brez dovoljenja odpotuje v drugo državo članico, je nujno za namen dobrega delovanja skupnega evropskega azilnega sistema, da se prosilec hitro vrne v ustrezno državo članico. Do takšne predaje obstaja nevarnost pobega prosilca, zato bi bilo treba pozorno spremljati, kje se prosilec nahaja.

Prosilec je bil po pobegu v drugo državo članico vrnjen v državo članico, v kateri mora biti prisoten. Dejstvo, da je prosilec v preteklosti pobegnil v drugo državo članico, je pomemben dejavnik, ki ga je treba upoštevati pri presoji, ali še naprej obstaja nevarnost pobega prosilca. Za zagotovitev, da prosilec ne bi znova pobegnil in bo ostal na razpolago pristojnim organom, bi bilo treba pozorno spremljati, kje se prosilec nahaja.

Če je prosilec upravičen do materialnih pogojev za sprejem, bi bilo treba tudi takšne materialne pogoje za sprejem zagotoviti pod pogojem, da prosilec prebiva na tem točno določenem mestu (člen 7(2)).

–Predlog od držav članic zahteva tudi, da vsakemu prosilcu po potrebi naložijo obveznost rednega javljanja organom, če obstajajo razlogi za domnevo, da bo prosilec pobegnil (člen 7(3)).

–Glede na hude posledice za prosilce, ki so pobegnili ali za katere je bilo presojeno, da obstaja nevarnost pobega, opredelitev pobega v predlogu zajema tako namerno dejanje v izogib veljavnim azilnim postopkom kot dejansko okoliščino, ko prosilec ne ostane na razpolago ustreznim organom, vključno z zapustitvijo ozemlja, na katerem bi moral biti prosilec prisoten (člen 2(10)). Nevarnost pobega je opredeljena tudi kot obstoj razlogov, ki temeljijo na objektivnih merilih, opredeljenih v nacionalnem pravu, za domnevo v posameznem primeru, da bi prosilec lahko pobegnil, kar je v skladu z opredelitvijo v uredbi Dublin III 15 (člen 2(11)).

–Izrecno je bilo navedeno, da morajo vse odločitve, ki omejujejo prosilčevo svobodo gibanja, temeljiti na posameznih okoliščinah zadevne osebe, pri čemer je treba upoštevati vse posebne potrebe prosilcev glede sprejema ter načelo sorazmernosti. Prav tako je bilo pojasnjeno, da je treba prosilce ustrezno obveščati o takšnih odločitvah in posledicah nespoštovanja takšnih odločitev (člen7(7)–(8)).

–Pojasnjeno je, da naj bi države članice prosilcem izdale potno listino le, kadar obstajajo resni humanitarni razlogi za to. Dodano je bilo, da se potne listine lahko izdajo tudi v primeru drugih nujnih razlogov, kot na primer, ko je bil prosilcem odobren dostop do trga dela in morajo potovati zaradi dela. Potne listine se razen v teh izjemnih okoliščinah ne smejo izdajati. Veljavnost potnih listin mora biti poleg tega omejena na namen in trajanje, ki sta skladna z razlogom za njihovo izdajo (člen 6). Zahteva, da morajo države članice prosilcem zagotoviti dokument, v katerem navedejo njegovo identiteto, je bila vključena v člen 29 predloga za uredbo o azilnih postopkih.

–Opredelitev materialnih pogojev za sprejem je razširjena, in sicer z vključitvijo neprehrambenih izdelkov, kar odraža materialne pogoje za sprejem, ki se v mnogih državah članicah že zagotavljajo, in poudarja pomen takšnih neprehrambenih izdelkov, kot na primer higienskih izdelkov (člen 2(7)).

–Predlog pojasnjuje, da se nastanitve, hrane, oblek in drugih bistvenih neprehrambenih izdelkov ne sme omejiti ali ukiniti. V nekaterih okoliščinah se lahko omejijo le dodatki za dnevne izdatke, ukinejo pa se lahko le v izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih. Če se nastanitev, hrana, obleka in drugi bistveni neprehrambeni izdelki zagotavljajo v obliki finančne pomoči, se lahko takšna pomoč v nekaterih okoliščinah nadomesti s pogoji za sprejem v naravi (člen 19(1)).

–Dodane so bile štiri nove okoliščine, v katerih se lahko materialni pogoji za sprejem zmanjšajo ali spremenijo. Materialni pogoji za sprejem se lahko zmanjšajo ali spremenijo, če: prosilec hudo krši pravila v nastanitvenem centru ali se hudo nasilno vede; prosilec ne izpolni obveznosti, da poda prošnjo za mednarodno zaščito v državi članici prvega neregularnega ali zakonitega vstopa; je bil prosilec po pobegu v drugo državo članico vrnjen; ali se prosilec ni udeleževal obveznih dejavnosti vključevanja (člen 19(1)).

–Za preprečitev sekundarnega gibanja in pobega prosilcev je bil dodan še en razlog za pridržanje. Če je bilo prosilcu dodeljeno prebivališče na točno določenem mestu, vendar prosilec te obveznosti ni upošteval, in če še naprej obstaja nevarnost pobega prosilca, se prosilec lahko pridrži, da se zagotovi izpolnitev obveznosti prebivanja na točno določenem mestu (člen 8(3)(c)). Tako kot velja za pridržanje na podlagi katerega koli drugega razloga v okviru direktive o pogojih za sprejem, je pridržanje utemeljeno le, kadar se izkaže za nujno in na podlagi posamezne presoje vsake zadeve ter izključno, če ni mogoče učinkovito uporabiti drugih, manj prisilnih ukrepov. Vsa jamstva glede pridržanja, ki so zagotovljena že s sedanjo direktivo o pogojih za sprejem, ostajajo nespremenjena. Posebej je treba paziti tudi, da se zagotovi sorazmernost trajanja pridržanja in da se pridržanje konča, takoj ko ni več razlogov za domnevo, da prosilec ne bo izpolnil naložene obveznosti. Prosilec mora biti poleg tega obveščen o zadevni obveznosti in o posledicah nespoštovanja te obveznosti.

3.Povečanje možnosti vključevanja prosilcev v EU – dostop do trga dela

–Predlog skrajšuje rok za odobritev dostopa do trga dela z najpozneje devet mesecev na najpozneje šest mesecev od datuma vložitve prošnje za mednarodno zaščito, če še ni bila sprejeta upravna odločitev o prošnji v skladu s predlagano uredbo o azilnih postopkih in za zamudo ni kriv prosilec (člen 15(1)(1)). To dostop prosilcev do trga dela usklajuje z običajnim trajanjem postopka vsebinske presoje v skladu s predlagano uredbo o azilnih postopkih. Takoj, ko se prosilcu odobri dostop do trga dela, bi bilo treba to izrecno navesti v prosilčev dokument (člen 15(5)).

–Zgodnejši dostop do trga dela prispeva k povečanju možnosti za vključevanje prosilca in zmanjšuje stroške sprejema, zlasti v primerih, ko je verjetno, da bo mednarodna zaščita priznana. Predlog zato državam članicam dovoljuje, da takšen dostop odobrijo prej. Države članice se spodbujajo, da dostop odobrijo najpozneje tri mesece od vložitve prošnje, če je verjetno, da bo prošnja dobro utemeljena, tudi če se prošnja zaradi tega razloga obravnava prednostno.

–Po drugi strani predlog iz dostopa do trga dela izključuje prosilce, za katere se ne pričakuje, da jim bo priznana upravičenost do mednarodne zaščite, ker bodo njihove prošnje verjetno neutemeljene (člen 15(1)(2)). V to kategorijo spadajo prosilci, katerih prošnje se vsebinsko presojajo po pospešenem postopku, ker je prosilec zamolčal relevantna dejstva ali predložil očitno lažne navedbe, informacije ali dokumentacijo, vložil prošnjo izključno z namenom zadržanja ali otežitve izvršbe odločbe o vrnitvi, prihaja iz varne izvorne države ali se iz resnih razlogov šteje za nevarnost za nacionalno varnost ali javni red v skladu s predlagano uredbo o azilnih postopkih.

–Predlog pojasnjuje, da se mora dostop do trga dela po odobritvi tudi dejansko zagotoviti. Če pogoji dejansko preprečujejo prosilcu, da išče zaposlitev, se dostopa ne sme šteti za dejanskega. Preverjanja trga dela, ki se uporabljajo za dajanje prednosti domačim državljanom ali drugim državljanom Unije ali državljanom tretjih držav, ki zakonito prebivajo v zadevni državi članici, ne bi smela ovirati dejanskega dostopa prosilcev do trga dela (člen 15).

–Predlaga se, da bi morali biti prosilci, potem ko se jim odobri dostop do trga dela, upravičeni do skupnega sklopa pravic na podlagi enake obravnave prosilcev in državljanov države članice, podobno kot državljani drugih tretjih držav, ki delajo v Uniji (na primer na podlagi direktive o enotnem dovoljenju 16 ali direktive o sezonskih delavcih 17 ). Posebej je bilo navedeno, da pravica do enake obravnave ne daje pravice do prebivanja v primerih, ko je bila prosilčeva prošnja za mednarodno zaščito zavrnjena (člen 15(3)).

–Delovni pogoji, omenjeni v predlogu, zajemajo vsaj plačo in odpustitev, zahteve glede zdravja in varstva pri delu, delovni čas in letni dopust, ob upoštevanju veljavnih kolektivnih pogodb. Predlog prav tako prosilcem priznava enako obravnavo kar zadeva svobodo združevanja in pripadnosti, izobraževanje in poklicno usposabljanje, priznavanje poklicnih kvalifikacij in socialno varnost (člen 15(3)).

–Predlog omogoča, da se, kar zadeva izobraževanje in poklicno usposabljanje, enaka obravnava omeji na izobraževanje in usposabljanje, ki sta neposredno povezana s posamezno dejavnostjo v okviru zaposlitve. Področja socialne varnosti so opredeljena v Uredbi (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti 18 . Predlog prav tako omogoča, da se enaka obravnava prosilcev omeji v zvezi z družinskimi dajatvami in dajatvami za brezposelnost. Brezposelni prosilci so upravičeni do pogojev za sprejem, določenih v tej direktivi (člen 15(3)).

ê 2013/33/EU

2016/0222 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 78(2)(f) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 19 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 20 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

ê 2013/33/EU uvodna izjava 1 (prilagojeno)

(1)Potrebnih je več vsebinskih sprememb Direktive Sveta 2003/9/ES z dne 27. januarja 2003 o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil 21  Direktive 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta 22 Õ. Zaradi jasnosti bi bilo treba navedeno direktivo prenoviti.

ê 2013/33/EU uvodna izjava 2 (prilagojeno)

(2)Skupna azilna politika, vključno s skupnim evropskim azilnim sistemom,  ki temelji na popolni in vključujoči uporabi Ženevske konvencije z dne 28. julija 1951, kakor je bila spremenjena s Protokolom o statusu beguncev z dne 31. januarja 1967, Õ je sestavni del cilja Evropske unije, da bi se postopoma uvedlo območje svobode, varnosti in pravice, odprto za tiste, ki jih okoliščine prisilijo v zakonito iskanje zaščite v Uniji  , s čimer bi se potrdilo načelo nevračanja Õ. Taka politika bi morala temeljiti na načelu solidarnosti in poštene delitve odgovornosti med državami članicami, vključno s finančnimi posledicami.

ò novo

(3)Skupni evropski azilni sistem temelji na sistemu določanja države članice, odgovorne za prosilce za mednarodno zaščito, in skupnih standardih za azilne postopke, pogojih in postopkih za sprejem ter pravicah upravičencev do mednarodne zaščite. Ne glede na znatni napredek pri razvoju skupnega evropskega azilnega sistema pa med državami članicami ostajajo precejšnje razlike glede vrste uporabljenih postopkov, pogojev za sprejem prosilcev, stopnje podeljevanja azila in vrste zaščite, ki se prizna upravičencem do mednarodne zaščite. Ta odstopanja so pomembno gonilo za sekundarno gibanje in spodkopavajo cilj zagotovitve, da se vsi prosilci obravnavajo enako, ne glede na to, kje v Uniji vložijo prošnjo.

ê 2013/33/EU uvodna izjava 3 (prilagojeno)

(3) Na svojem posebnem zasedanju v Tampereju 15. in 16. oktobra 1999 se je Evropski svet dogovoril, da si bo prizadeval za uvedbo skupnega evropskega azilnega sistema na podlagi celovite in vseobsežne uporabe Ženevske konvencije o statusu beguncev z dne 28. julija 1951 kot je bila dopolnjena s Protokolom iz Novo Yorka z dne 31. januarja 1967 (v nadaljnjem besedilu: Ženevska konvencija), s čimer bi se potrdilo načelo nevračanja. Prva faza skupnega evropskega azilnega sistema je bila izpolnjena s sprejetjem ustreznih pravnih aktov, vključno z Direktivo 2003/9/ES, določenih v Pogodbah.

ê 2013/33/EU uvodna izjava 4 (prilagojeno)

(4) Evropski svet je na zasedanju 4. novembra 2004 sprejel haaški program, v katerem so določeni cilji, ki naj bi se na območju svobode, varnosti in pravice izvedli v obdobju 2005-2010. V zvezi s tem je haaški program pozval Evropsko komisijo, da dokonča oceno aktov prve faze ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži akte in ukrepe druge faze.

ê 2013/33/EU uvodna izjava 5 (prilagojeno)

(5) Evropski svet je na zasedanju 10. in 11. decembra 2009 sprejel stockholmski program, v katerem je ponovno poudarjena zaveza k cilju, da se do leta 2012 vzpostavi skupno območje zaščite in solidarnosti na podlagi skupnega azilnega postopka ter enotnega statusa oseb, ki jim je bila priznana mednarodna zaščita, na podlagi visokih standardov zaščite ter pravičnih in učinkovitih postopkov. Stockholmski program nadalje določa, da je bistveno, da se posamezniki glede pogojev za sprejem obravnavajo enako, ne glede na to, v kateri državi članici so vložili prošnjo za mednarodno zaščito.

ò novo

(4)Komisija je v svojem sporočilu z dne 6. aprila 2016 z naslovom „K reformi skupnega evropskega azilnega sistema in krepitvi zakonitih poti v Evropo“ 23 poudarila potrebo po okrepitvi in nadaljnji harmonizaciji skupnega evropskega azilnega sistema. Prav tako je predstavila možnosti za izboljšanje skupnega evropskega azilnega sistema, in sicer z oblikovanjem primernega in pravičnega sistema za določitev države članice, ki je odgovorna za prosilce za mednarodno zaščito, okrepitvijo sistema Eurodac, večjo konvergenco azilnih sistemov v Uniji, preprečevanjem sekundarnega gibanja znotraj Unije in novim mandatom za Agencijo Evropske unije za azil. Tako se je odzvala na poziv Evropskega Sveta z zasedanj 18. in 19. februarja 2016 24 ter 17. in 18. marca 2016 25 , naj doseže napredek na poti k reformi obstoječega okvira Unije, da se zagotovi humana in učinkovita azilna politika. V njem so predlagani tudi nadaljnji ukrepi v skladu s celovitim pristopom k migracijam, kot ga je Evropski parlament določil v poročilu na lastno pobudo z dne 12. aprila 2016.

(5)Pogoji za sprejem se med državami članicami še naprej močno razlikujejo tako v smislu organizacije sprejemnega sistema kot v smislu standardov, ki se zagotavljajo prosilcem. Vztrajne težave v nekaterih državah članicah z izpolnjevanjem sprejemnih standardov, ki so potrebni za dostojno obravnavo prosilcev, so povzročile, da je na peščico držav članic s splošno visokimi standardi sprejema padlo nesorazmerno breme, ki jih sili k nižanju svojih standardov. Bolj izenačeni sprejemni standardi, določeni na ustrezni ravni v vseh državah članicah, bodo prispevali k dostojnejši obravnavi prosilcev in njihovi pravičnejši razdelitvi med države EU.

ê 2013/33/EU uvodna izjava 6 (prilagojeno)

(6) Da se zagotovi ustrezna podpora prizadevanjem držav članic pri izvajanju standardov, določenih v drugi fazi vzpostavljanja skupnega evropskega azilnega sistema  tej direktivi Õ , predvsem  tudi Õ tistim državam članicam, ki se zlasti zaradi svojega geografskega ali demografskega položaja srečujejo s posebnimi in nesorazmernimi pritiski na njihove azilne sisteme, bi bilo treba uporabiti sredstva Evropskega sklada za begunce  Sklada za azil, migracije in vključevanje Õ ter in Evropskega azilnega podpornega urada  Agencije Evropske unije za azil Õ .

ê 2013/33/EU uvodna izjava 7 (prilagojeno)

(7) Glede na rezultate opravljenih ocen izvajanja aktov prve faze je na tej stopnji primerno potrditi načela, na katerih je zasnovana Direktiva 2003/9/ES, da bi se zagotovili boljši pogoji za sprejem za prosilce za mednarodno zaščito (v nadaljnjem besedilu: prosilci).

ê 2013/33/EU uvodna izjava 8

ð novo

(7)Da bi se po vsej Uniji zagotovilo enako obravnavanje prosilcev, bi se morala ta direktiva uporabljati na vseh stopnjah in za vse vrste postopkov v zvezi s prošnjami za mednarodno zaščito, na vseh lokacijah in v objektih, ki sprejemajo prosilce, in dokler lahko slednji ostanejo na ozemlju držav članic kot prosilci. ð Treba je pojasniti, da bi bilo treba prosilcem zagotoviti materialne pogoje za sprejem od trenutka, ko oseba poda prošnjo za mednarodno zaščito uradnikom organa za presojo ali kateremu koli uradniku drugega organa, ki je določen kot pristojen za sprejem in registracijo prošenj oziroma ki organu za presojo pomaga sprejemati takšne prošnje v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [uredba o postopkih]. ï

ò novo

(8)Če se prosilec nahaja v drugi državi članici, kot je tista, v kateri bi se moral nahajati v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba], prosilec ne bi smel biti upravičen do pogojev za sprejem iz členov 14 do 17.

ê 2013/33/EU uvodna izjava 10

(9)Glede obravnavanja oseb, ki spadajo na področje uporabe te direktive, države članice zavezujejo obveznosti iz aktov instrumentov mednarodnega prava, katerih pogodbenice so.

ê 2013/33/EU uvodni izjavi 11 in 12 (prilagojeno)

(10)Treba bi bilo določiti  standardne pogoje Õ standarde za sprejem prosilcev, ki bi zadoščali, da se jim zagotovijo dostojen življenjski standard in primerljivi življenjski pogoji v vseh državah članicah. Harmonizacija pogojev za sprejem prosilcev bi morala pomagati omejiti sekundarno gibanje prosilcev, na katero vplivajo različni pogoji za njihov sprejem.

ò novo

(11)Zato da bi se prosilci zavedali posledic pobega, bi jih morale države članice enotno kar najhitreje in najpozneje ob vložiti prošnje obvestiti o vseh obveznostih, ki jih morajo prosilci izpolnjevati v zvezi s pogoji za sprejem, vključno z okoliščinami, v katerih se lahko materialni pogoji za sprejem omejijo, ter o vseh koristih.

ê 2013/33/EU uvodna izjava 13 (prilagojeno)

(13) Za zagotovitev enake obravnave vseh prosilcev za mednarodno zaščito in zagotovitev skladnosti z veljavnim pravnim redom EU na področju azila, zlasti Direktivo 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite 26 je primerno, da se področje uporabe te direktive razširi na prosilce za subsidiarno zaščito.

ò novo

(12)Zaradi harmonizacije pravil EU o dokumentih, ki se izdajo prosilcem, se prosilci težje nedovoljeno gibajo znotraj Unije. Pojasniti je treba, da naj bi države članice prosilcem izdale potno listino le, kadar obstajajo resni humanitarni ali drugi nujni razlogi za to. Veljavnost potnih listin bi morala biti poleg tega omejena na namen in trajanje, ki sta skladna z razlogom za njihovo izdajo. Izdajo potne listine bi bilo na primer mogoče utemeljiti z resnimi humanitarnimi razlogi, če bi moral prosilec odpotovati v drugo državo članico na zdravljenje ali na obisk k sorodnikom v posebnih primerih, kot so obiski bližnjega sorodnika, ki je hudo bolan, ali obiski zaradi poroke ali pogreba bližnjega sorodnika. Drugi nujni razlogi bi lahko vključevali situacije, ko se od prosilcev, ki jim je bil odobren dostop do trga dela, zahteva, da potujejo zaradi dela, ko morajo prosilci potovati v okviru učnih načrtov ali ko mladoletniki potujejo z rejniškimi družinami.

(13)Prosilci nimajo pravice do izbire države članice, v kateri bodo vložili prošnjo. Prosilec mora vložiti prošnjo za mednarodno zaščito bodisi v državi članici prvega vstopa bodisi, v primeru zakonite prisotnosti, v državi članici zakonitega bivanja ali prebivanja. Za prosilca, ki ni izpolnil svojih obveznosti, velja za manj verjetno, da bi se mu po določitvi odgovorne države članice v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba] dovolilo bivanje v državi članici, v kateri je bil izražen namen za vložitev prošnje, in posledično za bolj verjetno, da bo pobegnil. Zato bi bilo treba pozorno spremljati, kje se prosilec nahaja.

(14)Prosilci morajo biti prisotni v državi članici, v kateri so podali prošnjo, ali v državi članici, kateri so bili predani v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba]. Če prosilec pobegne iz te države članice in brez dovoljenja odpotuje v drugo državo članico, je nujno za namen dobrega delovanja skupnega evropskega azilnega sistema, da se prosilec hitro vrne v državo članico, v kateri bi moral biti prisoten. Do takšne predaje obstaja nevarnost pobega, zato bi bilo treba pozorno spremljati, kje se prosilec nahaja.

(15)Dejstvo, da je prosilec v preteklosti pobegnil v drugo državo članico, je pomemben dejavnik pri presoji nevarnosti pobega prosilca. Za zagotovitev, da prosilec ne bi znova pobegnil in bo ostal na razpolago pristojnim organom, bi bilo treba po vrnitvi prosilca v državo članico, v kateri bi moral biti prisoten, pozorno spremljati, kje se prosilec nahaja.

(16)Iz razlogov v javnem interesu ali zaradi javnega reda, za hitro obdelavo in učinkovito spremljanje prosilčeve vloge za mednarodno zaščito, za hitro obdelavo in učinkovito spremljanje prosilčevega postopka določitve odgovorne države v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba] ali za učinkovito preprečitev pobega prosilca, bi morale države članice po potrebi prosilcu določiti prebivališče na točno določenem mestu, kot so nastanitveni center, zasebna hiša, stanovanje, hotel ali drugi prostori, prilagojeni za nastanitev prosilcev. Takšna odločitev je lahko potrebna, da se učinkovito prepreči pobeg prosilca, zlasti v primerih, ko prosilec ni izpolnil naslednjih obveznosti: ni podal prošnje v državi članici prvega neregularnega ali zakonitega vstopa; ni ostal v državi članici, v kateri bi moral biti prisoten; ali v primerih, ko je bil po pobegu v drugo državo članico vrnjen v državo članico, v kateri bi moral biti prisoten. Če je prosilec upravičen do materialnih pogojev za sprejem, bi bilo treba tudi takšne materialne pogoje za sprejem zagotoviti pod pogojem, da prosilec prebiva na tem točno določenem mestu.

(17)Če obstajajo upravičeni razlogi za sum pobega prosilca, bi morale države članice od prosilcev zahtevati, da se javljajo pristojnim organom tako pogosto, kot je potrebno za zagotovitev, da prosilec ne bo pobegnil. Da se prosilci odvrnejo od nadaljnjega pobega, bi morale imeti države članice v primeru, ko je prosilec upravičen do materialnih pogojev za sprejem, možnost takšne materialne pogoje za sprejem zagotoviti zgolj v naravi.

(18)Vse odločitve, ki omejujejo prosilčevo svobodo gibanja, morajo temeljiti na ravnanju posameznika in posameznih okoliščinah zadevne osebe, pri čemer je treba upoštevati vse posebne potrebe prosilcev glede sprejema ter načelo sorazmernosti. Prosilce je treba ustrezno obvestiti o takšnih odločitvah in posledicah nespoštovanja teh odločitev.

(19)Glede na hude posledice za prosilce, ki so pobegnili ali za katere velja nevarnost pobega, bi bilo treba opredeliti pomen pobega, da se zajameta tako namerno dejanje v izogib veljavnim azilnim postopkom kot dejanska okoliščina, ko prosilec ne ostane na razpolago ustreznim organom, vključno z zapustitvijo ozemlja, na katerem bi moral biti prosilec prisoten.

ê 2013/33/EU uvodna izjava 15

ð novo

(20)Pridržanje prosilcev bi bilo treba uporabljati v skladu z osnovnim načelom, da se osebe ne bi smelo pridržati zgolj zato, ker prosi za mednarodno zaščito, zlasti v skladu z mednarodnimi pravnimi obveznostmi držav članic ter členom 31 Ženevske konvencije. Prosilce se sme pridržati le v zelo jasno opredeljenih izjemnih okoliščinah, ki jih določa ta direktiva, ter ob upoštevanju načela nujnosti in sorazmernosti tako glede načina kot tudi namena takega pridržanja. ð Pridržanje prosilcev na podlagi te direktive bi lahko odredili le sodni ali upravni organi v pisni obliki, pri čemer bi bilo treba navesti utemeljitev pridržanja, tudi v primerih, ko je oseba že pridržana v trenutku, ko poda prošnjo za mednarodno zaščito. ï Kadar je prosilec pridržan, bi moral imeti dejanski dostop do potrebnih procesnih jamstev, kot je pravno sredstvo pred nacionalnim sodnim organom.

ò novo

(21)Kadar se prosilcu določi prebivališče na točno določenem mestu, vendar te obveznosti ne spoštuje, je za pridržanje prosilca treba dokazati nevarnost pobega. V vseh okoliščinah je treba posebej paziti, da se zagotovi sorazmernost trajanja pridržanja in da se pridržanje konča, takoj ko prosilec izpolnjuje naloženo obveznost ali ko ni več razlogov za domnevo, da prosilec te obveznosti ne bo izpolnil. Prosilec mora biti poleg tega obveščen o zadevni obveznosti in o posledicah nespoštovanja te obveznosti.

ê 2013/33/EU uvodna izjava 16

(22)Države članice glede upravnih postopkov v zvezi z razlogi za pridržanje glede pojma „primerna skrbnost“ sprejmejo vsaj konkretne in smiselne ukrepe za zagotovitev, da je mogoče razloge za pridržanje preveriti v najkrajšem možnem času ter da obstaja realna možnost, da bo tako preverjanje lahko tudi uspešno opravljeno v najkrajšem možnem času. Pridržanje ne sme biti daljše, kot je razumno potrebno za dokončanje vseh zadevnih postopkov.

ê 2013/33/EU uvodna izjava 17

(23)Razlogi za pridržanje, določeni v tej direktivi, ne posegajo v druge razloge za pridržanje, vključno z razlogi za pridržanje v okviru kazenskega postopka, ki se uporabljajo po nacionalnem pravu, ki niso povezani s prošnjo državljana tretje države ali osebe brez državljanstva za mednarodno zaščito.

ê 2013/33/EU uvodna izjava 18

ð novo

(24)Pridržani prosilci bi morali biti obravnavani s polnim spoštovanjem človeškega dostojanstva in njihov sprejem bi moral biti posebej oblikovan tako, da ustreza njihovim potrebam v tej situaciji. Države članice bi morale zlasti zagotoviti, da se uporabljata ð člen 24 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in ï člen 37 Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989.

ê 2013/33/EU uvodna izjava 19

(25)Pojavijo se lahko primeri, v katerih pri pridržanju v praksi ni mogoče takoj zagotoviti nekaterih sprejemnih jamstev, na primer zaradi geografske lokacije ali posebne strukture ustanove za pridržanje. Vendar pa bi moralo biti vsako odstopanje od teh jamstev začasno in bi se moralo uporabiti le v izjemnih okoliščinah, določenih v tej direktivi. Odstopanja bi se morala uporabljati le v izjemnih okoliščinah in bi morala biti ustrezno utemeljena, ob upoštevanju okoliščin vsakega primera, vključno z ravnjo resnosti uporabljenega odstopanja, njegovim trajanjem in učinkom na zadevnega prosilca.

ê 2013/33/EU uvodna izjava 20

(26)Da se bolje zagotovi telesna in psihološka integriteta prosilcev, bi moralo biti pridržanje zadnja možnost in bi se smelo uporabiti le, ko so že bili ustrezno preučeni vsi drugi ukrepi, ki ne vključujejo pridržanja pripora. Pri vsakem drugem ukrepu, ki ne vključujejo pridržanja pripora, je treba spoštovati temeljne človekove pravice prosilcev.

ê 2013/33/EU uvodna izjava 21

(27)Da se zagotovi skladnost s procesnimi jamstvi, ki omogočajo stik z organizacijami ali skupinami oseb, ki nudijo pravno pomoč, bi bilo treba zagotoviti informacije o takih organizacijah in skupinah oseb.

ê 2013/33/EU uvodna izjava 22

(28)Države članice bi morale pri odločanju o nastanitvi ustrezno upoštevati največjo koristi otroka, pa tudi posebne okoliščine vsakega prosilca, ki je odvisen od družinskih članov ali drugih bližnjih sorodnikov, kot so neporočeni mladoletni bratje ali sestre, ki so že v državi članici.

ê 2013/33/EU uvodna izjava 14

(29)Sprejem oseb s posebnimi potrebami glede sprejema bi moral biti glavna skrb nacionalnih organov, da se zagotovi, da je tak sprejem posebej oblikovan tako, da ustreza njihovim posebnim potrebam glede sprejema.

ê 2013/33/EU uvodna izjava 9

ð novo

(30)Pri uporabi te direktive bi si morale države članice prizadevati za zagotovitev celovitega upoštevanja načel največje koristi otroka in enotnosti družine v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989 in Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. ð Pogoji za sprejem morajo biti prilagojeni posebnim okoliščinam mladoletnikov, bodisi brez spremstva bodisi v okviru družin, pri čemer je treba ustrezno upoštevati njihovo varnost ter fizično in čustveno oskrbo ter pogoje zagotoviti na način, ki spodbuja njihov splošni razvoj. ï

ò novo

(31)Države članice bi morale zagotoviti, da imajo prosilci potrebno zdravstveno varstvo, ki vključuje vsaj nujno zdravstveno oskrbo in osnovno zdravljenje bolezni in resnih duševnih motenj. V odziv na pomisleke glede javnega zdravja v zvezi s preprečevanjem bolezni in da se zavaruje zdravje posameznih prosilcev, bi moral dostop prosilcev do zdravstvenega varstva vključevati tudi preventivno zdravljenje, kot je cepljenje. Države članice lahko iz razlogov javnega zdravja zahtevajo zdravniške preglede prosilcev. Rezultati zdravniških pregledov ne bi smeli vplivati na presojo prošenj za mednarodno zaščito, ki bi se morala vedno izvajati objektivno, nepristransko in po posameznem primeru v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [uredba o postopkih].

(32)Upravičenost prosilca do materialnih pogojev za sprejem na podlagi te direktive se lahko omeji v nekaterih okoliščinah, kot na primer, če je prosilec iz države članice, v kateri bi moral biti prisoten, pobegnil v drugo državo članico. Vendar bi morala država članica v vseh okoliščinah zagotoviti dostop do zdravstvenega varstva in dostojen življenjski standard v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah, zlasti s kritjem stroškov preživetja prosilcev in njihovih osnovnih potreb tako v smislu fizične varnosti in dostojanstva kot v smislu medosebnih odnosov, pri čemer je treba ustrezno upoštevati ranljivost osebe kot prosilca za mednarodno zaščito ter njegovih družinskih članov ali skrbnikov. Prav tako je treba ustrezno obravnavati tudi prosilce s posebnimi potrebami glede sprejema. Upoštevati je treba tudi posebne potrebe otrok, zlasti kar zadeva spoštovanje otrokove pravice do izobrazbe in dostopa do zdravstvenega varstva. Če se mladoletnik nahaja v drugi državi članici, kot je država članica, v kateri bi moral biti prisoten, bi morala država članica mladoletniku do predaje v odgovorno državo članico zagotoviti dostop do ustreznih izobraževalnih dejavnosti. Upoštevati bi bilo treba posebne potrebe prosilk, ki so utrpele poškodbe zaradi spola, vključno z zagotovitvijo dostopa do zdravstvene oskrbe, pravne pomoči in ustreznega svetovanja v primeru travmatičnih izkušenj ter psihosocialne oskrbe na različnih stopnjah azilnega postopka.

(33)Obseg opredelitve družinskega člana bi moral odražati realnost trenutnih migracijskih trendov, in sicer da prosilci pogosto prispejo na ozemlje držav članic po dolgotrajnem obdobju v tranzitu. Opredelitev bi zato morala vključevati družine, oblikovane zunaj izvorne države, toda pred prihodom na ozemlje držav članic.

ê 2013/33/EU uvodna izjava 23

ð novo

(34)Za spodbujanje samozadostnosti prosilcev ter zmanjšanje velikih neskladnosti med državami članicami je bistveno zagotoviti jasna pravila glede dostopa prosilcev do trga dela ð in poskrbeti, da takšen dostop tudi dejansko obstaja, in sicer brez nalaganja pogojev, ki prosilcu dejansko preprečujejo iskanje zaposlitve. Preskusi trga dela, ki se uporabljajo za dajanje prednosti lastnim državljanom ali drugim državljanom Unije ali državljanom tretjih držav, ki zakonito prebivajo v zadevni državi članici, ne bi smeli ovirati dejanskega dostopa prosilcev do trga dela in bi jih bilo treba izvajati brez poseganja v načelo, da imajo prednost državljani Unije, kot je določeno v ustreznih določbah veljavnih aktov o pristopu ï.

ò novo

(35)Najdaljši dovoljeni časovni okvir za dostop do trga dela bi bilo treba uskladiti s trajanjem postopka vsebinske obravnave. Da se povečajo možnosti vključevanja in samozadostnosti prosilcev, se spodbuja zgodnejši dostop do trga dela, če je verjetno, da bo prošnja dobro utemeljena, tudi ko se prošnja obravnava prednostno v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [uredba o postopkih]. Države članice bi morale zato razmisliti o skrajšanju navedenega obdobja, kolikor je mogoče, da se prosilcem zagotovi dostop do trga dela najpozneje v treh mesecih od datuma vložitve prošnje v primerih, ko je verjetno, da bo prošnja dobro utemeljena. Države članice pa ne bi smele odobriti dostopa do trga dela prosilcem, katerih prošnja za mednarodno zaščito bo verjetno neutemeljena in za katero se uporabi postopek pospešene obravnave.

(36)Ko se prosilcem odobri dostop do trga dela, bi morali biti upravičeni do skupnega sklopa pravic na podlagi enake obravnave prosilcev in državljanov. Delovni pogoji bi morali zajemati vsaj plačo in odpustitev, zahteve glede zdravja in varstva pri delu, delovni čas in letni dopust, ob upoštevanju veljavnih kolektivnih pogodb. Prosilci bi se morali prav tako enako obravnavati kar zadeva svobodo združevanja in pripadnosti, izobraževanje in poklicno usposabljanje, priznavanje poklicnih kvalifikacij in socialno varnost.

(37)Država članica bi morala poklicne kvalifikacije, ki jih je prosilec pridobil v drugi državi članici, priznati na enak način kot tiste, ki so jih pridobili državljani Unije, kvalifikacije, pridobljene v tretji državi, pa bi morala upoštevati v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES 27 . Treba bi bilo razmisliti tudi o posebnih ukrepih za učinkovito reševanje praktičnih težav, s katerimi se prosilci soočajo pri ugotavljanju verodostojnosti njihovih diplom, spričeval ali drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah, izdanih v tujini, zlasti zaradi pomanjkanja dokumentarnih dokazil in njihove nezmožnosti za kritje stroškov postopkov priznavanja.

(38)Uporabljati bi se morala opredelitev področij socialne varnosti iz Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta 28 .

(39)Zaradi morebitno začasne narave bivanja prosilcev in brez poseganja v Uredbo (EU) št. 1231/2010 Evropskega parlamenta in Sveta bi morale imeti države članice možnost izključitve družinskih dajatev in dajatev za brezposelnost iz enake obravnave prosilcev in lastnih državljanov, prav tako pa bi morale imeti možnost omejitve prošnje za enako obravnavo v zvezi z izobraževanjem in poklicnim usposabljanjem. Tudi pravica do svobode združevanja in pripadnosti se lahko omeji, in sicer se lahko prosilci izključijo iz udeležbe v upravljanju nekaterih organov in zasedanja javne funkcije.

(40)Pravo Unije ne omejuje pristojnosti držav članic za urejanje njihovih sistemov socialne varnosti. Glede na to, da to področje na ravni Unije ni usklajeno, ima vsaka država članica možnost, da določi pogoje za odobritev prejemkov socialne varnosti, pa tudi znesek takšnih prejemkov in obdobje, za katero se odobrijo. Vendar bi morale države članice pri izvrševanju te pristojnosti ravnati skladno s pravom Unije.

ê 2013/33/EU uvodna izjava 24

ð novo

(41)Za zagotovitev skladnosti gmotne pomoči ð materialnih pogojev za sprejem ï , ki jih jo prejmejo prosilci, z načeli iz te direktive je nujno, ð da se nadalje pojasni narava teh pogojev, ki vključujejo med drugim nastanitev, hrano in obleko, poleg tega pa tudi bistvene neprehrambene izdelke, kot so higienski izdelki. Prav tako je pomembno, ï da države članice določijo raven ð materialnih pogojev za sprejem, ki se zagotovijo v obliki finančne pomoči ali kuponov, ï take pomoči na podlagi ustreznih referenčnih vrednosti ð , da se državljanom zagotovi ustrezen življenjski standard, kot so podpora ob minimalnem dohodku, minimalna plača, minimalna pokojnina, dajatve za brezposelnost in dajatve socialne pomoči ï . To ne pomeni, da bi morali dobiti enako znesek količino kot državljani. Države članice smejo prosilcem zagotoviti manj ugodno obravnavo kot državljanom, kot je določeno v tej direktivi.

ê 2013/33/EU uvodna izjava 25 (prilagojeno)

ð novo

(42)ð Da se omeji možnost zlorabe sistema za sprejem, bi morale imeti države članice možnost zagotovitve materialnih pogojev za sprejem, le kolikor prosilci nimajo zadostnih sredstev, da preživijo. Ko države članice presojajo sredstva prosilca in zahtevajo, da pokrije materialne pogoje za sprejem ali prispeva k njim, bi morale spoštovati načelo sorazmernosti in upoštevati posamezne okoliščine prosilca ter potrebo po spoštovanju prosilčevega dostojanstva ali osebne integritete, vključno s posebnimi potrebami prosilca glede sprejema. Od prosilcev se ne bi smelo zahtevati, da krijejo stroške potrebnega zdravstvenega varstva ali prispevajo k njemu. ï Možnost zlorabe sistema za sprejem bi bilo  prav tako Õ treba omejiti, tako da se navedejo okoliščine, v katerih se lahko materialni pogoji za sprejem za prosilce ð nastanitev, hrana, obleka in drugi bistveni neprehrambeni izdelki, ki se zagotovijo v obliki finančne pomoči ali kuponov, nadomestijo s pogoji za sprejem, ki se zagotovijo v naravi, ter okoliščine, v katerih se lahko dodatek za dnevne izdatke ï omejijo ali ukinejo, hkrati pa se vsem prosilcem zagotovi dostojen življenjski standard.

ê 2013/33/EU uvodna izjava 26

ð novo

(43)ð Države članice bi morale vzpostaviti ustrezno usmerjanje, spremljanje in nadzor svojih pogojev za sprejem. Da se zagotovijo primerljivi življenjski pogoji, bi se moralo od držav članic zahtevati, da v svojih sistemih spremljanja in nadzora upoštevajo operativne standarde glede pogojev za sprejem in posebne kazalnike, ki jih je [razvil Evropski azilni podporni urad / razvila Agencija Evropske unije za azil]. ï Treba bi bilo zagotoviti učinkovitost nacionalnih sistemov za sprejem in sodelovanje med državami članicami na področju sprejema prosilcev ð , tudi prek mreže Unije organov za sprejem, ki jo je [ustanovil Evropski azilni podporni urad / ustanovila Agencija Evropske unije za azil] ï .

ê 2013/33/EU uvodna izjava 27

(44)Treba bi bilo spodbujati ustrezno koordinacijo med pristojnimi organi v zvezi s sprejemom prosilcev, zato bi bilo treba spodbujati skladne odnose med lokalnimi skupnostmi in nastanitvenimi centri.

ò novo

(45)Glede na izkušnje je kontingentno načrtovanje potrebno, da se zagotovi ustrezen sprejem prosilcev v primerih, ko se države članice soočajo z nesorazmernim številom prosilcev za mednarodno zaščito. Redno bi bilo treba spremljati in ocenjevati, ali so ukrepi iz kontingentnih načrtov držav članic ustrezni.

ê 2013/33/EU uvodna izjava 28

(46)Države članice bi morale imeti možnost, da uvedejo ali ohranjajo bolj ugodne določbe za državljane tretjih držav in osebe brez državljanstva, ki državo članico zaprosijo za mednarodno zaščito.

ê 2013/33/EU uvodna izjava 29 (prilagojeno)

(47)V tem duhu se dDržave članice se tudi pozivajo, da določbe te direktive uporabljajo v povezavi s postopki za odločanje o vlogah za druge oblike zaščite, ki niso določene v Direktivi 2011/95/EU Uredbi (EU) št. XXX/XXX [uredba o pogojih za azil].

ê 2013/33/EU uvodna izjava 30

ð novo

(48)Izvajanje te direktive bi bilo treba redno ocenjevati. ð Države članice bi morale Komisiji predložiti potrebne informacije, da bi lahko izpolnila svoje obveznosti poročanja. ï

ê 2013/33/EU uvodna izjava 31 (prilagojeno)

(49)Ker cilja te direktive, in sicer zagotoviti standarde  glede pogojev Õ za sprejem prosilcev v državah članicah, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in se ta cilja zaradi obsega in vplivov te direktive lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

ê 2013/33/EU uvodna izjava 32

(50)V skladu s Skupno politično izjavo z dne 28. septembra 2011 držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih 29 se države članice zavezujejo, da bodo v upravičenih primerih obvestilu o ukrepih za prenos priložile en ali več dokumentov, v katerih se pojasnjeni razmerje med sestavnimi elementi direktive in ustrezajočimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je posredovanje takih dokumentov v primeru te direktive upravičeno.

ê 2013/33/EU uvodna izjava 33 (prilagojeno)

(33) V skladu s členoma 1 in 2 ter členom 4a(1) Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen PEU in Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU), in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola Združeno kraljestvo in Irska ne sodelujeta pri sprejetju te direktive, ki zato zanju ni zavezujoča in se v njiju ne uporablja.

ò novo

(51)[V skladu s členom 3 Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, sta ti državi članici podali uradno obvestilo, da želita sodelovati pri sprejetju in uporabi te direktive.]

ALI

(51) [V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, ter brez poseganja v člen 4 navedenega protokola ti državi članici ne sodelujeta pri sprejetju te direktive, ki zato zanju ni zavezujoča in se v njiju ne uporablja.]

ALI

(51) [V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, ter brez poseganja v člen 4 navedenega protokola Združeno kraljestvo ne sodeluje pri sprejetju te direktive, ki zato zanj ni zavezujoča in se v njem ne uporablja.

(52) V skladu s členom 3 Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, je Irska (z dopisom z dne ...) podala uradno obvestilo, da želi sodelovati pri sprejetju in uporabi te direktive.]

ALI

(51) [V skladu s členom 3 Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, je Združeno kraljestvo (z dopisom z dne ...) podalo uradno obvestilo, da želi sodelovati pri sprejetju in uporabi te direktive.

(52) V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola Irska ne sodeluje pri sprejetju te direktive, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.]

ê 2013/33/EU uvodna izjava 34

(52)V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen k PEU in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju te direktive, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

ê 2013/33/EU uvodna izjava 35

(53)Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so priznana z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah. Namen te direktive je zlasti zagotoviti dosledno spoštovanje človeškega dostojanstva in spodbujati uporabo členov 1, 4, 6, 7, 18, 21, 24 in 47 Listine ter jo je treba temu ustrezno izvajati.

ê 2013/33/EU uvodna izjava 36 (prilagojeno)

(54)Obveznost prenosa te direktive v nacionalno pravo bi morala biti omejena na tiste določbe, ki pomenijo vsebinsko spremembo v primerjavi z  s predhodno Õ Direktivo 2003/9/ES. Obveznost prenosa določb, ki so nespremenjene, izhaja iz navedene  predhodne Õ direktive.

ê 2013/33/EU uvodna izjava 37 (prilagojeno)

(55)Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos Direktive 2003/9/ES 2013/33/EU v nacionalno pravo, kot so določeni v delu B Prilogie II –

ê 2013/33/EU (prilagojeno)

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

 PREDMET UREJANJA Õ NAMEN, OPREDELITEV POJMOV IN PODROČJE UPORABE

Člen 1

Namen

Namen Tate direktivae je določiti  določa Õ standarde za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (v nadaljnjem besedilu: prosilci) v državah članicah.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Za namene te direktive V tej direktivi  se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov Õ :

(1)(a)„prošnja za mednarodno zaščito“: pomeni prošnjo za mednarodno zaščito, kot je opredeljena v členu 2(h) [4(2)(a)] Direktive 2011/95/EU Uredbe (EU) št. XXX/XXX 30 [uredba o postopkih];

ê 2013/33/EU (prilagojeno)

ð novo

(2)(b)„prosilec“: pomeni ð prosilca, kot je opredeljen v členu [4(2)(b)] Uredbe (EU) št. XXX/XXX [uredba o postopkih] ï državljana tretje države ali osebo brez državljanstva, ki je vložil oziroma vložila prošnjo za mednarodno zaščito, v zvezi s katero še ni bila sprejeta dokončna odločitev;

(3)(c)„družinski člani“: pomenijo ð družinske člane, kot so opredeljeni v členu [2(9)] Uredbe (EU) št. XXX/XXX 31 [uredba o pogojih za azil]; ï v kolikor je družina že obstajala v izvorni državi, naslednje člane prosilčeve družine, ki so prisotni v isti državi članici v povezavi s prošnjo za mednarodno zaščito:

–zakonca prosilca ali njegovega neporočenega partnerja v trajni zvezi, kadar zakon ali praksa zadevne države članice neporočene pare obravnava na primerljiv način s poročenimi pari po njenjem pravu o državljanih tretjih držav;

–mladoletne otroke parov iz prve alinee ali prosilca, pod pogojem, da so neporočeni, in ne glede na to, ali so bili rojeni v zakonu ali izven zakona ali posvojeni, kot določa nacionalno pravo;

–očeta, mater ali drugo odraslo osebo, ki je za prosilca odgovorna po zakonu ali praksi zadevne države članice, kadar je ta prosilec mladoleten in neporočen;

(4)(d)„mladoletnik“: pomeni ð mladoletnika, kot je opredeljen v členu [2(10)] Uredbe (EU) št. XXX/XXX [uredba o pogojih za azil] ï državljana tretje države ali osebo brez državljanjstva, mlajšega oziroma mlajšo od 18 let;

(5)(e)„mladoletnik brez spremstva“: pomeni mladoletnika  brez spremstva Õ ð , kot je opredeljen v členu [2(11)] Uredbe (EU) št. XXX/XXX [uredba o pogojih za azil] ï ki prispe na ozemlje države članice brez spremstva odrasle osebe, ki je zanj odgovorna po zakonu ali v skladu s prakso zadevne države članice, dokler taka oseba dejansko ne prevzame skrbi zanj; vključuje tudi mladoletnika, ki ostane brez spremstva, potem ko je vstopil na ozemlje države članice;

ê 2013/33/EU

(6)(f)„pogoji za sprejem“: pomenijo celovit sklop ukrepov, ki jih države članice zagotavljajo prosilcem v skladu s to direktivo;

ê 2013/33/EU (prilagojeno)

ð novo

(7)(g)„materialni pogoji za sprejem“: pomenijo pogoje za sprejem, ki vključujejo nastanitev, hrano, in obleko ðin druge bistvene neprehrambene izdelke, skladno s potrebami prosilcev v okviru njihovih posebnih pogojev za sprejem, kot so higienski izdelki, ï ki se zagotovijo zagotovljeno v naravi ali kot finančna pomoč ali kot kuponi ali kombinacija vseh treh, ter dodatek za dnevne izdatke;

ê 2013/33/EU

(8)(h)„pridržanje“: pomeni, da država članica prosilca pridrži na nekem mestu, kjer se mu odvzame svoboda gibanja;

(9)(i)„nastanitveni center“: pomeni katero koli mesto, ki se uporablja za skupinsko nastanitev prosilcev;

ò novo

(10)„pobeg“: pomeni dejanje, s katerim prosilec, da bi se izognil azilnim postopkom, bodisi zapusti ozemlje, na katerem bi moral biti prisoten v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX 32 [dublinska uredba], ali ne ostane na razpolago pristojnim organom oziroma sodišču ali razsodišču;

(11)„nevarnost pobega“: pomeni obstoj razlogov, ki temeljijo na objektivnih merilih, opredeljenih v nacionalnem pravu, za domnevo v posameznem primeru, da bi prosilec lahko pobegnil;

ê 2013/33/EU (prilagojeno)

ð novo

(12)(j)„ skrbnik Õ zastopnik“: pomeni osebo ð , kot je opredeljena v členu [4(2)(f)] Uredbe (EU) št. XXX/XXX [uredba o postopkih] ï ali organizacijo, ki so jo pristojni organi imenovali, da mladoletniku brez spremstva pomaga in ga zastopa v postopkih iz te direktive, da se zagotovi največja korist otroka in zanj po potrebi opravijo pravna dejanja. Kadar je za zastopnika imenovana organizacija, ta določi osebo, odgovorno za izvajanje nalog zastopnika za mladoletnika brez spremstva v skladu s to direktivo;

(13)(k)„prosilec s posebnimi potrebami glede sprejema“: pomeni  prosilca Õ ranljivo osebo v skladu s členom 21, ki potrebuje posebna jamstva, da bi lahko uveljavljal pravice in izpolnjeval obveznosti, določene v tej direktivi ð , kot so prosilci, ki so mladoletniki, mladoletniki brez spremstva, invalidi, starejši ljudje, nosečnice, starši samohranilci z mladoletnimi otroki, žrtve trgovine z ljudmi, osebe s hudimi boleznimi, osebe z motnjami v duševnem zdravju in osebe, ki so bile mučene, posiljene ali so bile podvržene drugim hudim oblikam psihološkega, fizičnega ali spolnega nasilja, kot so žrtve pohabljanja ženskih spolnih organov ï .

Člen 3

Področje uporabe

1.Ta direktiva se uporablja za vse državljane tretjih držav in osebe brez državljanstva, ki podajo prošnjo za mednarodno zaščito na ozemlju, vključno na  zunanji Õ meji, v teritorialnemih vodah ð morju ï ali na tranzitnih območjih države članice  držav članic Õ , dokler jim je kot prosilcem dovoljeno ostati na ozemlju, ter tudi za družinske člane, če so po nacionalnem pravu vključeni v tako prošnjo za mednarodno zaščito.

2.Ta direktiva se ne uporablja za prošnje za diplomatski ali teritorialni azil, ki so predložene predstavništvom držav članic.

3.Ta direktiva se ne uporablja, kadar se uporabljajo določbe  uporablja Õ Direktivae Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb 33 .

4.Države članice se lahko odločijo, da to direktivo uporabljajo v povezavi s postopki odločanja o prošnjah za druge oblike zaščite, ki ne izhajajo iz Direktive 2011/95/EU Uredbe (EU) št. XXX/XXX [uredba o pogojih za azil].

Člen 4

Ugodnejše določbe

Države članice lahko uvedejo ali obdržijo ugodnejše določbe glede pogojev za sprejem prosilcev in drugih  njihovih vzdrževanih Õ bližnjih ožjih sorodnikov prosilca, ki so prisotni v isti državi članici, kadar so od njega odvisni, ali iz humanitarnih razlogov, v kolikor so te določbe skladne s to direktivo.

ê 2013/33/EU

ð novo

POGLAVJE II

SPLOŠNE DOLOČBE O POGOJIH ZA SPREJEM

Člen 5

Obveščanje

1.Države članice prosilce v razumnem času, ki ne presega petnajstih dni po tem, ko so vložili ð čim prej ali vsaj ob vložitvi ï njihoveo prošnjeo za mednarodno zaščito, obvestijo vsaj o vseh uveljavljenih pravicah in o obveznostih, ki jih morajo izpolnjevati v zvezi s pogoji za sprejem ð . V predloženih informacijah poudarijo, da prosilec ni upravičen do pogojev za sprejem iz členov 14 do 17 te direktive, kot je navedeno v členu 17a iste direktive, v nobeni drugi državi članici kot v državi članici, v kateri mora biti prisoten v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba] ï .

Države članice zagotovijo, da prosilci dobijo informacije o organizacijah ali skupinah oseb, ki zagotavljajo posebno pravno pomoč, in organizacijah, ki bi jim lahko pomagale ali jih obvestile o razpoložljivih pogojih za sprejem, vključno z zdravstvenim varstvom.

2.Države članice zagotovijo, da so informacije iz odstavka 1 v pisni obliki ð na podlagi standardne predloge, ki jo razvije Agencija Evropske unije za azil, ï in v jeziku, ki ga prosilec razume ali za katerega se razumno domneva, da ga razume. Kadar je ð potrebno ï primerno, se te informacije lahko zagotovijo tudi ustno ð in prilagojeno potrebam mladoletnikov ï .

ê 2013/33/EU (prilagojeno)

ð novo

Člen 6

 Potne listine Õ Dokumentacija

1. Države članice zagotovijo, da prosilec v treh dneh po vložitvi prošnje za mednarodno zaščito dobi dokument, izdan na njegovo ime, ki potrjuje njegov status prosilca ali dokazuje, da mu je dovoljeno ostati na ozemlju države članice dokler odločanje o njegovi vlogi ni končano ali dokler njegovo vlogo obravnavajo.

Če se imetnik ne sme svobodno gibati po celem ozemlju države članice ali njegovem delu, je v dokumentu navedeno tudi to dejstvo.

2. Države članice lahko izključijo uporabo tega člena, kadar je prosilec v priporu in med obravnavanjem prošnje za mednarodno zaščito, podane na meji ali v sklopu postopka za odločitev o pravici prosilca do vstopa na ozemlje države članice. V posebnih primerih lahko države članice prosilcem med obravnavanjem prošnje za mednarodno zaščito zagotovijo druga dokazila, enakovredna dokumentu iz odstavka 1.

3. Ni nujno, da dokument iz odstavka 1 potrjuje identiteto prosilca.

4. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da prosilcem zagotovijo dokument iz odstavka 1, ki mora biti veljaven, dokler imajo pravico ostati na ozemlju zadevne države članice.

5. Države članice lahko prosilcem izdajo potno listino, ð le ï kadar nastopijo resni humanitarni ð ali drugi nujni ï razlogi, ki zahtevajo njihovo prisotnost v drugi državi. ð Veljavnost potne listine je poleg tega omejena na namen in trajanje, ki sta skladna z razlogom za njeno izdajo. ï

6.Preden države članice prosilcem zagotovijo pravice, do katerih so upravičeni po tej direktivi, jim zgolj zato, ker so prosilci za mednarodno zaščito, ne naložijo nepotrebnih ali nesorazmernih obveznosti glede dokumentacije ali drugih administrativnih obveznosti.

ê 2013/33/EU

Člen 7

PrebBivališče in svoboda gibanja

1.Prosilci se lahko svobodno gibajo po ozemlju države članice gostiteljice ali na območju, ki jim ga ta država članica določi. Tako določeno območje ne vpliva na neodtujljivo sfero zasebnega življenja in omogoča zadosten prostor za zagotavljanje možnosti uveljavljanja vseh pravic po tej direktivi.

ê 2013/33/EU (prilagojeno)

ð novo

2.Države članice lahko ð po potrebi ï določijo prebivališče kraj bivanja prosilca ð na točno določenem mestu ï iz  katerega koli od naslednjih Õ razlogov: v

(a) javnegam interesau,  ali Õ zaradi javnega reda ali,;

(b) kadar je potrebno, za hitro obdelavo in učinkovito spremljanje njegove prošnje za mednarodno zaščito;.

ò novo

(c) za hitro obdelavo in učinkovito spremljanje njegovega postopka določitve odgovorne države v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba];

(d) za učinkovito preprečitev pobega prosilca, zlasti:

–za prosilce, ki niso izpolnili obveznosti, da podajo prošnjo v državi članici prvega vstopa, kot je določeno v členu [4(1)] Uredbe (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba], ter so odpotovali v drugo državo članico brez ustrezne utemeljitve in prošnjo podali tam; ali

–kadar morajo biti prosilci prisotni v drugi državi članici v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba]; ali

–za prosilce, ki so bili vrnjeni v državo članico, v kateri morajo biti prisotni v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba], potem ko so pobegnili v drugo državo članico.

V navedenih primerih je zagotovitev materialnih pogojev za sprejem odvisna od dejanskega prebivanja prosilca na tistem točno določenem mestu.

3.Če obstajajo upravičeni razlogi za sum, da bo prosilec pobegnil, države članice po potrebi od prosilca zahtevajo, da se javlja pristojnim organom ali da se pri njih osebno zglasi, bodisi nemudoma bodisi ob točno določenem času, tako pogosto, kot je potrebno za učinkovito preprečitev pobega prosilca.

ê 2013/33/EU (prilagojeno)

4.Države članice predvidijo možnost, da prosilcem izdajo začasno dovoljenje za zapustitev  njihovega Õ prebivališča kraja bivanja iz odstavkov 2 in 3 in/ali določenegao območjae iz odstavka 1. Odločitve  o vsebini posamezne zadeve Õ se sprejmejo posamično, objektivno in nepristransko, če pa so zavrnilne, se navedejo razlogi za to.

Prosilcu ni treba prositi za dovoljenje za obisk organov in sodišč, če se zahteva njegova prisotnost.

ê 2013/33/EU

ð novo

5.Države članice od prosilcev zahtevajo, da pristojne organe čimprej obvestijo o svojem trenutnem ð prebivališču ali ï naslovu ð ali telefonski številki, na kateri so dosegljivi, ï in jim sporočijo kakršno koli spremembo ð telefonske številke ali ï naslova.

ê 2013/33/EU (prilagojeno)

36.Države članice lahko določijo, da so materialni pogoji za sprejem odvisni od dejanskega prebivanja prosilcev na nekem določenem mestu, ki ga določijo države članice. Taka odločitev, ki je lahko splošne narave, se sprejme posamično in na podlagi nacionalnega prava.

ò novo

7.Odločitve iz tega člena temeljijo na ravnanju posameznika in posebnem položaju zadevne osebe, vključno v zvezi s prosilci s posebnimi potrebami glede sprejema, ter se sprejmejo ob ustreznem upoštevanju načela sorazmernosti.

8.Države članice v vsaki odločitvi, sprejeti v skladu s tem členom, navedejo dejanske razloge, po potrebi pa tudi pravne razloge. Prosilci se nemudoma pisno in v jeziku, ki ga razumejo ali za katerega se razumno domneva, da ga razumejo, obvestijo o sprejetju takšne odločitve, postopkih za izpodbijanje odločitve v skladu s členom 25 ter posledicah neizpolnjevanja obveznosti iz odločitve.

ê 2013/33/EU (prilagojeno)

Člen 8

Pridržanje

1.Države članice ne smejo pridržati osebe zgolj zato, ker je prosilec v skladu z Direktivo 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite 34 .

ê 2013/33/EU

2.Kadar se izkaže za potrebno ter na podlagi posamične presoje vsakega primera, lahko države članice prosilca pridržijo, če ni mogoče učinkovito uporabiti drugega, manj prisilnega ukrepa.

3.Prosilca se sme pridržati le:

(a)da se določi ali preveri njegova identiteta ali državljanstvo;

(b)da se določijo tisti elementi, na katerih temelji prošnja za mednarodno zaščito, ki jih brez pridržanja ne bi bilo mogoče pridobiti, zlasti če obstaja nevarnost, da bo prosilec pobegnil;

ò novo

(c) da se zagotovi izpolnjevanje pravnih obveznosti, ki so prosilcu naložene s posamezno odločitvijo v skladu s členom 7(2), v primerih ko prosilec ni izpolnil takšnih obveznosti in obstaja nevarnost, da bo prosilec pobegnil.

ê 2013/33/EU

ð novo

(d)(c)da se v okviru ð mejnega ï postopka ð v skladu s členom [41] Uredbe (EU) št. XXX/XXX [uredba o postopkih] ï odloči o pravici prosilca do vstopa na ozemlje;

ê 2013/33/EU (prilagojeno)

(e)(d)kadar je prosilec pridržan zaradi postopka vračanja v skladu z Direktivo 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav 35 , da bi se pripravila vrnitev in/ali izvedel postopek odstranitve, ter lahko zadevna država članica lahko na podlagi objektivnih meril, vključno s tem, da je prosilec že imel priložnost začeti azilni postopek, sklepa, da je mogoče utemeljeno domnevati, da prošnjo podaja samo zato, da bi zadržal ali otežil izvedbo Ö izvršbo Õ odločbe o vrnitvi;

(f)(e)kadar to zahteva zaščita nacionalne varnosti ali javnega reda;

(g)(f)v skladu s členom 28 29 Uredbe (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva 36 XXX/XXX [dublinska uredba].

ê 2013/33/EU

ð novo

ð Vsi zgornji ï Rrazlogi za pridržanje se opredelijo v nacionalnem pravu.

ê 2013/33/EU

4.Države članice zagotovijo, da so pravila o alternativah pridržanju, kot so redno javljanje organom, predložitev finančnega jamstva ali obveznost zadrževanja na določenem mestu, določena v nacionalnem pravu.

Člen 9

Jamstva za pridržane prosilce

1.Prosilca se pridrži za čim krajše obdobje in se ga obdrži v pridržanju le tako dolgo, dokler veljajo razlogi iz člena 8(3).

Upravni postopki v zvezi z razlogi za pridržanje iz člena 8(3) se skrbno izvršujejo. Zamude v upravnih postopkih, ki jih ni mogoče pripisati prosilcu, ne upravičujejo nadaljevanja pridržanja.

2.Pridržanje prosilcev pisno odredijo sodni ali upravni organi. V ukrepu za pridržanje se navedejo dejanski in pravni razlogi, ki so podlaga za pridržanje.

3.Kadar pridržanje odredijo upravni organi, države članice zagotovijo hitro sodno preučitev zakonitosti pridržanja, ki se opravi po uradni dolžnosti in/ali na zahtevo prosilca. Pri preučitvi po uradni dolžnosti se o taki preučitvi odloči čim hitreje po začetku pridržanja. Pri preučitvi na zahtevo prosilca se odloči čim hitreje po začetku ustreznih postopkov. V ta namen države članice v nacionalnem pravu določijo obdobje, v katerem se opravi sodna preučitev po uradni dolžnosti in/ali sodna preučitev na zahtevo prosilca.

Kadar se v okviru sodnega preučitve pregleda izkaže, da je pridržanje nezakonito, se zadevnega prosilca nemudoma izpusti.

4.Pridržanie prosilcie se nemudoma pisno in v jeziku, ki ga razumejo ali za katerega se razumno domneva, da ga razumejo, obvestijo o razlogih za pridržanje in o postopkih za izpodbijanje ukrepa za pridržanje, določenih v nacionalnem pravu, kakor tudi o možnosti, da zahtevajo brezplačno pravno pomoč in zastopanje.

5.Pridržanje v razumnih časovnih presledkih preuči pregleda sodni organ po uradni dolžnosti in/ali na zahtevo zadevnega prosilca, zlasti kadar traja pridržanje dalj časa, se pojavijo relevantne okoliščine ali so dostopne nove informacije, ki lahko vplivajo na zakonitost pridržanja.

6.Države članice v primeru sodne preučitve ukrepa za pridržanje iz odstavka 3 zagotovijo, da imajo prosilci dostop do brezplačne pravne pomoči in zastopanja. To vključuje vsaj pripravo zahtevanih procesnih dokumentov in sodelovanje na obravnavi pred sodnimi organi v imenu prosilca.

Brezplačno pravno pomoč in zastopanje zagotavljajo ustrezno usposobljene osebe, ki to lahko opravljajo ali jim je to dopuščeno v skladu z nacionalnim pravom in katerih interesi niso ali ne bi mogli biti v nasprotju z interesi prosilcev.

7.Države članice lahko določijo tudi, da se brezplačna pravna pomoč in zastopanje dodelita:

(a)samo tistim, ki nimajo zadosti sredstev, in/ali

(b)samo prek storitev, ki jih zagotavljajo pravni ali drugi svetovalci ali drugi zagovorniki, ki so v nacionalnem pravu posebej določeni za pomoč prosilcem in njihovo zastopanje.

8.Države članice lahko tudi:

(a)določijo denarne in/ali časovne omejitve za zagotavljanje brezplačne pravne pomoči in zastopanja, pod pogojem, da z njimi ne omejujejo arbitrarno samovoljno dostopa do pravne pomoči in zastopanja;

(b)določijo, da obravnava prosilcev, kar zadeva honorarje in druge stroške, ni ugodnejša od obravnave, ki je na splošno namenjena njihovim državljanom v zadevah, ki se nanašajo na pravno pomoč.

9.Države članice lahko zahtevajo, da se jim v celoti ali delno povrnejo denar za vsei odobrenei stroškei, če in kadar se finančni položaj prosilca znatno izboljša ali če je bila odločitev o odobritvi takšnih stroškov sprejeta na podlagi neresničnih informacij, ki jih je predložil prosilec.

10.Postopki za dostop do pravne pomoči in zastopanja so določeni v nacionalnem pravu.

Člen 10

Pogoji za pridržanje

1.Pridržanje prosilcev se praviloma izvaja v posebnih ustanovah za pridržanje. Kadar država članica ne more zagotoviti nastanitve v posebni ustanovi za pridržanje in mora uporabiti nastanitev v zaporu, je pridržani prosilec ločen od navadnih zapornikov in uporabljajo se pogoji za pridržanje, določeni v tej direktivi.

Pridržanie prosilcie se, kolikor je mogoče, ločijo od drugih državljanov tretjih držav, ki niso vložili prošnje za mednarodno zaščito.

Kadar prosilcev ni mogoče pridržati ločeno od drugih državljanov tretjih držav, zadevna država članica zagotovi, da se uporabljajo pogoji za pridržanje, določeni v tej direktivi.

2.Pridržanim prosilcem se omogoči dostop do površin na prostem.

3.Države članice zagotovijo, da lahko predstavniki Urada Visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR) komunicirajo s prosilci in jih obiščejo v pogojih, ki spoštujejo zasebnost. Ta možnost se uporablja tudi za organizacijo, ki v imenu UNHCR deluje na ozemlju zadevne države članice na podlagi sporazuma s to državo članico.

4.Države članice zagotovijo, da imajo družinski člani, pravni ali drugi svetovalci ali zagovorniki in predstavniki ustreznih nevladnih organizacij, ki jih zadevna država članica priznava, možnost, da komuniciratijo s prosilci in jih obiščejo v pogojih, ki spoštujejo zasebnost. Dostop do objekta za pridržanje se lahko omeji le, če je to po nacionalnem pravu objektivno potrebno zaradi varnosti, javnega reda ali upravnega poslovanja objekta za pridržanje, pod pogojem, da se s tem ta dostop ne omeji močno ali onemogoči.

5.Države članice zagotovijo, da se pridržanim prosilcem sistematično posredujejo informacije o pravilih, ki veljajo v ustanovi, ter določijo njihove pravice in obveznosti v jeziku, ki ga razumejo ali za katerega se razumno domneva, da ga razumejo. Države članice lahko v ustrezno utemeljenih primerih ter za razumno obdobje, ki je čim krajše, določijo odstopanje od te obveznosti, če je prosilec pridržan na meji ali v tranzitnem območju. To odstopanje se ne uporablja v primerih iz člena 43 41 Direktive 2013/32/EU Uredbe (EU) št. XXX/XXX [uredba o postopkih].

ê 2013/33/EU (prilagojeno)

ð novo

Člen 11

Pridržanje ranljivih oseb in prosilcev s posebnimi potrebami glede sprejema

1.Nacionalni organi prednostno poskrbijo za zdravje, vključno z duševnim zdravjem, pridržanih prosilcev, ki so ranljive osebe ð imajo posebne potrebe glede sprejema ï .

Kadar so pridržanie ranljive osebe ð prosilci s posebnimi potrebami glede sprejema ï , države članice zagotovijo redno spremljanje in ustrezno pomoč, pri čemer se upošteva njihov poseben položaj, vključno z njihovim zdravjem.

ê 2013/33/EU

2.Mladoletniki se pridržijo le kot zadnja možnost in potem ko se ugotovi, da ni mogoče učinkovito uporabiti drugih, manj prisilnih ukrepov. Tako pridržanje traja čim krajše obdobje in stori se vse, kar je mogoče, da se pridržani mladoletniki izpustijo in nastanijo v primernih prostorih za mladoletnike.

ê 2013/33/EU (prilagojeno)

ð novo

Prednostna skrb za države članice je največja korist mladoletnika  otroka Õ , kot je določeno  navedeno Õ v členu 23 22(2).

Kadar se pridržijo mladoletnikie, ð je treba zagotoviti njihovo pravico do izobraževanja in jim ï dati imajo ti možnost sodelovanja v prostočasnih dejavnostih, vključno z igro in rekreativnimi dejavnostmi, ki so primerne njihovi starosti.

ê 2013/33/EU

3.Mladoletniki brez spremstva se pridržijo le v izjemnih okoliščinah. Stori se vse, kar je mogoče, da se pridržanega mladoletnika brez spremstva čimprej izpusti.

Mladoletnikov brez spremstva se nikoli ne pridrži v zaporu.

ê 2013/33/EU (prilagojeno)

ð novo

Kolikor je mogoče, se mladoletnikom brez spremstva zagotovi namestitev v ustanovah, ki imajo osebje in zmogljivosti, ki upoštevajo ð pravice in ï potrebe oseb njihove starosti  , in zmogljivosti Õ ð , prilagojene mladoletnikom brez spremstva ï .

ê 2013/33/EU

Kadar se pridržijo mladoletniki brez spremstva, države članice zagotovijo, da so nameščeni ločeno od odraslih oseb.

4.Pridržanim družinam se zagotovi ločena nastanitev, ki zagotavlja ustrezno zasebnost.

5.Kadar se pridrži prosilke, države članice zagotovijo, da so nastanjene ločeno od prosilcev, razen če so to družinski člani in se s tem strinjajo vsi zadevni posamezniki.

Izjeme od prvega pododstavka se lahko uporabljajo tudi glede uporabe skupnih površin, ki so namenjene rekreativnim ali družabnim dejavnostim, vključno z zagotavljanjem obrokov.

6.Države članice lahko v ustrezno utemeljenih primerih in za razumno obdobje, ki je čim krajše, določijo odstopanje od tretjega pododstavka odstavka 2, od odstavka 4 in od prvega pododstavka odstavka 5, kadar je prosilec pridržan na mejni kontrolni točki ali v tranzitnem območju, razen v primerih iz člena 43 41 Direktive 2013/32/EU Uredbe (EU) št. XXX/XXX [uredba o postopkih].

Člen 12

Družine

Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da, kolikor je mogoče, ohranijo enotnost družine, ki je navzoča na njihovem ozemlju, če zadevna država članica prosilcem zagotovi namestitev. Takšni ukrepi se izvajajo s soglasjem prosilca.

Člen 13

Zdravniški pregledi

Države članice lahko iz razlogov javnega zdravja zahtevajo zdravniške preglede prosilcev.

Člen 14

Šolanje in izobraževanje mladoletnikov

1.Države članice mladoletnim otrokom prosilcev in mladoletnim prosilcem zagotovijo dostop do izobraževalnega sistema pod podobnimi pogoji, kot svojim državljanom, dokler se dejansko ne izvede ukrep izgona zoper njih ali njihove starše. Tako izobraževanje se lahko zagotovi v nastanitvenih centrih.

Zadevna država članica lahko določi, da mora biti tak dostop omejen na državni izobraževalni sistem.

Države članice ne odvzamejo pravice do srednješolskega izobraževanja samo zato, ker je mladoletnik postal polnoleten.

2.Dostop do izobraževalnega sistema se ne odloži za več kot tri mesece od datuma, ko je mladoletnik vložil prošnjo za mednarodno zaščito ali je bila vložena v njegovem imenu.

Po potrebi se mladoletnikom zagotovi pripravljalni pouk, vključno z jezikovnim poukom, da se olajšata njihov dostop do izobraževalnega sistema in njihovo sodelovanje v njem, kot je določeno v odstavku 1.

3.Kadar zaradi posebnega položaja mladoletnika dostop do izobraževalnega sistema, kot je določen v odstavku 1, ni mogoč, zadevna država članica v skladu s svojim nacionalnim pravom in prakso ponudi druge izobraževalne programe.

ê 2013/33/EU

ð novo

Člen 15

Zaposlovanje

1.Države članice zagotovijo, da imajo prosilci dostop do trga dela najpozneje devet ð šest ï mesecev od datuma vložitve prošnje za mednarodno zaščito, če pristojni organ še ni sprejel ð upravne ï odločbeitve na prvi stopnji in za zamudo ni kriv prosilec.

ò novo

Če je država članica pospešila vsebinsko obravnavo prošnje za mednarodno zaščito v skladu s točkami [(a) do (f)] člena [40(1)] Uredbe (EU) št. XXX/XXX [uredba o postopkih], se dostop do trga dela ne odobri.

ê 2013/33/EU (prilagojeno)

ð novo

2. Države članice določijo pogoje za zagotovitev dostopa do trga dela za prosilca v skladu s svojim nacionalnim pravom, pri čemer zagotovijo, da imajo prosilci ð , ki jim je bil odobren dostop do trga dela v skladu z odstavkom 1, ï dejanski učinkovit dostop do trga dela.

Zaradi politik v zvezi s trgom dela lahko države članice prednostno obravnavajo ð preverijo, ali bi lahko prosto delovno mesto zapolnili državljani zadevne države članice ali drugi ï državljanie Unije in državljane držav podpisnic Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru ter  ali Õ državljanie tretjih držav z zakonitim prebivališčem  , ki zakonito prebivajo v tej državi članici Õ .

ò novo

3.Države članice prosilce obravnavajo enako kot lastne državljane, kar zadeva:

(a)delovne pogoje, vključno s plačo in odpustitvijo, letnim dopustom in dela prostimi dnevi, kot tudi zahtevami glede zdravja in varstva pri delu;

(b) svobodo združevanja in pripadnosti ter članstva v organizaciji, ki zastopa delavce ali delodajalce, ali v kateri koli organizaciji, katere člani opravljajo specifičen poklic, vključno s koristmi, ki jih nudijo takšne organizacije, brez poseganja v nacionalne predpise o javnem redu in javni varnosti;

(c) izobraževanje in poklicno usposabljanje, razen štipendij in posojil za študij in preživljanje ali drugih štipendij in posojil, povezanih z izobraževanjem in poklicnim usposabljanjem;

(d) priznavanje diplom, spričeval in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah v okviru obstoječih postopkov za priznavanje tujih kvalifikacij, ob omogočanju, kar v največji meri, polnega dostopa do ustreznih shem za ocenjevanje, potrjevanje in akreditacijo njihovega predhodnega znanja tistim prosilcem, ki ne morejo predložiti dokumentarnih dokazil o svojih kvalifikacijah;

(e) področja socialne varnosti, kakor so opredeljena v Uredbi (ES) št. 883/2004.

Države članice lahko omejijo enako obravnavo prosilcev:

(i)na podlagi točke (b) tega odstavka, in sicer z njihovo izključitvijo iz sodelovanja v upravljanju oseb javnega prava in zasedanja javne funkcije;

(ii)na podlagi točke (c) tega odstavka, in sicer na izobraževanje in poklicno usposabljanje, ki je neposredno povezano s posamezno dejavnostjo v okviru zaposlitve;

(iii)na podlagi točke (e) tega odstavka, in sicer z izključitvijo družinskih dajatev in dajatev za brezposelnost brez poseganja v Uredbo (EU) št. 1231/2010.

Pravica do enake obravnave ne daje pravice do prebivanja v primerih, ko je bila z odločitvijo, ki je bila sprejeta v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [uredba o postopkih], ukinjena prosilčeva pravica ostati.

ê 2013/33/EU

4.3.Dostop do trga dela se ne odvzame med pritožbenimi postopki, če pritožba zoper zavrnilno odločitev v rednem postopku zadrži izvršitev, do uradnega obvestila o zavrnilni odločitvi o pritožbi.

ò novo

5.Če je bil prosilcem odobren dostop do trga dela v skladu z odstavkom 1, države članice zagotovijo, da je v prosilčevem dokumentu, kakor je navedeno v členu [29] Uredbe (EU) št. XXX/XXX [uredba o postopkih], navedeno, da ima prosilec dovoljenje, da se redno zaposli.

ê 2013/33/EU

Člen 16

Poklicno usposabljanje

1.Države članice lahko prosilcem dovolijo dostop do poklicnega usposabljanja ne glede na to, ali imajo dostop do trga dela.

2.Dostop do poklicnega usposabljanja, povezanega s pogodbo o zaposlitvi, je odvisen od tega, v kolikšni meri ima prosilec dostop do trga dela v skladu s členom 15.

ê 2013/33/EU (prilagojeno)

ð novo

Člen 17 16

Splošna pravila o materialnih pogojih za sprejem in zdravstvenem varstvu

1.Države članice zagotovijo, da so prosilcem ob ð od trenutka ï podajei prošnje za mednarodno zaščito ð v skladu s členom [25] Uredbe (EU) št. XXX/XXX [uredba o postopkih], ï na voljo materialni pogoji za sprejem.

ê 2013/33/EU

2.Države članice zagotovijo, da materialni pogoji za sprejem omogočajo ustrezen življenjski standard prosilcev, ki zagotavlja njihovo preživetje eksistenco ter varuje njihovo fizično in duševno zdravje.

ê 2013/33/EU (prilagojeno)

ð novo

Države članice zagotovijo, da se ta življenjski standard skladno s členom 21 doseže v posebnem položaju ranljivih oseb ð prosilcev s posebnimi potrebami glede sprejema ï in v zvezi s položajem pridržanih oseb.

3.Države članice lahko zagotavljanje vseh ali nekaterih materialnih pogojev za sprejem in zdravstveno varstvo pogojujejo s tem, da prosilci nimajo zadostnih sredstev za življenjski standard, ki je primeren za njihovo zdravje in ki omogoča njihovo preživetje.

4.Države članice lahko od prosilcev zahtevajo, da krijejo stroške materialnih pogojev za sprejem in zdravstveno varstvo, določenih  v odstavku 3 Õ tej direktivi, ali k njim prispevajo, v skladu z določbo iz odstavka 3, če imajo prosilci dovolj sredstev, na primer če že razumno obdobje delajo.

Če se izve, da je imel prosilec dovolj sredstev za kritje materialnih pogojev za sprejem in zdravstveno varstvo, ko so bile te temeljne potrebe pokrite, lahko države članice od prosilca zahtevajo povračilo.

ò novo

5.Kadar države članice presojajo sredstva prosilca, kadar zahtevajo, da pokrije materialne pogoje za sprejem ali prispeva k njim, ali kadar od prosilca zahtevajo povračilo v skladu z odstavkom 4, spoštujejo načelo sorazmernosti. Države članice poleg tega upoštevajo posamezne okoliščine prosilca ter potrebo po spoštovanju prosilčevega dostojanstva ali osebne integritete, vključno s posebnimi potrebami prosilca glede sprejema. Države članice v vseh okoliščinah zagotovijo, da ima prosilec življenjski standard, ki zagotavlja prosilčevo preživetje in varuje prosilčevo fizično in duševno zdravje.

ê 2013/33/EU

ð novo

6.5.Kadar države članice zagotovijo materialne pogoje za sprejem v obliki finančne pomoči ali kuponov, se njihov znesek določi na podlagi ravni, ki jo (jih) zadevna država članica določi z zakonom ali v praksi, da se državljanom zagotovi ustrezen življenjski standard. Države članice lahko glede tega prosilcem zagotovijo manj ugodno obravnavo v primerjavi z državljani, zlasti kadar se materialna pomoč delno zagotovi v naravi ali kadar je namen te(-h) ravni, ki se uporablja(-jo) za državljane, zagotoviti višji življenjski standard, kot je določen za prosilce v tej direktivi. ð Države članice obvestijo Komisijo in Agencijo Evropske unije za azil o referenčnih ravneh, ki se uporabljajo po nacionalnem pravu ali praksi, da se določi raven finančne pomoči, ki se zagotovi prosilcem v skladu s tem odstavkom. ï

ê 2013/33/EU (prilagojeno)

ð novo

Člen 18 17

Modalitete materialnih pogojev za sprejem

1.Kadar se nastanitev zagotovi v naravi, bi morala biti ð se zagotovi primeren življenjski standard in je ï v eni od naslednjih oblik ali kot njihova kombinacija:

(a)prostori, ki se uporabljajo za nastanitev prosilcev med obravnavanjem prošnje za mednarodno zaščito, za vložitev katere je bil izražen namen podane na meji ali v tranzitnih območjih;

(b)nastanitveni centri, ki zagotavljajo ustrezen življenjski standard;

(c)privatne zasebne hiše, stanovanja, hoteli ali drugi prostori, prilagojeni za nastanitev prosilcev.

ê 2013/33/EU

2.Brez poseganja v kakršne koli posebne pogoje za pridržanje iz členov 10 in 11 države članice v zvezi z nastanitvijo iz odstavka 1(a), (b) in (c) tega člena zagotovijo, da:

(a)se prosilcem zajamči zaščita njihovega družinskega življenja;

(b)imajo prosilci možnost komuniciranja s sorodniki, pravnimi ali drugimi svetovalci ali zagovorniki, predstavniki UNHCR ter drugimi ustreznimi nacionalnimi, mednarodnimi in nevladnimi organizacijami in organi;

(c)se družinskim članom, pravnim ali drugim svetovalcem ali zagovornikom, predstavnikom UNHCR in ustreznih nevladnih organizacij, ki jih prizna zadevna država članica, zagotovi dostop, da pomagajo prosilcem. Omejitve takega dostopa se lahko določijo le zaradi varnosti prostorov in prosilcev.

ê 2013/33/EU

ð novo

3.Države članice v zvezi s prosilci v prostorih in nastanitvenih centrih iz odstavka 1(a) in (b) ð pri zagotavljanju materialnih pogojev za sprejem ï upoštevajo posebna vprašanja, povezana s spolom in starostjo, ter položaj ranljivih oseb ð prosilcev s posebnimi potrebami glede sprejema ï .

4.Države članice ð pri zagotavljanju nastanitve ï sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečevanje napadov in nasilja na podlagi spola, vključno s spolnimi napadi in nadlegovanjem , v prostorih in nastanitvenih centrih iz odstavka 1(a) in (b).

ê 2013/33/EU

5.Države članice, kolikor je mogoče, zagotovijo, da so vzdrževani odvisni odrasli prosilci s posebnimi potrebami glede sprejema nastanjeni skupaj z bližnjimi odraslimi sorodniki, ki so že prisotni v isti državi članici in so zanje odgovorni bodisi po zakonu bodisi s prakso zadevne države članice.

6.Države članice zagotovijo, da se prosilci premestijo iz enega nastavitvenega objekta v drugega le, kadar je potrebno. Države članice prosilcem zagotovijo možnost, da o premestitvi in novem naslovu obvestijo svoje pravne ali druge svetovalce ali zagovornike.

ê 2013/33/EU (prilagojeno)

ð novo

7.Osebe ð , ki zagotavljajo materialne pogoje za sprejem, vključno z osebami ï , ki delajo v nastanitvenih centrih, Ö morajo biti Õ so ustrezno usposobljene in jih zavezujejo pravila o tajnosti, kot so določena v nacionalnem pravu, glede vseh informacij, ki jih pridobijo pri svojem delu.

ê 2013/33/EU

8.Države članice lahko prosilce prek svetovalnega odbora ali sveta, ki zastopa stanovalce, vključijo v upravljanje materialnih pogojev in nematerialnih vidikov življenja v centru.

9.Države članice lahko izjemoma v ustrezno utemeljenih primerih za razumno obdobje, ki mora biti čim krajše, določijo modalitete materialnih pogojev za sprejem, ki so drugačni od tistih, ki jih določa ta člen, kadar:

(a)je potrebna presoja ocena prosilčevih posebnih potreb v skladu s členom 22 21;

(b)so običajno razpoložljive nastanitvene kapacitete začasno polne.

ê 2013/33/EU (prilagojeno)

ð novo

Taki drugačni pogoji v vsakihem primeru  okoliščinah Õ zadoščajo za kritje osnovnih potreb ð zagotavljajo dostop do zdravstvenega varstva v skladu s členom 18 in dostojen življenjski standard za vse prosilce ï .

ò novo

Zadevna država članica v primeru uporabe navedenih izrednih ukrepov obvesti Komisijo in Agencijo Evropske unije za azil. Komisijo in Agencijo Evropske unije za azil prav tako obvesti, takoj ko razlogi za uporabo navedenih izrednih ukrepov prenehajo.

Člen 17a

Pogoji za sprejem v državi članici, ki ni država članica, v kateri mora biti prosilec prisoten

1.Prosilec ni upravičen do pogojev za sprejem iz členov 14 do 17 v nobeni drugi državi članici kot v državi članici, v kateri mora biti prisoten v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba].

2.Države članice zagotovijo dostojen življenjski standard za vse prosilce.

3. Do predaje mladoletnika odgovorni državi članici v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba], države članice mladoletniku zagotovijo dostop do ustreznih izobraževalnih dejavnosti.

ê 2013/33/EU (prilagojeno)

ð novo

Člen 19 18

Zdravstveno varstvo

1. Države članice zagotovijo, da imajo prosilci ð , ne glede na to, kje morajo biti prisotni v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba], ï potrebno zdravstveno varstvo, ki vključuje vsaj nujno zdravstveno oskrbo in osnovno zdravljenje bolezni in  , vključno z Õ resnimih duševnimih motenjami.

ê 2013/33/EU

2. Države članice zagotovijo potrebno zdravniško ali drugo pomoč prosilcem s posebnimi potrebami glede sprejema, vključno z ustreznim duševnim zdravljenjem, kadar je potrebno.

ê 2013/33/EU (prilagojeno)

ð novo

POGLAVJE III

 NADOMESTITEV, Õ OMEJITEV ALI UKINITEV MATERIALNIH POGOJEV ZA SPREJEM

Člen 20 19

 Nadomestitev, Õ oOmejitev ali ukinitev materialnih pogojev za sprejem

1. ð V zvezi s prosilci, ki morajo biti prisotni na njihovem ozemlju v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba], ï lahko države članice lahko ð v situacijah iz odstavka 2 ï:

ò novo

(a)nadomestijo nastanitev, hrano, obleke in druge bistvene neprehrambene izdelke, ki se zagotovijo v obliki finančne pomoči in kuponov, z materialnimi pogoji za sprejem, ki se zagotovijo v naravi; ali

ê 2013/33/EU (prilagojeno)

ð novo

(b)omejijo ali v izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih ukinejo materialne pogoje za sprejem ð dodatke za dnevne izdatke. ï

2. Odstavek 1 se uporablja, Õ kadar prosilec:

(a)prosilec zapusti prebivališče kraj bivanja, ki ga določi pristojni organ, ne da bi ga o tem obvestil, ali brez dovoljenja, če ga je zahteval ð , ali pobegne ï ; ali

(b)prosilec ne izpolnjuje obveznosti javljanja ali zahtev glede obveščanja ali udeležbe pri osebnih razgovorih v zvezi z azilnim postopkom v razumnem obdobju, ki ga določa nacionalno pravo, ali

(c)prosilec je vložil naknadno prošnjo, kot je opredeljena v členu 2(q) [4(2)(i)] Direktive 2013/32/EU Uredbe (EU) št. XXX/XXX [uredba o postopkih]; ali

 (d) je prosilec prikrijel finančna sredstva in je zato imel ima zato neupravičeno korist od materialnih pogojev za sprejem; ali Õ

ò novo

(e)prosilec hudo krši pravila v nastanitvenem centru ali se hudo nasilno vede; ali

(f)se prosilec ne udeležuje obveznih dejavnosti vključevanja; ali

(g)prosilec ne izpolnjuje obveznosti iz člena [4(1)] Uredbe (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba] in odpotuje v drugo državo članico brez ustrezne utemeljitve ter prošnjo poda tam; ali

(h)je prosilec vrnjen potem, ko je pobegnil v drugo državo članico.

ê 2013/33/EU (prilagojeno)

ð novo

Glede primerov  točk Õ (a) in (b), kadar se prosilca izsledi ali se prostovoljno javi pristojnemu organu, se na podlagi razlogov za izginotje sprejme ustrezno utemeljena odločitev o ponovni uvedbi pravice do nekaterih ali vseh ð nadomeščenih, ï ukinjenih ali omejenih materialnih pogojev za sprejem.

2.Države članice lahko omejijo tudi materialne pogoje za sprejem, kadar lahko ugotovijo, da prosilec brez utemeljenih razlogov ni vložil prošnje za mednarodno zaščito, takoj ko je bilo to praktično izvedljivo po prihodu v zadevno državo članico.

3.Države članice lahko omejijo ali ukinejo materialne pogoje za sprejem, kadar je prosilec prikril finančna sredstva in je zato imel neupravičeno korist od materialnih pogojev za sprejem.

4.Države članice lahko določijo sankcije, ki se uporabljajo za hude kršitve pravil v nastanitvenih centrih in za hudo nasilno vedenje.

3.5. Odločitve o ð nadomestitvi, ï omejitvi ali ukinitvi materialnih pogojev za sprejem ali sankcijah iz odstavkov 1, 2, 3 in 4 tega člena,  glede vsebine posamezne zadeve Õ se sprejmejo posamično, objektivno in nepristransko ter se navedejo razlogi. Odločitve temeljijo na posebnem položaju zadevne osebe, zlasti v zvezi sz osebami iz člena 21 ð prosilci s posebnimi potrebami glede sprejema ï , ob upoštevanju načela sorazmernosti. V vseh okoliščinah države članice zagotovijo dostop do zdravstvenega varstva v skladu s členom 1819 ter vsem prosilcem zagotovijo tudi dostojen življenjski standard.

4.6.Države članice zagotovijo, da materialni pogoji za sprejem niso ð nadomeščeni, ï ukinjeni ali omejeni, dokler ni sprejeta odločitev v skladu z odstavkom 35.

POGLAVJE IV

DOLOČBE GLEDE RANLJIVIH OSEB  PROSILCEV S POSEBNIMI POTREBAMI GLEDE SPREJEMA Õ

Člen 21 20

 Prosilci s posebnimi potrebami glede sprejema Õ Splošno načelo

Države članice pri prenosu te direktive v nacionalno pravo upoštevajo poseben položaj ð prosilcev s posebnimi potrebami glede sprejema ï ranljivih oseb, kot so mladoletniki, mladoletniki brez spremstva, invalidi, starejši ljudje, nosečnice, starši samohranilci z mladoletnimi otroki, žrtve trgovine z ljudmi, osebe s hudimi boleznimi, osebe z motnjami v duševnem zdravju in osebe, ki so bile mučene, posiljene ali so bile podvržene drugim hudim oblikam psihološkega, fizičnega ali spolnega nasilja, kot so žrtve pohabljanja ženskih spolnih organov.

Člen 21 22

Presoja Ocena posebnih potreb ranljivih oseb glede sprejema

1.Da bi učinkovito izvajale člen 2021, države članice ð sistematično ï presojajo ocenijo, ali ima je prosilec s posebneimi potrebeami glede sprejema. Države članice tudi navedejo naravo takih potreb.

Ta presoja ocena se začne pripravljati v razumnem obdobju ð , čim je mogoče ï potem, ko je bila podana izražen namen za vložitev prošnjea za mednarodno zaščito, ter jo je mogoče vključiti v obstoječe nacionalne postopke ð ali v presojo iz člena [19] Uredbe (EU) št. XXX/XXX [uredba o postopkih] ï . Države članice zagotovijo, da se te posebne potrebe glede sprejema v skladu z določbami s tote direktivoe obravnavajo tudi, če se pokažejo v poznejši fazi azilnega postopka.

ê 2013/33/EU

Države članice zagotovijo, da se pri podpori, ki se nudi prosilcem s posebnimi potrebami glede sprejema v skladu s to direktivo, ves čas azilnega postopka upoštevajo njihove posebne potrebe glede sprejema, in zagotovijo ustrezno spremljanje njihovega položaja.

ò novo

2.Za namene odstavka 1 države članice zagotovijo, da osebje organov iz člena 26:

(a)je usposobljeno in se stalno usposablja za odkrivanje prvih znakov, da prosilec potrebuje posebne pogoje glede sprejema, in za izpolnjevanje navedenih potreb, kadar so ugotovljene;

(b)vključi informacije o prosilčevih posebnih potrebah glede sprejema v prosilčev spis skupaj z navedbo znakov iz točke (a) ter priporočili v zvezi z vrsto podpore, ki bi jo lahko prosilec potreboval;

(c)napoti prosilce k zdravniku ali psihologu za nadaljnji pregled njihovega psihološkega in fizičnega stanja, če obstajajo znaki, da so bili prosilci lahko žrtve mučenja, posilstva ali drugih hujših oblik psihološkega, fizičnega ali spolnega nasilja, in da bi lahko to vplivalo na potrebe glede sprejema prosilca; ter

(d)upošteva rezultate navedenega pregleda pri odločanju o vrsti posebne podpore glede sprejema, ki se lahko prosilcu zagotovi.

ê 2013/33/EU (prilagojeno)

ð novo

3.2.Presoje Ocene iz odstavka 1 ni treba opraviti v obliki upravnega postopka.

4.3.Samo za ranljive osebe v skladu s členom 21 ð prosilci s posebnimi potrebami glede sprejema ï se sme šteti, da imajo posebne potrebe glede sprejema ter da so  lahko Õ upravičenie do posebne podpore, ki se nudi v skladu s to direktivo.

ê 2013/33/EU

5.4.Presoja Ocena iz odstavka 1 ne posega v presojo oceno potreb po mednarodni zaščiti v skladu z Direktivo 2011/95/EU Uredbo (EU) št. XXX/XXX [uredba o pogojih za azil].

Člen 23 22

Mladoletniki

1.Največja korist otroka je primarna skrb držav članic pri izvajanju določb te direktive, ki se nanašajo na mladoletnike. Države članice zagotovijo življenjski standard, ki je primeren za psihični, duševni, duhovni, moralni in družbeni razvoj mladoletnika.

2.Pri presoji ocenjevanju največje koristi otroka države članice ustrezno upoštevajo zlasti naslednje dejavnike:

(a)možnosti ponovne združitve družine;

(b)dobro počutje in družbeni razvoj mladoletnika, zlasti ob upoštevanju okolja, iz katerega mladoletnik izhaja;

(c)vprašanja glede varnosti in zaščite, zlasti kadar obstaja tveganje, da je mladoletnik žrtev trgovine z ljudmi;

(d)mnenja mladoletnika v skladu z njegovo starostjo in zrelostjo.

3.Države članice zagotovijo, da imajo mladoletniki dostop do prostočasnih dejavnosti, vključno z igro in rekreativnimi dejavnostmi, ki so primerne njihovi starosti, v prostorih in nastanitvenih centrih iz člena 1718(1)(a) in (b) ter do dejavnosti na prostem.

4.Države članice mladoletnikom, ki so bili žrtve kakršnih koli zlorab, zanemarjanja, izkoriščanja, mučenja ali krutega, nečloveškega in ponižujočega ravnanja ali ki so trpeli zaradi oboroženih spopadov, zagotovijo dostop do rehabilitacije in zagotovijo, da se po potrebi organizira ustrezno psihološko zdravljenje in zagotovi strokovno svetovanje.

ê 2013/33/EU (prilagojeno)

ð novo

5.Države članice zagotovijo, da so mladoletni otroci prosilcev ali mladoletni prosilci nastanjeni s svojimi starši, svojimi neporočenimi mladoletnimi brati ali sestrami ali z odraslo osebo, ki je zanje  in za njihove neporočene mladoletne brate ali sestre Õ odgovorna po zakonu ali praksi zadevne države članice, pod pogojem, da je to v največjo korist zadevnih mladoletnikov.

46.Osebe, ki delajo ð z mladoletniki, vključno ï z mladoletniki brez spremstva, ð ne smejo biti zavedene v nobeni uradni evidenci v zvezi s kaznivimi dejanji ali prekrški nad otroki ï in so bile v preteklosti in so še naprej deležne ð stalnega in ï ustreznega usposabljanja v zvezi ð s pravicami in ï z njihovimi potrebami ð mladoletnikov brez spremstva, tudi v zvezi z vsemi veljavnimi standardi za zaščito otrok ï , zavezujejo pa jih pravila o tajnosti, kot so določena v nacionalnem pravu, glede vseh informacij, ki jih pridobijo pri svojem delu.

ê 2013/33/EU (prilagojeno)

ð novo

Člen 24 23

Mladoletniki brez spremstva

1. Države članice čim prej ð in najpozneje pet delovnih dni potem, ko je mladoletnik brez spremstva podal prošnjo za mednarodno zaščito, ï sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da  skrbnik Õ zastopnik zastopa mladoletnika brez spremstva in mu pomaga s tem, da mu omogoči uveljavljanje pravic in izpolnjevanje obveznosti iz te direktive. ð Te naloge lahko opravlja skrbnik, ki je imenovan v skladu s členom [22] Uredbe (EU) št. XXX/XXX [uredba o postopkih]. ï Mladoletnik brez spremstva seje takoj obvesti obveščen o imenovanju  skrbnika Õ zastopnika.  Kadar je za skrbnika imenovana organizacija, ta določi osebo, odgovorno za izvajanje nalog skrbnika za mladoletnika brez spremstva v skladu s to direktivo. Õ Zastopnik  Skrbnik Õ svoje dolžnosti opravlja po načelu največje koristi otroka, kot je določeno v členu 2223(2), in ima za to potrebno strokovno znanje ð ter ni zaveden v nobeni uradni evidenci v zvezi s kaznivimi dejanji ali prekrški nad otroki ï. Da se zagotovi dobro počutje in družbeni razvoj mladoletnika iz člena 2223(2)(b), se oseba, ki deluje kot  skrbnik Õ zastopnik, zamenja le, kadar je nujno. Organizacije ali posamezniki, katerih interesi so ali bi morda lahko bili v nasprotju s koristmi mladoletnika brez spremstva, niso upravičeni, da postanejo ð se ne imenujejo za skrbnika ï zastopniki.

Ustrezni organi opravljajo redno ocenjevanje, vključno glede razpoložljivosti potrebnih sredstev za zastopanje mladoletnika brez spremstva.

ò novo

Države članice zagotovijo, da skrbnik v istem obdobju ne odgovarja za nesorazmerno število mladoletnikov brez spremstva, da ne bi bil zaradi tega nesposoben učinkovito izvajati svoje naloge. Države članice imenujejo subjekte ali osebe, odgovorne za redno spremljanje, da skrbniki zadovoljivo izvajajo svoje naloge. Ti subjekti ali osebe so pristojni tudi za pregled pritožb, ki jih zoper svojega skrbnika vložijo mladoletniki brez spremstva.

ê 2013/33/EU

2.Mladoletnikie brez spremstva, ki podajo prošnjo za mednarodno zaščito, od trenutka, ko jim je dovoljen vstop na ozemlje, do trenutka, ko morajo zapustiti državo članico, v kateri je bila podana ali se obravnava prošnja za mednarodno zaščito, se namestijo:

(a)z pri odraslihmi sorodnikih;

(b)v rejniški družini;

(c)v nastanitvenih centrih s posebno oskrbo za mladoletnike;

(d)v drugih nastanitvenih kapacitetah, primernih za mladoletnike.

Države članice lahko mladoletnike brez spremstva, ki so stari 16 let ali več, nastanijo v nastanitvene centre za odrasle prosilce, če je to v njihovo največjo korist, kakor je določeno v členu 22 23(2).

Kolikor je mogoče, se brate in sestre obdrži skupaj, upoštevajoč največjo korist zadevnega mladoletnika in zlasti njegovo starost ter stopnjo zrelosti. Spremembe prebivališča mladoletnikov brez spremstva se omejijo na najmanjšo možno mero.

3.Države članice začnejo iskati družinske člane mladoletnika brez spremstva, po potrebi s pomočjo mednarodnih ali drugih ustreznih organizacij, čim prej po podaji prošnje za mednarodno zaščito, pri čemer ščitijo največjo korist mladoletnika brez spremstva. Če bi lahko bilo ogroženo življenje ali integriteta mladoletnika ali njegovih bližnjih sorodnikov, zlasti če so ostali v izvorni državi, je treba poskrbeti, da se zagotovi zaupno zbiranje, obdelava in razširjanje informacij o teh osebah, tako da se ne ogrozi njihova varnost.

ê 2013/33/EU

ð novo

Člen 25 24

Žrtve mučenja in nasilja

1.Države članice zagotovijo, da osebe, ki so ð utrpele poškodbe zaradi spola, ï bile mučene, posiljene ali so bile podvržene drugim hudim nasilnim dejanjem, prejmejo potrebno zdravljenje poškodb, povzročenih s takimi dejanji, zlasti da imajo dostop do ustreznega zdravniškega in psihološkega zdravljenja ali nege.

ê 2013/33/EU

2.Tisti, ki delajo z žrtvami mučenja, posilstva ali drugih hudih nasilnih dejanj, so morali v preteklosti in morajo še naprej biti deležni ustreznega usposabljanja v zvezi z njihovimi potrebami, zavezujejo pa jih pravila tajnosti, kot so določena v nacionalnem pravu, glede vseh informacij, ki jih pridobijo pri svojem delu.

ê 2013/33/EU

ð novo

POGLAVJE V

PRITOŽBE

Člen 26 25

Pritožbe

1.Države članice zagotovijo, da je proti odločitvam v zvezi z zagotovitvijo, ð nadomestitvijo, ï odvzemom ali omejitvijo pravic po tej direktivi ali odločitvam, sprejetim po členu 7, ki vplivajo na prosilce posamično, možna pritožba po postopkih, določenih v nacionalnem pravu. Vsaj na zadnji stopnji se zagotovi možnost pritožbe ali revizije pregleda dejanskih in pravnih vprašanj pred sodnim organom.

ê 2013/33/EU

2.V primeru pritožbe ali revizije pregleda pred sodnim organom iz odstavka 1 države članice zagotovijo, da sta na zahtevo na voljo brezplačna pravna pomoč in zastopanje, kolikor je takšna pomoč potrebna za zagotovitev učinkovitega dostopa do sodnega varstva. V To to sta vključujeena vsaj pripravoa zahtevanih procesnih dokumentov in sodelovanje na obravnavi pred sodnimi organi v imenu prosilca.

3.Države članice lahko določijo tudi, da se brezplačna pravna pomoč in zastopanje dodelita:

(a)samo tistim, ki nimajo zadosti sredstev, in/ali

(b)samo prek storitev, ki jih zagotavljajo pravni ali drugi svetovalci ali drugi zagovorniki, ki so v nacionalnem pravu posebej določeni za pomoč prosilcem in njihovo zastopanje.

Države članice lahko določijo, da brezplačna pravna pomoč in zastopanje nista dana na voljo, če pristojni organ meni, da ni dejanskih možnosti za ugoditev pritožbia ali reviziji pregled nima realnih možnosti za uspeh. V takem primeru države članice zagotovijo, da pravna pomoč in zastopanje nista samovoljno omejena ter da prosilcu ni oviran dejanski dostop do sodnega varstva.

4.Države članice lahko tudi:

(b)določijo, da obravnava prosilcev v zvezi s honorarji in drugimi stroški ni ugodnejša od obravnave, ki je na splošno namenjena njihovim državljanom v zadevah, ki se nanašajo na pravno pomoč.

5.Države članice lahko zahtevajo, da se jim v celoti ali delno povrnejo vsi odobreni stroški, če in kadar se finančni položaj prosilca znatno izboljša ali če je bila odločitev o odobritvi takšnih stroškov sprejeta na podlagi neresničnih informacij, ki jih je predložil prosilec.

6.Postopki za dostop do pravne pomoči in zastopanja so določeni v nacionalnem pravu.

POGLAVJE VI

UKREPI ZA IZBOLJŠANJE UČINKOVITOSTI SISTEMA ZA SPREJEM

Člen 27 26

Pristojni organi

Vsaka država članica uradno obvesti Komisijo o organih, ki so pristojni za izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz te direktive. Države članice obvestijo Komisijo o kakršnih koli spremembah v zvezi s takimi organi.

ê 2013/33/EU

ð novo

Člen 28 27

Sistem za usmerjanje, spremljanje in nadzor

1.Države članice ob ustreznem upoštevanju svoje ustavne ureditve vzpostavijo ustrezne mehanizme, da zagotovijo primerno usmerjanje, spremljanje in nadzor ravni pogojev za sprejem. ð Države članice upoštevajo [operativne standarde glede pogojev za sprejem in posebne kazalnike, ki jih je razvil Evropski azilni podporni urad / razvila Agencija Evropske unije za razvoj] ter vse druge operativne standarde glede pogojev za sprejem, kazalnike ali smernice, določene v skladu s členom [12] Uredbe (EU) št. XXX/XXX [uredba o Agenciji Evropske unije za azil]. ï

2.Države članice Komisiji najkasneje do 20. julija 2016 predložijo ustrezne informacije v obliki obrazca iz Priloge I. ð Sistemi držav članic za sprejem se spremljajo in ocenjujejo v skladu s postopkom iz [poglavja 5] Uredbe (EU) št. XXX/XXX [uredba o Agenciji Evropske unije za azil]. ï

ò novo

Člen 28

Kontingentno načrtovanje

1.Vsaka država članica pripravi kontingentni načrt, v katerem opredeli načrtovane ukrepe za zagotovitev ustreznega sprejema prosilcev v skladu s to direktivo v primerih, ko se država članica sooča z nesorazmernim številom prosilcev za mednarodno zaščito. Prosilci za mednarodno zaščito so prosilci, ki morajo biti prisotni na ozemlju države članice, vključno s tistimi, za katere je država članica odgovorna v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba], pri čemer je treba upoštevati korektivni mehanizem za dodeljevanje iz poglavja VII navedene uredbe.

2.Prvi kontingentni načrt se pripravi na podlagi predloge, ki jo bo razvila Agencija Evropske unije za azil, ter se priglasi Agenciji Evropske unije za azil najpozneje [6 mesecev po začetku veljavnosti te direktive]. Posodobljen kontingentni načrt se Agenciji Evropske unije za azil nato priglasi vsaki nadaljnji dve leti. Države članice obvestijo Komisijo in Agencijo Evropske unije za azil ob vsaki uporabi kontingentnega načrta.

3.Kontingentni načrti in zlasti ustreznost ukrepov na njihovi podlagi se spremljajo in ocenjujejo v skladu s postopkom iz [poglavja 5] Uredbe (EU) št. XXX/XXX [uredba o Agenciji Evropske unije za azil].

ê 2013/33/EU (prilagojeno)

ð novo

Člen 29

Osebje in viri

1.Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da zagotovijo, da so organi in druge organizacije, ki izvajajo to direktivo, deležni potrebnega temeljnega usposabljanja v zvezi s potrebami prosilcev in prosilk. ð Države članice v ta namen vključijo evropski azilni učni načrt, ki ga je razvila Agencija Evropske unije za azil, v usposabljanje svojega osebja v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [uredba o Agenciji Evropske unije za azil]. ï

2.Države članice dodelijo potrebne vire, potrebne v povezavi zvezi z nacionalnim pravom za izvajanje te direktive.

POGLAVJE VII

KONČNE DOLOČBE

Člen 30

Poročila  Spremljanje in ocenjevanje Õ

Komisija najkasneje do 20. julija 2017 ð [tri leta po začetku veljavnosti te direktive] ï  in nato najmanj vsakih pet let Õ  predloži Õ poročiloa Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi te direktive in predlaga potrebne spremembe.

Države članice ð [dve leti po začetku veljavnosti te direktive] in nato vsakih pet let ï do 20. julija 2016 ð na zahtevo Komisije ï pošljejo Komisiji vse  potrebne Õ informacije, ki so primerne za pripravo poročila.

Po predložitvi prvega poročila Komisija poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi te direktive vsaj vsakih pet let.

Člen 31

Prenos

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členi 1 do 12, 14 do 28 in 30 ter Prilogo I  1 do 8, 11, 15 do 25 in 27 do 30 Õ najkasneje do 20. julija 2015  [6 mesecev po začetku veljavnosti te direktive] Õ . Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov.

Države članice se ob sprejetju navedenih predpisov sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Vključijo tudi izjavo, da se v obstoječih zakonih in drugih predpisih sklicevanja na Ddirektivo, razveljavljeno s to direktivo, štejejo kot sklicevanja na to direktivo. Način sklicevanja in obliko izjave določijo države članice.

2. Države članice Komisiji sporočijo besedila glavnih določb nacionalnih predpisov, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 32

Razveljavitev

Direktiva 2003/9/ES  2013/33/EU Õ se za države članice, ki jih zavezuje ta direktiva, razveljavi z učinkom od 21. julija 2015  [dneva po datumu iz prvega pododstavka člena 31(1)] Õ brez poseganja v obveznosti držav članic glede roka za prenos direktive iz dela B Priloge II v nacionalno pravo.

Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se štejejo kot sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge IIIII.

Člen 33

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člena 13 in 29 se uporabljata od 21. julija 2015.

Člen 34

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice v skladu s Pogodbama.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

ê 2013/33/EU

PRILOGA I

Obrazec za poročanje o informacijah, ki jih predložijo države članice v skladu s členom 28(2)

Po datumu iz člena 28(2) se informacije, ki jih predložijo države članice, znova predložijo Komisiji, kadar se nacionalno pravo ali praksa znatno spremenita in nadomestita predložene informacije.

1. Na podlagi členov 2(k) in 22 prosimo, da pojasnite posamezne stopnje prepoznavanja oseb s posebnimi potrebami glede sprejema, vključno s trenutkom začetka prepoznavanja in njegovimi posledicami glede reševanja takšnih potreb, zlasti v zvezi z mladoletniki brez spremstva, žrtvami mučenja, posilstva ali drugih hudih oblik psihološkega, fizičnega ali spolnega nasilja in žrtvami trgovine z ljudmi.

2. Navedite popolne informacije o vrsti, imenu in obliki dokumentov, določenih v členu 6.

3. V zvezi s členom 15 prosimo navedite, v kolikšni meri je dostop prosilcev do trga dela povezan s kakršnimi koli posebnimi pogoji, in podrobno opišite take omejitve.

4. V zvezi s členom 2(g) prosimo opišite, kako se zagotavljajo materialni pogoji za sprejem (tj. kateri materialni pogoji za sprejem se zagotavljajo v naravi, v denarju, v kuponih ali kot kombinacija teh elementov), in navedite višino dodatka za dnevne izdatke, ki ga prejemajo prosilci.

5. Po potrebi v zvezi s členom 17(5) prosimo pojasnite referenčno(-e) vrednost(-i), ki se v nacionalnem pravu ali praksi uporablja(jo) za določanje ravni finančne pomoči, ki jo prejemajo prosilci. Če se prosilci v primerjavi z državljani obravnavajo manj ugodno, pojasnite razloge za to.

ê 2013/33/EU (prilagojeno)

PRILOGA III

DEL A

Razveljavljena direktiva

(iz člena 32)

Direktiva Sveta 2003/9/ES

(UL L 31, 6.2.2003, str. 18).

DEL B

Rok za prenos v nacionalno pravo

(iz člena 31)

Direktiva	Rok za prenos
2003/9/ES	6. februar 2005
 2013/33/EU Õ	 20. julij 2015 Õ

_____________

ê 2013/33/EU (prilagojeno)

PRILOGA III

Korelacijska tabela

Direktiva 2003/9/ES	Ta direktiva
Člen 1	Člen 1
Člen 2, uvodno besedilo	Člen 2, uvodno besedilo
Člen 2(a)	—
Člen 2(b)	—
—	Člen 2(a)
Člen 2(c)	Člen 2(b)
Člen 2(d), uvodno besedilo	Člen 2(c), uvodno besedilo
Člen 2(d)(i)	Člen 2(c), prva alinea
Člen 2(d)(ii)	Člen 2(c), druga alinea
—	Člen 2(c), tretja alinea
Člen 2(e), (f) in (g)	—
—	Člen 2(d)
Člen 2(h)	Člen 2(e)
Člen 2(i)	Člen 2(f)
Člen 2(j)	Člen 2(g)
Člen 2(k)	Člen 2(h)
Člen 2(l)	Člen 2(i)
—	Člen 2(j)
—	Člen 2(k)
Člen 3	Člen 3
Člen 4	Člen 4
Člen 5	Člen 5
Člen 6(1) do (5)	Člen 6(1) do (5)
—	Člen 6(6)
Člen 7(1) in (2)	Člen 7(1) in (2)
Člen 7(3)	—
Člen 7(4) do (6)	Člen 7(3) do (5)
—	Člen 8
—	Člen 9
—	Člen 10
—	Člen 11
Člen 8	Člen 12
Člen 9	Člen 13
Člen 10(1)	Člen 14(1)
Člen 10(2)	Člen 14(2), prvi pododstavek
—	Člen 14(2), drugi pododstavek
Člen 10(3)	Člen 14(3)
Člen 11(1)	—
—	Člen 15(1)
Člen 11(2)	Člen 15(2)
Člen 11(3)	Člen 15(3)
Člen 11(4)	—
Člen 12	Člen 16
Člen 13(1) do (4)	Člen 17(1) do (4)
Člen 13(5)	—
—	Člen 17(5)
Člen 14(1)	Člen 18(1)
Člen 14(2), prvi pododstavek, uvodno besedilo, točki (a) in (b)	Člen 18(2), uvodno besedilo, točki (a) in (b)
Člen 14(7)	Člen 18(2)(c)
—	Člen 18(3)
Člen 14(2), drugi pododstavek	Člen 18(4)
Člen 14(3)	—
—	Člen 18(5)
Člen 14(4)	Člen 18(6)
Člen 14(5)	Člen 18(7)
Člen 14(6)	Člen 18(8)
Člen 14(8), prvi pododstavek, uvodno besedilo, prva alinea	Člen 18(9), prvi pododstavek, uvodno besedilo, točka (a)
Člen 14(8), prvi pododstavek, druga alinea	—
Člen 14(8), prvi pododstavek, tretja alinea	Člen 18(9), prvi pododstavek, točka (b)
Člen 14(8), prvi pododstavek, četrta alinea	—
Člen 14(8), drugi pododstavek	Člen 18(9), drugi pododstavek
Člen 15	Člen 19
Člen 16(1), uvodno besedilo	Člen 20(1), uvodno besedilo
Člen 16(1)(a), prvi pododstavek, prva, druga in tretja alinea	Člen 20(1), prvi pododstavek, točke (a), (b) in (c)
Člen 16(1)(a), drugi pododstavek	Člen 20(1), drugi pododstavek
Člen 16(1)(b)	—
Člen 16(2)	—
—	Člen 20(2) in (3)
Člen 16(3) do (5)	Člen 20(4) do (6)
Člen 17(1)	Člen 21
Člen 17(2)	—
—	Člen 22
Člen 18(1)	Člen 23(1)
—	Člen 23(2) in (3)
Člen 18(2)	Člen 23(4)
—	Člen 23(5)
Člen 19	Člen 24
Člen 20	Člen 25(1)
—	Člen 25(2)
Člen 21(1)	Člen 26(1)
—	Člen 26(2) do (5)
Člen 21(2)	Člen 26(6)
Člen 22	—
—	Člen 27
Člen 23	Člen 28(1)
—	Člen 28(2)
Člen 24	Člen 29
Člen 25	Člen 30
Člen 26	Člen 31
—	Člen 32
Člen 27	Člen 33, prvi pododstavek
—	Člen 33, drugi pododstavek
Člen 28	Člen 34
—	Priloga I
—	Priloga II
—	Priloga III

PRILOGA II

Korelacijska tabela

Direktiva 2013/33/EU	Ta direktiva
Člen 1	Člen 1
Člen 2, uvodno besedilo	Člen 2, uvodno besedilo
Člen 2(a)	Člen 2(1)
Člen 2(b)	Člen 2(2)
Člen 2(c)	Člen 2(3)
Člen 2(d)	Člen 2(4)
Člen 2(e)	Člen 2(5)
Člen 2(f)	Člen 2(6)
Člen 2(g)	Člen 2(7)
Člen 2(h)	Člen 2(8)
Člen 2(i)	Člen 2(9)
—	Člen 2(10)
—	Člen 2(11)
Člen 2(j)	Člen 2(12)
Člen 2(k)	Člen 2(13)
Člen 3	Člen 3
Člen 4	Člen 4
Člen 5	Člen 5
Člen 6(1)–(4)	—
Člen 6(5)	Člen 6
Člen 6(6)	—
Člen 7(1)	Člen 7(1)
Člen 7(2)	Člen 7(2), prvi pododstavek
—	Člen 7(2), drugi pododstavek
—	Člen 7(3)
Člen 7(3)	Člen 7(6)
Člen 7(4)–(5)	Člen 7(4)–(5)
—	Člen 7(7)–(8)
Člen 8(1)–(2)	Člen 8(1)–(2)
Člen 8(3), točki (a) in (b)	Člen 8(3), točki (a) in (b)
—	Člen 8(3), točka (c)
Člen 8(3), točka (c)	Člen 8(3), točka (d)
Člen 8(3), točka (d)	Člen 8(3), točka (e)
Člen 8(3), točka (e)	Člen 8(3), točka (f)
Člen 8(3), točka (f)	Člen 8(3), točka (g)
Člen 8(3), drugi pododstavek	Člen 8(3), drugi pododstavek
Člen 8(4)	Člen 8(4)
Člen 9	Člen 9
Člen 10	Člen 10
Člen 11	Člen 11
Člen 12	Člen 12
Člen 13	Člen 13
Člen 14	Člen 14
Člen 15(1)	Člen 15(1), prvi pododstavek
—	Člen 15(1), drugi pododstavek
Člen 15(2)	Člen 15(2)
—	Člen 15(3)
Člen 15(3)	Člen 15(4)
—	Člen 15(5)
Člen 16	—
Člen 17(1)–(4)	Člen 16 (1)–(4)
—	Člen 16(5)
Člen 17(5)	Člen 16(6)
Člen 18(1)–(8)	Člen 17(1)–(8)
Člen 18(9), prvi in drugi pododstavek	Člen 17(9), prvi in drugi pododstavek
—	Člen 17(9), tretji pododstavek
—	Člen 17a
Člen 19	Člen 18
Člen 20, uvodno besedilo	Člen 19(1)
Člen 20(1), prvi pododstavek, točke (a)–(c)	Člen 19(2), prvi pododstavek, točke (a)–(c)
—	Člen 19(2), prvi pododstavek, točke (e)–(h)
Člen 20(1), drugi pododstavek	Člen 19(2), drugi pododstavek
Člen 20(2)	—
Člen 20(3)	Člen 19(2), prvi pododstavek, točka (d)
Člen 20(4)	—
Člen 20(5)	Člen 19(3)
Člen 20(6)	Člen 19(4)
Člen 21	Člen 20
Člen 22(1)	Člen 21(1)
—	Člen 21(2)
Člen 22(2)–(4)	Člen 21(3)–(5)
Člen 23(1)–(5)	Člen 22(1)–(5)
—	Člen 22(6)
Člen 24(1), prvi pododstavek	Člen 23(1), prvi pododstavek
Člen 24(1), drugi pododstavek	—
—	Člen 23(1), drugi pododstavek
Člen 24(2)–(3)	Člen 23(2)–(3)
Člen 24(4)	Člen 22(6)
Člen 25	Člen 24
Člen 26	Člen 25
Člen 27	Člen 26
Člen 28	Člen 27
—	Člen 28
Člen 29	Člen 29
Člen 30(1)–(2)	Člen 30(1)–(2)
Člen 30(3)	—
Člen 31	Člen 31
Člen 32	Člen 32
Člen 33(1)	Člen 33
Člen 33(2)	—
Člen 34	Člen 34
Priloga I	—
Priloga II	Priloga I
Priloga III	Priloga II

_____________

Text