EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 12.2.2016

COM(2016) 67 final

2016/0039(COD)

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o zagotovitvi nadaljnje makrofinančne pomoči Tuniziji

{SWD(2016) 30 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

Razlogi za predlog in njegovi cilji

Ob dolgotrajnem in negotovem procesu politične tranzicije od revolucije leta 2011 so na tunizijsko gospodarstvo negativno vplivali stalni nemiri, regionalna nestabilnost (vključno z učinkom libijskega konflikta) ter neugodne razmere v mednarodnem okolju (zlasti v euroobmočju). Ta negativni razvoj dogodkov je občutno oslabil njeno gospodarsko rast, pa tudi njen proračunski in plačilnobilančni položaj. Leta 2015 so bile napovedi glede rasti popravljene navzdol, predvsem zaradi negativnih gospodarskih posledic terorističnih napadov (zlasti na turizem, promet in naložbe) in motenj proizvodnje zaradi družbenih nemirov, obstoječe razmere pa negativno vplivajo na že tako občutljiv plačilnobilančni in proračunski položaj, kar ustvarja znatne potrebe po financiranju.

Hkrati je država močno napredovala pri konsolidaciji demokratičnih mehanizmov, vključno s sprejetjem nove ustave januarja 2014, čeprav politična tranzicija ne poteka brez težav in obdobij nestabilnosti.

Tunizija je sredi aprila 2013 z Mednarodnim denarnim skladom (v nadaljnjem besedilu: MDS) dosegla dogovor o 24-mesečnem aranžmaju „stand-by“ v višini 1,75 milijarde USD, ki ga je odbor MDS odobril junija 2013 in je bil pozneje podaljšan do decembra 2015. Prav tako je avgusta 2013 zaprosila za dodatno makrofinančno pomoč EU. Evropska komisija je v odgovor decembra 2013 predlagala makrofinančno pomoč v višini 250 milijonov EUR v obliki posojil (MFA-I), sozakonodajalca pa sta maja 2014 ta znesek povišala na 300 milijonov EUR in pomoč odobrila. Memorandum o soglasju, ki opredeljuje pogoje politike v zvezi s tem posojilom, je začel veljati marca 2015.

Po 6. pregledu programa MDS prejšnjega septembra je Tunizija zaprosila za nasledstveno ureditev z MDS, ki bo verjetno trajala štiri leta. O novem programu MDS še potekajo pogajanja, vendar naj bi bil spomladi 2016 poslan odboru MDS v odobritev. Izvajanje ukrepa MFA-I kljub nekaterim zamudam poteka po načrtih. Prva tranša je bila izplačana 7. maja 2015, druga pa 1. decembra 2015, ko je Tunizija izpolnila pogoje, o katerih se je dogovorila z EU v memorandumu o soglasju. Zadnja, tretja tranša naj bi bila izplačana v drugi četrtini leta 2016, če bodo izpolnjeni pogoji iz memoranduma o soglasju.

Tunizijski predsednik vlade je v tem kontekstu v dopisu predsedniku Junckerju avgusta 2015 zaprosil za novo makrofinančno pomoč EU v višini 500 milijonov EUR, ki bi spremljala naslednji program MDS, prošnjo pa je decembra v dopisu ponovil minister za razvojno sodelovanje in naložbe. Glede na velik učinek, ki ga imajo varnostne razmere na gospodarstvo Tunizije in potrebe po zunanjem financiranju v obdobju konsolidacije njene politične tranzicije ter na podlagi posodobljene ocene potreb države po zunanjem financiranju, ki je bila izvedena v sodelovanju z MDS, Evropska komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predlaga, da se Republiki Tuniziji odobri še drugi paket makrofinančne pomoči (MFA-II) v višini največ 500 milijonov EUR v obliki srednjeročnih posojil. Predlagani znesek je tudi skladen s pričakovanim obsegom programa MDS, pomembnimi tveganji, s katerimi se trenutno sooča tunizijsko gospodarstvo, ter trdno zavezanostjo EU podpori politični in gospodarski tranziciji Tunizije.

Predlagana nova makrofinančna pomoč bi Tuniziji pomagala pokriti del preostalih potreb po zunanjem financiranju v okviru novega programa MDS, ki so za obdobje 2016–2017 ocenjene na 2,9 milijarde USD. Zmanjšala bi kratkoročno občutljivost gospodarstva v zvezi s plačilno bilanco in proračunom ter se hkrati uskladila s programi za prilagoditev in reforme, ki bodo dogovorjeni z MDS in Svetovno banko, ter reformami, dogovorjenimi v okviru dejavnosti proračunske podpore EU, zlasti pogodbami o podpori za konsolidacijo države (Programme d’Appui à la Relance: PAR). Predlagani ukrep MFA-II je skladen z usmeritvijo evropske sosedske politike in prizadevanji mednarodne skupnosti za pomoč Tuniziji v teh težavnih časih, vključno s pobudo skupine G7 za partnerstvo iz Deauvilla.

V tem kontekstu in na podlagi delovnega dokumenta služb Komisije, ki spremlja ta predlog, Komisija na podlagi ocene Evropske službe za zunanje delovanje glede političnih razmer meni, da so politični in gospodarski pogoji za ukrep makrofinančne pomoči v predlagani višini izpolnjeni.

Splošno ozadje

Po dveh letih stabilne, čeprav nizke rasti BDP v okviru programa MDS (2,3 % v letih 2013 in 2014), je bila rast za leto 2015 popravljena navzdol na 0,5 %; na začetku leta je bila napovedana v višini 3 %. Gospodarstvo Tunizije je močno nazadovalo predvsem zaradi terorističnih napadov leta 2015, ki so škodovali ključnim gospodarskih sektorjem. K temu popravku navzdol je prispeval negativni učinek terorističnih napadov na sektor turizma (turizem prispeva približno 7 % BDP, v njem pa je zaposlenih okrog 15 % delovne sile) in prometa (tudi ta prispeva okrog 7 % BDP, od česar je 20 % odvisnih od turističnih potovanj) ter na naravnanost tujih vlagateljev, skupaj z motnjami v proizvodnji fosfatov, prometu in drugih sektorjih (zaradi zaustavitev dela in stavk). Tunizijski organi in MDS pričakujejo, da se bo rast v letu 2016 popravila, če ne bo dodatnih šokov, k čemur bosta pripomogli počasna oživitev turističnega sektorja in normalizacija domače proizvodnje. Kljub temu ta izhodiščni scenarij kaže na močna negativna tveganja.

Te nizke stopnje rasti v nobenem primeru ne bodo zadostovale za večjo spremembo pri brezposelnosti, ki je pri 15 % še vedno visoka, zlasti med mladimi in diplomanti (več kot 30 %) ter ženskami (21,6 %). Poleg tega je okrog 50 % delovne sile v starosti 15 do 24 let še vedno zaposlene na črno.

Inflacija je leta 2014 znašala v povprečju 5,5 % in se zmanjšuje zaradi padajočih mednarodnih cen primarnih proizvodov, stabilne domače proizvodnje hrane, padanja domačega povpraševanja in preudarne monetarne politike. Skupna inflacija bo leta 2015 po pričakovanjih zmerna do povprečna – 4,9 % – v naslednjih petih letih pa naj bi dosegala okrog 4 %.

Po zaostritvi monetarne politike med letom 2012 in sredino leta 2014, ki je bila posledica inflacijskih pritiskov in poslabšanja zunanjega in proračunskega položaja, je centralna banka prejšnjega oktobra zmanjšala ključno obrestno mero za 50 bazičnih točk (na 4,25 %), da bi pripomogla k oživitvi negotove rasti BDP ob upočasnjevanju inflacije po indeksu cen življenjskih potrebščin.

Kar zadeva javne finance, je Tunizija v letu 2014 dosegla določeno stopnjo fiskalne konsolidacije, saj se je strukturni proračunski saldo (ki izključuje stroške bančne dokapitalizacije in druge enkratne postavke) zmanjšal s 5,1 % BDP leta 2013 na 4,2 % BDP leta 2014. Vendar pa se bo strukturni primanjkljaj v letu 2015 po pričakovanjih povečal na 4,7 % BDP, predvsem zaradi ukrepov na strani odhodkov, sprejetih po terorističnih napadih, in kljub prihrankom pri odhodkih zaradi cen nafte, ki so bile nižje od pričakovanih. Zakon o proračunu za leto 2016 predvideva zmanjšanje strukturnega primanjkljaja nazaj na 4,2 % BDP, kar naj bi se doseglo predvsem s povečanjem prihodkov (deloma zaradi uvedbe DDV) in manjšimi odhodki za subvencije (predvsem zaradi predpostavk glede nižjih mednarodnih cen nafte in stabilnega menjalnega tečaja). Kljub temu se bo s predvideno zaposlitvijo približno 15 000 dodatnih javnih uslužbencev (predvsem na področju obrambe in varnosti) povečala plačna masa.

Dolg sektorja država se medtem še naprej povečuje: leta 2014 je dosegel 50 % BDP, najvišjo vrednost, 61 % BDP, naj bi dosegel do konca leta 2018, zatem pa naj bi se trend obrnil. V naslednjih dveh letih naj bi se v državi občutno povečalo tudi odplačevanje javnega dolga (s približno 600 milijonov EUR leta 2015 na več kot 1,4 milijarde USD leta 2017 in skoraj 1,2 milijarde USD leta 2018).

Kar zadeva plačilno bilanco, se je primanjkljaj tekočega računa v letu 2014 še povečal in dosegel 8,9 % BDP – leta 2013 je znašal 8,3 % BDP – v letu 2015 pa naj bi ostal na nevzdržno visoki ravni kljub zmanjšanju cen nafte, šibkejši domači gospodarski dejavnosti in večjemu izvozu. Negativni učinki na turizem po terorističnem napadu v Soussu bodo po pričakovanjih dodatno pritiskali na primanjkljaj tekočega računa in ga zmanjšali na 8,8 % BDP. Tudi prilivi zasebnega kapitala v Tunizijo so se po letu 2011 zmanjšali, kar prispeva k ranljivemu plačilnobilančnemu položaju. Neto tuje neposredne naložbe, ki so v letih 2005–2010 znašale v povprečju 5 % BDP, so se v zadnjih dveh letih zmanjšale na malo več kot 2 % BDP.

V tem kontekstu obsežnega primanjkljaja tekočega računa in manjših prilivov kapitala se mora Tunizija vedno bolj zanašati na javne finančne prilive. Leta 2015 je Tuniziji tudi uspelo pokriti del vrzeli v zunanjem financiranju z 10letnimi euroobveznicami v znesku 1 milijarde USD z obrestno mero 5,75 %, izdanimi januarja 2015, za nakup katerih je bilo zanimanje večje od ponudbe, čeprav niso vključevale državnega jamstva tujega donatorja.

Uradne devizne rezerve so konec leta 2014 dosegale 7,7 milijarde USD, kar ustreza komaj 3mesečnemu uvozu in je primerljivo z začetnim ciljnim zneskom 9,0 milijard USD v okviru programa MDS. Z mednarodnimi obveznicami v znesku 1 milijarde USD, izdanimi januarja 2015, so se rezerve povečale, vendar so se do konca oktobra spet zmanjšale na približno 6,5 milijarde USD, kar ustreza malce manj kot 4mesečnemu uvozu, saj so se zaradi terorističnih napadov zmanjšali prihodki iz turizma. Po pričakovanjih bodo rezerve konec leta 2015 znašale 7,5 milijarde USD. To je veliko manj kot 8,2 milijarde USD, ki jih je za konec leta predvidel MDS v okviru 6. pregleda programa (zaključen je bil septembra 2015), in je primerljivo s ciljnimi rezervami v višini 10,1 milijarde USD v skladu s prvotnim programom.

Zunanji dolg se je z 48 % BDP leta 2011 povečal na približno 56,2 % BDP leta 2014, najvišjo vrednost, 72,3 % BDP, naj bi z dosegel leta 2018, zatem pa naj bi se trend obrnil. Bonitetna ocena Tunizije se je od leta 2011 večkrat znižala, zadnjič leta 2014 (z Ba2 na Ba3 pri Moody’s in z BB na BB- pri Standard & Poor’s).

Tunizija se še naprej sooča s pomembnimi izzivi glede strukturnih reform. Medtem ko je imela država v obdobju 2000–2010 relativno visoko gospodarsko rast na prebivalca (eno najvišjih med uvoznicami nafte v bližnjevzhodni in severnoafriški regiji), pa se še naprej spopada s številnimi strukturnimi pomanjkljivostmi. Zlasti se preveč zanaša na v izvoz usmerjeno industrijo ob obali z nizko dodano vrednostjo, kar prispeva k neuravnoteženemu regionalnemu gospodarskemu razvoju, njen trg dela je tog, delovna sila pa nima ustreznih kvalifikacij, kar prispeva k visoki brezposelnosti, zlasti med mladimi. Skupaj s tem, da preglednost in gospodarsko upravljanje veljata za šibka, je model rasti privedel do nepravične porazdelitve gospodarskih koristi med prebivalstvom.

Napredek pri izvajanju reform je na splošno omejen, deloma zaradi občutljive politične tranzicije, čeprav je zadnje čase spodbuden pozitiven zagon, vlada pa je še naprej zavezana reformam. Pripravljalna dela za nekatere ključne reforme (zlasti v zvezi z davčno politiko in upravo, izboljšanjem poslovnega okolja in naložbenega ozračja ter reformo finančnega sektorja) so bila zelo obsežna in bi morala utreti pot izvajanju globljih reform. Za izvajanje drugih reform bodo še vedno potrebni nadaljnji vmesni koraki, močna politična zavezanost in podpora (na primer reforma subvencioniranja cen in izboljšanje mreže socialne varnosti).

Kot omenjeno, je odbor MDS 7. junija 2013 odobril dveletni aranžma „stand-by“ v višini 1,75 milijarde USD (400 % tunizijske kvote), ki je bil pozneje podaljšan do decembra 2015. Tunizija je zaprosila za nasledstveno ureditev z MDS, ki naj bi trajala štiri leta, verjetno pa jo bo podpiral instrument za povečanje financiranja. Program, o katerem še potekajo pogajanja, naj bi bil spomladi 2016 poslan MDS v odobritev. Čeprav je treba končni znesek še določiti, bo po pričakovanjih večji od sedanjega aranžmaja „stand-by“.

Popravljene napovedi, ki jih je novembra izdal MDS, kažejo na obsežne plačilnobilančne potrebe za obdobje 2016–2017, pri čemer je celotna vrzel v zunanjem financiranju ocenjena na 5,1 milijarde USD (2,7 milijarde USD leta 2016 in 2,4 milijarde USD leta 2017). To vrzel v financiranju je mogoče na splošno pripisati trem dejavnikom: stalnemu velikemu primanjkljaju tekočega računa, potrebi po vzpostavitvi deviznih rezerv v obdobju 2016–2017 ter pričakovanim velikim zahtevam glede odplačevanja javnega dolga, zlasti za leto 2017. Predlagani ukrep makrofinančne pomoči v višini 500 milijonov EUR bi pokril 19,2 % ocenjene preostale vrzeli v financiranju.

Tunizija je bila v preteklosti deležna tudi finančne podpore številnih bilateralnih donatorjev (zlasti ZDA in Japonske, pa tudi Alžirije) ter drugih multilateralnih donatorjev (zlasti Svetovne banke in Afriške razvojne banke), ki bodo dodatna sredstva verjetno prispevali tudi v prihodnje. V okviru pomoči, ki jo zagotavlja EU, ukrep MFA-I v višini 300 milijonov EUR, ki se uspešno izvaja, močno prispeva k izvajanju ključnih reform in zagotavlja potrebno finančno podporo.

Veljavne določbe na področju, na katero se nanaša predlog

Evropski parlament in Svet sta 15. maja 2014 sprejela Sklep št. 534/2014/EU, ki je Republiki Tuniziji zagotovil prvo makrofinančno pomoč v višini 300 milijonov EUR 1 .

Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije

EU si prizadeva vzpostaviti tesnejše odnose s Tunizijo ter podpreti njene gospodarske in politične reforme. Leta 1995 je Tunizija postala prva država v južnem Sredozemlju, ki je podpisala pridružitveni sporazum z EU. Ta sporazum, ki je začel veljati leta 1998, ostaja pravna podlaga za dvostransko sodelovanje. Dvostranski odnosi so bili še dodatno okrepljeni v okviru evropske sosedske politike EU, tudi s sprejetjem petletnih akcijskih načrtov evropske sosedske politike, ki določajo strateške cilje za to sodelovanje, od katerih zadnji zajema obdobje 2013–2017. Tunizija je tudi članica Unije za Sredozemlje. Pomembne so tudi gospodarske vezi z EU. Leta 2008 je Tunizija dokončno odpravila tarife za industrijske izdelke in tako postala prva sredozemska država, ki je z EU sklenila sporazum o prosti trgovini. Tunizija je sosednja država, ki največji delež trgovine izvaja z EU. Leta 2014 je uvoz iz EU predstavljal 64,7 % celotnega tunizijskega uvoza, izvoz v EU pa 72,5 % celotnega tunizijskega izvoza. Tunizija je tudi zelo odvisna od EU na področju neposrednih tujih naložb ter drugih finančnih tokov, nakazil in turističnih tokov. EU in Tunizija sta pogajanja o poglobljenem in celovitem območju proste trgovine formalno začeli oktobra 2015 s ciljem, da se Tuniziji omogoči popoln dostop do enotnega trga EU.

Makrofinančna pomoč EU bi dopolnjevala nepovratna sredstva iz evropskega instrumenta sosedstva in krovnega programa, zlasti pogoje, predvidene v okviru paketov proračunske podpore PAR-IV in PAR-V, ki jih izvaja EU. Makrofinančna pomoč EU bi podprla tunizijske organe pri sprejetju ustreznega okvira za makroekonomsko politiko in strukturne reforme ter s tem povečala dodano vrednost vključenosti EU na splošno s povečanjem učinkovitosti splošnega ukrepanja EU, tudi prek drugih finančnih instrumentov.

EU je od začetka arabske pomladi ob različnih priložnostih poudarila svojo zavezanost podpori Tunizije pri njenem procesu gospodarskih in političnih reform. Podvojila je finančno podporo v obliki nepovratnih sredstev, tako da je Tunizija postala doslej največja prejemnica sredstev iz programa SPRING in krovnega programa.

Pot Tunizije do popolne demokracije sicer ni brez težav in še marsikaj ostaja nedorečeno, vendar pa je storila pomembne korake k političnim reformam. Med EU in Tunizijo obstaja tudi vedno močnejši okvir dvostranskih odnosov v okviru pridružitvenega sporazuma, evropske sosedske politike in drugih nedavnih pobud.

V tem kontekstu Tunizija izpolnjuje politične pogoje za odobritev makrofinančne pomoči tretjim državam, zlasti kar zadeva spoštovanje demokracije, človekovih pravic in pravne države, in je država, s katero EU ohranja tesne politične in gospodarske odnose. Delovnemu dokumentu služb Komisije, ki je priložen temu predlogu, je priložena podrobna ocena glede izpolnjevanja teh političnih meril za makroekonomsko pomoč, ki jo je pripravila Evropska služba za zunanje delovanje. Predlog za makrofinančno pomoč pa je skladen z zavezo EU, da podpre gospodarsko in politično tranzicijo Tunizije.

2.REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UČINKA

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Makrofinančna pomoč se dodeli kot sestavni del mednarodne podpore za gospodarsko stabilizacijo Tunizije. Pri pripravi tega predloga za makrofinančno pomoč so se službe Komisije posvetovale z Mednarodnim denarnim skladom in Svetovno banko, ki sta že vzpostavila obsežne programe za financiranje, pripravljata pa tudi nove. Komisija se je 10. decembra 2015 posvetovala z Ekonomsko-finančnim odborom, ki je odobril predlog. Prav tako je Komisija redno v stiku s tunizijskimi organi.

Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Komisija je decembra 2013 s pomočjo zunanjih strokovnjakov opravila operativno oceno kakovosti in zanesljivosti tunizijskih javnofinančnih tokov in upravnih postopkov. Rezultati, ki so na splošno pozitivni, so bili januarja 2014 posredovani tunizijskim organom in delegaciji EU, da bi nadaljevali z delom na področjih, ki jih je mogoče izboljšati.

Ocena učinka

Makrofinančna pomoč Unije je instrument za izredno pomoč, namenjena pa je odpravljanju težav s plačilno bilanco v tretjih državah. Za ta predlog za makrofinančno pomoč zato ne velja zahteva, da je treba izvesti oceno učinka v skladu s smernicami Komisije za boljšo pravno ureditev (SWD(2015) 111 final), saj je z vidika politike nujno, da se hitro obravnava te izredne razmere, ki zahtevajo hiter odziv.

Splošneje bosta makrofinančna pomoč ter z njo povezani program gospodarskih prilagoditev in reform pomagala zmanjšati potrebe Tunizije po srednjeročnem financiranju, hkrati pa bosta podpirala strateške ukrepe za krepitev plačilne bilance in fiskalne vzdržnosti na srednji rok ter okrepila vzdržno rast, kot bo dogovorjeno z MDS v okviru novega programa. S tem se bosta bistveno okrepili učinkovitost in preglednost upravljanja javnih financ ter spodbujale strukturne reforme, ki kot končni cilj podpirajo fiskalno konsolidacijo in izravnavo plačilnih bilanc ter rast produktivnosti in zaposlovanja ter spodbujajo regulativno usklajevanje in gospodarsko integracijo z EU, tudi v okviru poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini, o katerem trenutno potekajo pogajanja.

3.PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Povzetek predlaganih ukrepov

Evropska unija bo Tuniziji dala na voljo makrofinančno pomoč v višini največ 500 milijonov EUR, ki se bo zagotovila v obliki srednjeročnega posojila. Ta pomoč bo pomagala pokriti preostale potrebe Tunizije po zunanjem financiranju v obdobju 2016–2017, kot jih je ugotovila Komisija na podlagi ocen MDS.

Pomoč naj bi bila izplačana v treh posojilnih obrokih v višini 200, 150 oziroma 150 milijonov EUR. Pričakuje se, da bo prvi obrok izplačan sredi leta 2016. Drugi obrok, ki je odvisen od nekaterih strateških ukrepov, bi bil lahko izplačan proti koncu leta 2016. Tretji in zadnji obrok bi bil lahko na voljo v prvi polovici leta 2017, pod pogojem, da bodo izvedeni strateški ukrepi. Pomoč bo upravljala Komisija. Uporabljajo se posebne določbe o preprečevanju goljufij in drugih nepravilnosti, ki so v skladu s finančno uredbo.

Kot je pri instrumentu makrofinančne pomoči običajno, bi bila izplačila odvisna od uspešno opravljenih pregledov izvajanja programa v okviru novega finančnega aranžmaja MDS. Poleg tega bi se Komisija in tunizijski organi z memorandumom o soglasju dogovorili o posebnih ukrepih strukturnih reform. Cilj Komisije bodo strukturne reforme za izboljšanje makroekonomskega upravljanja na splošno in pogojev za trajnostno rast (na primer glede preglednosti in učinkovitosti upravljanja javnih financ, fiskalnih reform, reform za okrepitev mreže socialne varnosti, reform trga dela ter reform za izboljšanje regulativnega okvira za trgovino in naložbe). Ti reformni ukrepi bi podpirali reformni načrt organov in dopolnjevali programe, dogovorjene z MDS, Svetovno banko in drugimi donatorji, ter strateške programe, povezane z dejavnostmi proračunske podpore EU. Bili bi skladni z glavnimi prioritetami za gospodarske reforme, dogovorjenimi med EU in Tunizijo v okviru skupnega akcijskega načrta evropske sosedske politike in drugih strateških dokumentov. Opirali se bodo tudi na strukturne reforme, ki se izvajajo v okviru MFA-I.

Odločitev, da se celotna makrofinančna pomoč izplača v obliki posojil, je upravičena glede na raven razvoja Tunizije (merjeno po dohodku na prebivalca države) in kazalnike zadolženosti. Je tudi v skladu s tem, kako Tunizijo obravnavata Svetovna banka in MDS. Tunizija ni upravičena do ugodnega financiranja iz Mednarodnega združenja za razvoj ali razširjenega kreditnega programa MDS.

Pravna podlaga

Pravna podlaga za ta predlog je člen 212 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Načelo subsidiarnosti

Načelo subsidiarnosti je spoštovano, saj ciljev ponovne vzpostavitve kratkoročne makroekonomske stabilnosti v Tuniziji ne morejo zadostno uresničiti države članice same in jih lažje uresniči Evropska unija. Glavni razlogi so proračunske omejitve na nacionalni ravni in potreba po visoki stopnji usklajenosti donatorjev, da bi bila obseg in učinkovitost pomoči kar največja.

Načelo sorazmernosti

Predlog je skladen z načelom sorazmernosti: omejen je na minimum, ki je potreben za uresničitev ciljev kratkoročne makroekonomske stabilnosti in ne presega tistega, kar je potrebno za ta namen.

Kot je Komisija ugotovila na podlagi ocen MDS v okviru prihodnjega aranžmaja instrumenta za povečanje sredstev, znesek ukrepa pomoči MFA-II ustreza 19,2 % preostale vrzeli v financiranju v obdobju 2016–2017. To je v skladu z običajno porazdelitvijo obremenitve za ukrepe makrofinančne pomoči. Glede na pomoč, ki so jo Tuniziji obljubili drugi bilateralni in multilateralni donatorji in upniki, se ocenjuje, da je to za EU ustrezna porazdelitev bremena. Ob upoštevanju neizplačane tretje tranše ukrep MFA-I skupna finančna pomoč ukrepov MFA-I in MFA-II za obdobje 2016–2017 znaša 23,4 % ocenjene preostale vrzeli v financiranju.

Izbira instrumentov

Projektna finančna ali tehnična pomoč ne bi bila primerna ali zadostna za doseganje teh makroekonomskih ciljev. Ključna dodana vrednost makrofinančne pomoči v primerjavi z drugimi instrumenti EU bi bila zmanjšanje ovir za zunanje financiranje in pomoč pri oblikovanju stabilnega makroekonomskega okvira, vključno s spodbujanjem vzdržne plačilne bilance in proračunskega položaja, ter ustreznega okvira za strukturne reforme. Makrofinančna pomoč lahko s pomočjo pri vzpostavitvi ustreznega splošnega okvira politike poveča učinkovitost ukrepov, financiranih v Tuniziji na podlagi drugih, ožje usmerjenih finančnih instrumentov EU.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Načrtovana pomoč bi se zagotovila v obliki posojila in bi se morala financirati z najetjem posojila, ki ga bo v imenu EU izvedla Komisija. Proračunski stroški pomoči bodo ustrezali rezervacijam v višini 9 % zneskov, izplačanih iz Jamstvenega sklada za zunanje dajanje posojil EU iz proračunske vrstice 01 03 06 („Oblikovanje rezervacij Jamstvenega sklada“). Ob predpostavki, da bosta prva obroka posojila izplačana leta 2016 v skupnem znesku 350 milijonov EUR, tretji obrok pa leta 2017 v znesku 150 milijonov EUR, in v skladu s pravili, ki urejajo mehanizem Jamstvenega sklada, se bodo rezervacije oblikovale v proračunih 2018–2019. Na podlagi trenutnih napovedi glede uporabe proračunske vrstice 01 03 06 Komisija ocenjuje, da so proračunske posledice ukrepov obvladljive.

5.NEOBVEZNI ELEMENTI

Klavzula o pregledu/reviziji/časovni omejitvi veljavnosti

Predlog vključuje klavzulo o časovni omejitvi veljavnosti. Predlagana makrofinančna pomoč bi bila zagotovljena za obdobje dveh let in pol, ki se začne prvi dan po začetku veljavnosti memoranduma o soglasju.

2016/0039 (COD)

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o zagotovitvi nadaljnje makrofinančne pomoči Tuniziji

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, in zlasti člena 212 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije 2 ,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom 3 ,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Odnosi med Evropsko unijo (v nadaljnjem besedilu: Unija) in Republiko Tunizijo (v nadaljnjem besedilu: Tunizija) se razvijajo v okviru evropske sosedske politike (ESP). Tunizija je 17. julija 1995 kot prva sredozemska država podpisala pridružitveni sporazum z EU, ki je začel veljati 1. marca 1998. V skladu s tem pridružitvenim sporazumom je Tunizija leta 2008 odpravila tarife za industrijske proizvode in tako postala prva sredozemska država, ki je z Unijo sklenila sporazum o prosti trgovini. Dvostranski politični dialog in ekonomsko sodelovanje se nadalje razvijata v okviru akcijskih načrtov evropske sosedske politike, od katerih najnovejši zajema obdobje 2013–2017.

(2)Po revoluciji, ko je bil predsednik Ben Ali 14. januarja 2011 prisiljen zapustiti državo, so v Tuniziji 23. oktobra 2011 potekale prve svobodne in demokratične volitve. Januarja 2014 je bila sprejeta nova ustava, v četrtem četrtletju 2014 pa so potekale parlamentarne in predsedniške volitve, pri čemer so si glavni politični akterji prizadevali za nadaljnje reforme za vzpostavitev popolnoma demokratičnega sistema.

(3)Med tem procesom politične tranzicije so na tunizijsko gospodarstvo negativno vplivali stalni nemiri, regionalna nestabilnost (vključno z učinkom libijskega konflikta) ter neugodne razmere v mednarodnem okolju (zlasti v Uniji, glavni trgovinski partnerici Tunizije). Ta negativni razvoj dogodkov je občutno oslabil njeno gospodarsko rast, pa tudi njen proračunski in plačilnobilančni položaj.

(4)Unija od leta 2011, po političnih spremembah v Tuniziji, izraža neomajno zavezanost podpori Tunizije pri njenem procesu gospodarskih in političnih reform. Povečala je finančno podporo Tuniziji ter okrepila sodelovanje na mnogih področjih, vključno s civilno družbo, volilnim sistemom, varnostjo, regionalnim razvojem ter socialnimi in gospodarskimi reformami. Ponudila je tudi možnost sklenitve sporazuma o poglobljenem in razširjenem območju proste trgovine, o katerem so se pogajanja začela oktobra 2014.

(5)V takih težkih gospodarskih in finančnih razmerah so se tunizijski organi in Mednarodni denarni sklad (MDS) aprila 2013 dogovorili o nepreventivnem triletnem aranžmaju „stand-by“ v višini 1 150 milijonov SDR (posebne pravice črpanja) v podporo Tuniziji za program gospodarskih prilagoditev in reform, ki je bil podaljšan do konca leta 2015. Na podlagi šestih zaključenih pregledov izvajanja programov je Tunizija v okviru programa MDS črpala 1,5 milijarde USD.

(6)Avgusta 2013 je Tunizija zaprosila za dodatno makrofinančno pomoč Unije. Na tej podlagi je bil maja 2014 sprejet program makrofinančne pomoči v višini 300 milijonov EUR v obliki posojil (MFA-I) 4 . Memorandum o soglasju, ki določa pogoje politike v zvezi z MFA-I, je začel veljati 4. marca 2015. Po izvedbi dogovorjenih strateških ukrepov je bila prva tranša MFA-I izplačana 7. maja 2015, druga pa 1. decembra 2015.

(7)Unija je dala za obdobje 2011–2015 na voljo 524 milijonov EUR v obliki nepovratnih sredstev na podlagi svojih rednih programov sodelovanja v podporo programu gospodarskih in političnih reform Tunizije. Poleg tega je bilo Tuniziji v obdobju 2011–2013 dodeljenih 155 milijonov EUR v okviru programa SPRING (Support for partnership, reforms and inclusive growth), v obdobju 2014–2015 pa 122 milijonov EUR v okviru krovnega programa. Poleg tega je Evropska investicijska banka od leta 2011 zagotovila posojila v višini 1 338 milijonov EUR.

(8)Leta 2015 je gospodarstvo Tunizije močno oslabilo več terorističnih napadov, ki so bili usmerjeni na ključne panoge, na primer turizem in promet, ter v preprečevanje konsolidacije politične tranzicije. Ti napadi so zaustavili oživljanje gospodarstva, ki se je začelo v Tuniziji. Ti dogodki so skupaj z vztrajno regionalno nestabilnostjo (vključno z oživitvijo libijskega konflikta) ter še vedno šibkim evropskim in svetovnim gospodarskim okoljem še poslabšali že tako slab plačilnobilančni in proračunski položaj. Zaradi tega so nastale velike finančne vrzeli v plačilni bilanci in proračunu.

(9)V teh težavnih razmerah je Unija ponovno poudarila svojo zavezanost podpori Tunizije pri njenem procesu gospodarskih in političnih reform. Ta zaveza je bila izražena v sklepih srečanja pridružitvenega sveta med Unijo in Tunizijo marca 2015 ter po terorističnih napadih junija 2015 v Soussu v sklepih Sveta 20. julija 2015. Politična in gospodarska podpora Unije reformnemu procesu v Tuniziji je skladna s politiko Unije do regije južnega Sredozemlja, kakor je določena v okviru evropske sosedske politike.

(10)Po poslabšanju gospodarskega in finančnega položaja Tunizije sta MDS in Tunizija začela razgovore o nasledstveni ureditvi, ki bi vključevala večjo vsoto in bi lahko imela obliko razširjenega instrumenta financiranja (v nadaljnjem besedilu: program MDS), obsegala pa bi verjetno obdobje štirih let, z začetkom spomladi 2016. Namen novega programa MDS bi bila odprava kratkoročnih plačilnobilančnih težav Tunizije in spodbujanje izvajanja odločnih prilagoditvenih ukrepov.

(11)Avgusta 2015 je zaradi slabšanja gospodarskih razmer in obetov Tunizija Unijo zaprosila za dodatno makrofinančno pomoč.

(12)Ker je Tunizija država, ki jo zajema evropska sosedska politika, bi se morala šteti za upravičenko do makrofinančne pomoči Unije.

(13)Makrofinančna pomoč Unije bi morala biti izreden finančni instrument nevezane in nenamenske plačilnobilančne podpore, namenjene takojšnjim potrebam upravičenke po zunanjem financiranju, in bi morala podpreti izvajanje strateškega programa, ki vsebuje takojšnje odločne ukrepe prilagajanja in strukturnih reform, oblikovane za kratkoročno izboljšanje plačilnobilančnega položaja.

(14)Ker je v plačilni bilanci Tunizije še vedno znatna vrzel v zunanjem financiranju, ki presega sredstva, ki jih zagotavljajo MDS in druge multilateralne institucije, je makrofinančna pomoč Unije Tuniziji v trenutnih izrednih okoliščinah ustrezen odziv na prošnjo Tunizije za podporo gospodarski stabilizaciji v povezavi s programom MDS. Makrofinančna pomoč Unije bi z dopolnitvijo sredstev iz finančnega aranžmaja MDS podprla gospodarsko stabilizacijo in program strukturnih reform Tunizije.

(15)Makrofinančna pomoč Unije bi morala biti namenjena za podporo ponovni vzpostavitvi vzdržnega stanja zunanjega financiranja Tunizije, s čimer bi podprla njen gospodarski in družbeni razvoj.

(16)Določitev zneska makrofinančne pomoči Unije temelji na celoviti kvantitativni oceni preostalih potreb Tunizije po zunanjem financiranju in upošteva zmožnost države, da se financira z lastnimi sredstvi, zlasti z mednarodnimi rezervami, ki so ji na voljo. Makrofinančna pomoč Unije bi morala dopolnjevati programe in finančna sredstva, ki jih zagotavljata MDS in Svetovna banka. Pri določanju zneska pomoči se upoštevajo tudi pričakovani finančni prispevki multilateralnih donatorjev, potreba po zagotavljanju pravične porazdelitve bremena med Unijo in drugimi donatorji, drugi instrumenti Unije za zunanje financiranje, ki se že uporabljajo v Tuniziji, in dodana vrednost splošnega ukrepanja Unije.

(17)Komisija bi morala zagotoviti pravno in vsebinsko skladnost makrofinančne pomoči Unije s ključnimi načeli, cilji in ukrepi, sprejetimi na različnih področjih zunanjega delovanja, ter drugimi ustreznimi politikami Unije.

(18)Makrofinančna pomoč Unije bi morala podpirati zunanjo politiko Unije do Tunizije. Službe Komisije in Evropska služba za zunanje delovanje bi morale v celotnem obdobju zagotavljanja makrofinančne pomoči tesno sodelovati, da bi usklajevale in zagotavljale doslednost zunanje politike Unije.

(19)Makrofinančna pomoč Unije bi morala podpirati zavezanost Tunizije vrednotam, ki jih deli z Unijo, vključno z demokracijo, pravno državo, dobrim upravljanjem, spoštovanjem človekovih pravic, trajnostnim razvojem in zmanjševanjem revščine, kakor tudi njeno zavezanost načelom odprte in pravične trgovine, ki temelji na pravilih.

(20)Pogoj za dodelitev makrofinančne pomoči Unije bi moral biti, da Tunizija spoštuje učinkovite demokratične mehanizme, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom in pravno državo, ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic. Poleg tega bi morali posebni cilji makrofinančne pomoči Unije povečati učinkovitost, preglednost in odgovornost sistemov za upravljanje javnih financ v Tuniziji ter spodbujati strukturne reforme, katerih cilj je podpiranje trajnostne in vključujoče rasti, ustvarjanja novih delovnih mest in fiskalne konsolidacije. Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje bi morali redno spremljati izpolnjevanje pogojev in doseganje navedenih ciljev.

(21)Da bi zagotovili učinkovito zaščito finančnih interesov Unije, povezanih z makrofinančno pomočjo Unije, bi morala Tunizija sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje in boj proti goljufijam, korupciji in vsem drugim nepravilnostim, povezanim s pomočjo. Poleg tega bi bilo treba sprejeti določbe, na podlagi katerih bi Komisija izvajala nadzor, Računsko sodišče pa revizije.

(22)Sprostitev makrofinančne pomoči Unije ne posega v pristojnosti Evropskega parlamenta in Sveta (kot proračunskega organa).

(23)Zneski rezervacij, potrebnih za makrofinančno pomoč, bi morali biti skladni s proračunskimi sredstvi, odobrenimi v večletnem finančnem okviru.

(24)Makrofinančno pomoč Unije bi morala upravljati Komisija. Da bi se Evropskemu parlamentu in Svetu zagotovila možnost spremljanja izvajanja tega sklepa, bi ju morala Komisija redno obveščati o razvoju dogodkov v zvezi s pomočjo in jima posredovati ustrezne dokumente.

(25)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega sklepa bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 5 .

(26)Za makrofinančno pomoč Unije bi morali veljati pogoji gospodarske politike, ki se določijo v memorandumu o soglasju. Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja in zaradi učinkovitosti bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za pogajanja o teh pogojih s tunizijskimi organi pod nadzorom odbora predstavnikov držav članic v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. V skladu z navedeno uredbo bi se moral praviloma uporabljati svetovalni postopek, razen v primerih, ki so določeni v navedeni uredbi. Ob upoštevanju potencialno pomembnega učinka pomoči, višje od 90 milijonov EUR, je primerno, da se za operacije, ki ta prag presegajo, uporablja postopek pregleda. Ob upoštevanju zneska makrofinančne pomoči Unije Tuniziji bi se moral za sprejetje memoranduma o soglasju in za kakršno koli zmanjšanje oziroma zamrznitev ali ukinitev pomoči uporabljati postopek pregleda –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1.Unija da Tuniziji na voljo makrofinančno pomoč v višini največ 500 milijonov EUR (v nadaljnjem besedilu: makrofinančna pomoč Unije) za podporo njeni gospodarski stabilizaciji in obsežnemu načrtu reform. Pomoč bo pomagala pokriti plačilnobilančne potrebe Tunizije, kot so opredeljene v programu Mednarodnega denarnega sklada (v nadaljnjem besedilu: MDS).

2.Celotni znesek makrofinančne pomoči Unije se Tuniziji zagotovi v obliki posojil. Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v imenu Unije najame posojila na kapitalskih trgih ali pri finančnih institucijah in nato izposojena sredstva posodi naprej Tuniziji. Zapadlost posojil v povprečju ne sme presegati 15 let.

3.Izplačevanje makrofinančne pomoči Unije upravlja Komisija v skladu s sporazumi ali dogovori, sklenjenimi med Mednarodnim denarnim skladom (MDS) in Tunizijo, ter v skladu z glavnimi načeli in cilji gospodarskih reform, določenih v pridružitvenemu sporazumu med EU in Tunizijo, dogovorjenem v okviru evropske sosedske politike. Komisija redno obvešča Evropski parlament in Svet o dogajanjih v zvezi z makrofinančno pomočjo Unije, tudi o izplačilih, in jima pravočasno predloži ustrezne dokumente.

4.Makrofinančna pomoč Unije se da na voljo za obdobje dveh let in pol z začetkom na prvi dan po začetku veljavnosti memoranduma o soglasju iz člena 3(1).

5.Če se finančne potrebe Tunizije v obdobju izplačevanja makrofinančne pomoči Unije glede na začetne napovedi znatno zmanjšajo, Komisija v skladu s postopkom pregleda iz člena 7(2) zmanjša znesek pomoči oziroma pomoč začasno ali trajno ukine.

Člen 2

1.Pogoj za dodelitev makrofinančne pomoči Unije je, da Tunizija spoštuje učinkovite demokratične mehanizme, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom in pravno državo, ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic.

2.Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje spremljata izpolnjevanje tega pogoja v celotnem obdobju izvajanja makrofinančne pomoči Unije.

3.Odstavka 1 in 2 tega člena se uporabljata v skladu s Sklepom Sveta 2010/427/EU 6 .

Člen 3

1.Komisija se v skladu s postopkom pregleda iz člena 7(2) s tunizijskimi organi dogovori o jasno opredeljenih pogojih gospodarske politike in finančnih pogojih, osredotočenih na strukturne reforme in zdrave javne finance, ki naj veljajo za makrofinančno pomoč Unije in se določijo v memorandumu o soglasju. Pogoji gospodarske politike in finančni pogoji, določeni v memorandumu o soglasju, so skladni s sporazumi ali dogovori iz člena 1(3), vključno s programi makroekonomskega prilagajanja in strukturnih reform, ki jih izvaja Tunizija ob podpori MDS.

2.Namen pogojev iz odstavka 1 je zlasti povečanje učinkovitosti, preglednosti in odgovornosti sistemov za upravljanje javnih financ v Tuniziji, tudi v zvezi z uporabo makrofinančne pomoči Unije. Pri oblikovanju strateških ukrepov se ustrezno upošteva tudi napredek v zvezi z vzajemnim odpiranjem trgov, razvojem pravične trgovine, ki temelji na pravilih, ter drugimi prednostnimi nalogami v okviru zunanje politike Unije. Komisija redno spremlja napredek pri doseganju teh ciljev.

3.Podrobni finančni pogoji makrofinančne pomoči Unije se določijo v sporazumu o posojilu, ki ga bodo sklenili Komisija in tunizijski organi.

4.Komisija redno preverja, ali so pogoji iz člena 4(3) še vedno izpolnjeni, med drugim tudi, ali so gospodarske politike Tunizije v skladu s cilji makrofinančne pomoči Unije. Pri tem tesno sodeluje z MDS in Svetovno banko ter po potrebi z Evropskim parlamentom in Svetom.

Člen 4

1.V skladu s pogoji iz odstavka 3 da Komisija makrofinančno pomoč Unije na voljo v treh posojilnih obrokih. Višina posameznega obroka se določi v memorandumu o soglasju iz člena 3.

2.Za zneske makrofinančne pomoči Unije se po potrebi oblikujejo rezervacije v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 7 .

3.Komisija sklene, da bo izplačala obroke, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)pogoj iz člena 2;

(b)trajno zadovoljivi rezultati pri izvajanju strateškega programa, ki vsebuje odločne ukrepe prilagajanja in strukturnih reform, podprte z nepreventivnim kreditnim aranžmajem z MDS, ter

(c)zadovoljivo izvajanje gospodarske politike in finančnih pogojev, dogovorjenih v memorandumu o soglasju.

Drugi obrok se načeloma ne izplača prej kot v treh mesecih po izplačilu prvega obroka. Tretji obrok se načeloma ne izplača prej kot v treh mesecih po izplačilu drugega obroka.

4.Če se pogoji iz odstavka 3 trajno ne izpolnjujejo, Komisija zamrzne ali ukine izplačilo makrofinančne pomoči Unije. V teh primerih Evropski parlament in Svet obvesti o razlogih za zamrznitev ali ukinitev.

5.Makrofinančna pomoč Unije se izplača centralni banki Tunizije. V skladu z določbami, ki se sprejmejo v memorandumu o soglasju, vključno s potrditvijo preostalih potreb po proračunskem financiranju, se lahko sredstva Unije prenesejo tunizijskemu ministrstvu za finance kot končnemu upravičencu.

Člen 5

1.Najemanje in dajanje posojil v povezavi z makrofinančno pomočjo Unije se izvedeta v eurih z istim datumom valute, pri čemer Unija ni vključena v spremembe zapadlosti in ni izpostavljena tečajnemu ali obrestnemu tveganju ali kakršnemu koli drugemu poslovnemu tveganju.

2.Če okoliščine to dopuščajo in če Tunizija za to zaprosi, lahko Komisija sprejme potrebne ukrepe za vključitev klavzule o predčasnem odplačilu v posojilne pogoje, pri čemer mora biti ustrezna klavzula vključena tudi v pogoje posojil, ki jih najame Komisija.

3.Če okoliščine dovoljujejo izboljšanje obrestne mere posojila in če Tunizija za to zaprosi, se lahko Komisija odloči za refinanciranje vseh ali dela prvotno najetih posojil ali prestrukturiranje ustreznih finančnih pogojev. Refinanciranje ali prestrukturiranje se izvede v skladu z odstavkoma 1 in 4 ter ne vpliva na podaljšanje zapadlosti zadevnega posojila ali povečanje zneska neodplačanega kapitala na dan refinanciranja ali prestrukturiranja.

4.Vse stroške, ki jih ima Unija z najemanjem in dajanjem posojil v skladu s tem sklepom, krije Tunizija.

5.Komisija obvešča Evropski parlament in Svet o dogajanjih v zvezi z dejavnostmi iz odstavkov 2 in 3.

Člen 6

1.Makrofinančna pomoč Unije se izvaja v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta 8 in Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 1268/2012 9 .

2.Makrofinančna pomoč Unije se izvaja v okviru neposrednega upravljanja.

3.Sporazum o posojilu, ki se sklene s tunizijskimi organi, vsebuje določbe o:

(a)zagotovitvi, da Tunizija redno preverja, ali se finančna sredstva iz proračuna Unije uporabljajo pravilno, sprejme ustrezne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter po potrebi vloži pravna sredstva za izterjavo nepravilno porabljenih sredstev, zagotovljenih na podlagi tega sklepa;

(b)zagotovitvi zaščite finančnih interesov Unije, zlasti določitvi posebnih ukrepov za preprečevanje goljufij, korupcije in vseh drugih nepravilnosti v zvezi z makrofinančno pomočjo Unije ter za boj proti tem pojavom, v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 10 , Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2185/96 11 ter Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 12 ;

(c)izrecni pooblastitvi Komisije, vključno z Evropskim uradom za boj proti goljufijam, ali njenih predstavnikov, da izvajajo preglede, med drugim preglede in inšpekcije na kraju samem;

(d)izrecni pooblastitvi Komisije in Računskega sodišča, da izvajata revizije v obdobju, ko je makrofinančna pomoč Unije na voljo, in po njem, vključno z revizijami dokumentov in revizijami na kraju samem, kot so operativne ocene;

(e)zagotovitvi, da je Unija upravičena do predčasnega poplačila posojila, če se ugotovi, da je Tunizija v zvezi z upravljanjem makrofinančne pomoči Unije vpletena v kakršno koli goljufijo, korupcijo ali katero koli drugo nezakonito dejavnost, ki škodi finančnim interesom Unije.

4.Pred izvedbo makrofinančne pomoči Unije Komisija z operativnimi ocenami presodi ustreznost finančnih ureditev, upravnih postopkov ter mehanizmov notranje in zunanje kontrole Tunizije, ki so pomembni za tako pomoč.

Člen 7

1.Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 8

1.Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto do 30. junija predloži poročilo o izvajanju tega sklepa v predhodnem letu, skupaj z oceno izvajanja. V poročilu se:

(a)preuči napredek, dosežen pri izvajanju makrofinančne pomoči Unije;

(b)ocenijo gospodarske razmere in obeti za Tunizijo ter napredek, dosežen pri izvajanju strateških ukrepov iz člena 3(1);

(c)navede povezava med pogoji gospodarske politike, določenimi v memorandumu o soglasju, tekočimi gospodarskimi in fiskalnimi rezultati Tunizije ter odločitvami Komisije o izplačilu obrokov makrofinančne pomoči Unije.

2.Komisija najpozneje dve leti po koncu obdobja iz člena 1(4) Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o naknadni oceni, v katerem ovrednoti rezultate in učinkovitost zaključenih ukrepov makrofinančne pomoči Unije ter navede, v kolikšni meri so prispevali k ciljem pomoči.

Člen 9

Ta sklep začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB

1.3.Vrsta predloga/pobude

1.4.Cilji

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.6.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

1.7.Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistem

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene posledice za odhodke 

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

Sklep o zagotovitvi nadaljnje makrofinančne pomoči Republiki Tuniziji

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB 13  

Področje:    Naslov 01 – Gospodarske in finančne zadeve

Dejavnost:    03 – Mednarodne gospodarske in finančne zadeve

1.3.Vrsta predloga/pobude

X Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep

1.4.Cilji

1.4.1.Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo 

„Spodbujanje blaginje zunaj meja EU“

Glavno področje dejavnosti, povezane z GD ECFIN, se nanaša na:

1. Spodbujanje izvajanja evropske sosedske politike s poglabljanjem ekonomske analize ter krepitvijo političnega dialoga in svetovanja glede gospodarskih vidikov akcijskih načrtov.

2. Razvijanje, spremljanje in izvajanje makrofinančne pomoči za partnerske tretje države v sodelovanju z zadevnimi mednarodnimi finančnimi institucijami.

1.4.2.Specifični cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

Specifični cilj št. 1: „Zagotavljanje makrofinančne pomoči tretjim državam pri reševanju njihovih plačilnobilančnih težav in za ponovno vzpostavitev vzdržnosti zunanjega zadolževanja“

Zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB: Mednarodni gospodarski in finančni odnosi, globalno upravljanje.

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Predlagano pomoč sestavlja posojilo EU v višini 500 milijonov EUR Republiki Tuniziji z namenom prispevati k bolj vzdržnemu plačilnobilančnemu položaju. Pomoč, ki se izplača v treh obrokih, naj bi državi pomagala premagati težaven gospodarski in plačilnobilančni položaj, s katerim se sooča in ki so ga še poslabšali teroristični napadi leta 2015 ter stalni nemiri v državi in regiji. Poleg tega bo prispevala k strukturnim reformam za povečanje vzdržne gospodarske rasti in izboljšanje upravljanja javnih financ.

1.4.4.Kazalniki rezultatov in posledic

Organi bodo morali službam Komisije redno poročati o nizu kazalnikov ter predložiti izčrpno poročilo o skladnosti z dogovorjenimi pogoji politike pred izplačilom drugega in tretjega obroka pomoči.

Službe Komisije bodo še naprej spremljale upravljanje javnih financ, in sicer na podlagi operativne ocene finančnih tokov in upravnih postopkov, ki se bodo v okviru priprav za ta ukrep izvajali v Tuniziji. Delegacija EU v Tuniziji bo tudi zagotovila redno poročanje o zadevah, ki so povezane s spremljanjem pomoči. Službe Komisije bodo ohranile tesne stike z MDS in Svetovno banko, da bodo lahko izkoristile njune izkušnje, pridobljene pri njunih tekočih dejavnostih v Tuniziji.

V predlogu sklepa je predvideno letno poročilo Svetu in Evropskemu parlamentu, ki vsebuje oceno izvajanja zadevnega ukrepa. V dveh letih po izteku obdobja izvajanja pomoči bo izvedena neodvisna naknadna ocena pomoči.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno 

Izplačila pomoči bodo odvisna od zadovoljivih rezultatov pri izvajanju prihodnjega gospodarskega programa med Tunizijo in MDS, ki naj bi bil pripravljen do marca 2016. Poleg tega se bo Komisija s tunizijskimi organi dogovorila o posebnih pogojih politike, navedenih v memorandumu o soglasju, ki morajo biti izpolnjeni, preden Komisija sprosti drugi in tretji obrok.

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja EU

V okviru pomoči državi za premagovanje gospodarskega šoka, ki so ga povzročili teroristični napadi leta 2015 in nemiri v državi in regiji, bo predlagana makrofinančna pomoč prispevala k podpiranju makroekonomske stabilnosti in gospodarskih reform ter konsolidacije politične tranzicije države. Ta pomoč dopolnjuje sredstva, zagotovljena s strani mednarodnih finančnih institucij, EU in drugih donatorjev, ter bo prispevala k splošni učinkovitosti svežnja finančne pomoči, ki ga je zagotovila mednarodna skupnost donatorjev.

Predlagani program bo tudi okrepil zavezanost vlade reformam in njeno prizadevanje za tesnejše odnose z EU. Ta cilj bo med drugim dosežen tudi z ustreznimi pogoji za izplačilo pomoči. Širše gledano je ta program jasno sporočilo drugim državam v regiji, da je EU še naprej pripravljena podpreti države z gospodarskimi težavami, ki začenjajo politične reforme.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Od leta 2004 naprej je bilo skupno izvedenih 16 naknadnih ocen makrofinančne pomoči. Sklep teh ocen je, da ukrepi makrofinančne pomoči prispevajo, čeprav včasih skromno in posredno, k izboljšanju plačilnobilančnega položaja, makroekonomski stabilnosti in uresničevanju strukturnih reform v državi prejemnici. Ukrepi makrofinančne pomoči so v večini primerov pozitivno vplivali na plačilno bilanco države upravičenke in prispevali k zmanjšanju njenih proračunskih omejitev. Povzročili so tudi nekoliko višjo gospodarsko rast.

1.5.4.Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

EU je med največjimi donatorji Tuniziji. Finančna pomoč v okviru evropskega instrumenta sosedstva in pred tem v okviru evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva je v obdobju 2011–2015 znašala 801 milijon EUR, kar vključuje 277 milijonov EUR iz sredstev SPRING in sredstev krovnega programa (155 oziroma 122 milijonov EUR). Ta sredstva so se dopolnjevala s financiranjem iz drugih instrumentov EU, na primer instrumenta za stabilnost, evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice (EIDHR), Sklada za spodbujanje naložb v sosedstvo (NIF) in tematskih programov v okviru instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja. Tudi Evropska investicijska banka je od leta 2011 zagotovila posojila v višini 1 338 milijonov EUR, od tega 200 milijonov EUR leta 2015. Tudi ukrep MFA-I, v okviru katerega je bilo leta 2014 odobrenih 300 milijonov EUR, se izvaja zadovoljivo; za izplačati je samo še zadnja tranša v višini 100 milijonov EUR.

Ključna dodana vrednost makrofinančne pomoči v primerjavi z drugimi instrumenti EU bi bila, da se pomaga ustvariti stabilen makroekonomski okvir, med drugim tudi s spodbujanjem vzdržnih plačilnobilančnih in proračunskih razmer, in ustrezen okvir za strukturne reforme. Makrofinančna pomoč ne zagotavlja redne finančne podpore in tudi ni namenjena podpori gospodarskega in družbenega razvoja držav prejemnic. Njeno izvajanje se prekine, takoj ko je zunanji finančni položaj države spet vzdržen. Po tem je predvidena uporaba rednih instrumentov pomoči v okviru sodelovanja EU.

Makrofinančna pomoč bi tudi dopolnjevala ukrepe mednarodnih finančnih institucij, zlasti programa za prilagoditev in reforme, ki ga podpirajo instrument za povečanje financiranja MDS in posojila Svetovne banke za razvojno politiko.

1.6.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

X Časovno omejen(-a) predlog/pobuda: 

X trajanje predloga/pobude: 2,5 leti od začetka veljavnosti memoranduma o soglasju, kot je določeno v členu 1(4) Sklepa,

X Finančne posledice se pričakujejo v obdobju 2016–2019.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 14  

X Neposredno centralizirano upravljanje – Komisija.

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Ta pomoč je makroekonomske narave in po svoji zasnovi skladna s prihodnjim gospodarskim programom, ki se izvaja s podporo MDS. Službe Komisije bodo ukrep spremljale na podlagi napredka pri izvajanju programa MDS in posebnih ukrepov reform, o katerih se je treba s tunizijskimi organi dogovoriti v memorandumu o soglasju (glej tudi točko 1.4.4).

2.2.Upravljavski in kontrolni sistem

2.2.1.Ugotovljena tveganja 

S predlaganim ukrepom makrofinančne pomoči so povezana fiduciarna tveganja, tveganja pri izvajanju politik in splošna politična tveganja.

Obstaja tveganje, da se makrofinančna pomoč, ki ni namenjena specifičnim izdatkom, uporabi na goljufiv način. V splošnem je to tveganje povezano z dejavniki, kot so kakovost sistemov upravljanja v centralni banki in ministrstvu za finance ter ustrezne zmogljivosti za notranjo in zunanjo revizijo.

Drugo ključno tveganje za delovanje izhaja iz domačih varnostnih razmer, zlasti v povezavi z morebitnimi terorističnimi napadi, kar bi lahko dodatno destabiliziralo ključne gospodarske sektorje, oslabilo politično voljo organov za izvajanje potrebnih gospodarskih reform in podžigalo družbene nemire. Če bi bil proces prilagoditve onemogočen, bi to lahko ogrozilo cilje programa, ki ga podpira MDS, in makroekonomsko stabilnost ter preprečilo učinkovito izplačevanje MFA-II. Precejšnja tveganja izhajajo tudi iz političnih razmer v regiji, zlasti konflikta v Libiji, ki negativno vpliva na gospodarske in družbene razmere v Tuniziji, tudi zaradi pritoka beguncev iz Libije.

Nenazadnje predstavljata tveganje tudi morebitna oslabitev evropskega in svetovnega gospodarskega okolja (zaradi velike odvisnosti Tunizije od trga EU) ter povišanje mednarodnih cen energije in hrane, kar bi lahko imelo pomembne posledice za proračunski in plačilnobilančni položaj Tunizije.

2.2.2.Podatki o vzpostavljenem sistemu notranje kontrole

Zagotavljanje makrofinančne pomoči bodo spremljali postopki pregledovanja, kontrole in revizije, ki spadajo v pristojnost Komisije, med drugim tudi Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), in Evropskega računskega sodišča.

2.2.3.Ocena stroškov in koristi kontrol ter ocena pričakovane stopnje tveganja napak

Osnovni stroški Komisije v zvezi z metodami preverjanja in nadzora so navedeni v preglednici 3.2.1. Poleg tega obstajajo stroški Evropskega računskega sodišča in morebitnega posredovanja OLAF. Operativna ocena, ki so jo leta 2014 izvedle službe Komisije, ne prispeva samo k oceni tveganja zlorabe sredstev, ampak kot dodatno korist zagotavlja tudi uporabne informacije o potrebnih reformah na področju upravljanja javnih financ, ki se nato lahko odražajo v pogojih politike. V zvezi s pričakovano stopnjo neskladnosti je tveganje neskladnosti (v obliki neodplačila dolga ali zlorabe sredstev) na podlagi izkušenj z instrumentom makrofinančne pomoči od njegove uvedbe ocenjeno kot nizko.

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Za zmanjšanje tveganja goljufij bo sprejetih več ukrepov:

Prvič, memorandum o soglasju in sporazum o posojilu bosta vključevala sklop določb o inšpekcijskih pregledih, preprečevanju goljufij, revizijah in izterjavi sredstev v primeru goljufije ali korupcije. Poleg tega bo pomoč izplačana na namenski račun centralne banke Tunizije.

Službe Komisije so poleg tega januarja 2014 od podpori zunanjih svetovalcev izvedle operativno oceno, da bi ocenile zanesljivost finančnih tokov in upravnih postopkov, ki so pomembni za to vrsto pomoči. Ta ocena je ugotovila, da je okvir za smotrno finančno upravljanje makrofinančne pomoči v Tuniziji dovolj učinkovit. Komisija je nekatera priporočila iz operativne ocene vključila v pogoje za reformo na področju upravljanja javnih financ, vključeno v program MFA I, vključila pa jih bo tudi v pogoje v zvezi z novo predlagano makrofinančno pomočjo. Komisija uporablja tudi druge ukrepe proračunske podpore za pomoč tunizijskim organom pri izboljšanju sistemov za upravljanje javnih financ, ta prizadevanja pa podpirajo tudi drugi donatorji.

Nenazadnje bodo izvajanje pomoči spremljali postopki pregledovanja, kontrole in revizije, ki spadajo v pristojnost Komisije, med drugim tudi Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), in Evropskega računskega sodišča.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice 

Obstoječe proračunske vrstice

01 03 02 – Makrofinančna pomoč

01 04 01 14 – Oblikovanje rezervacij Jamstvenega sklada

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

01 04 01 04 – Jamstvo Evropske unije za posojila EU, najeta za makrofinančno pomoč tretjim državam: Rezervacije za Jamstveni sklad za zunanje ukrepe je treba oblikovati v skladu z Uredbo o skladu, kakor je bila spremenjena. V skladu s to uredbo se posojila določijo na podlagi neporavnanega zneska ob koncu leta. Rezervacije Jamstvenega sklada je treba oblikovati z uporabo sredstev iz proračunske vrstice 01 04 01 14 („oblikovanje rezervacij Jamstvenega sklada“) v višini 9 % skupnih neporavnanih obveznosti. Znesek oblikovanja rezervacij se izračuna na začetku leta „n“ kot razlika med ciljnim zneskom in neto vrednostjo sredstev sklada ob koncu leta „n – 1“. Ta znesek rezervacij se v letu „n“ vključi v osnutek proračuna za leto „n + 1“, dejansko pa se plača z eno transakcijo na začetku leta „n + 1“ iz proračunske postavke „Oblikovanje rezervacij Jamstvenega sklada“ (proračunska vrstica 01 04 01 14). Na podlagi tega se 9 % izplačanega zneska (največ 45 milijonov EUR) upošteva v ciljnem znesku ob koncu leta „n – 1“ za izračun oblikovanja rezervacij sklada.

Proračunski vpis („p.m.“), ki odraža proračunsko jamstvo za posojilo, bo aktiviran le v primeru dejanske uveljavitve jamstva. Uveljavitve proračunskega jamstva se ne pričakuje.

Zahtevane nove proračunske vrstice: ni relevantno.

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Če ima predlog/pobuda posledice za več razdelkov:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–X Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.1.Povzetek

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–X Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Potrebe po odobritvah za upravne zadeve se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.2. Ocenjene potrebe po človeških virih

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–X Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

XX je zadevno področje politike ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Stroški za potrebne uslužbence so ocenjeni na podlagi 30 % letnih odhodkov za uradnike razredov AD5–AD12.

Opis nalog:

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

–X Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

–X V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

X    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

(1) UL L 151, 21.5.2014, str. 9.

(2) UL C […], […], str.[…].

(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne … in Sklep Sveta z dne … .

(4) Sklep št. 534/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o zagotavljanju makrofinančne pomoči Republiki Tuniziji (UL L 151, 21.5.2014, str. 9).

(5) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(6) Sklep Sveta 2010/427/EU z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje (UL L 201, 3.8.2010, str. 30).

(7) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 z dne 25. maja 2009 o ustanovitvi Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe (UL L 145, 10.6.2009, str. 10).

(8) Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(9) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L 362, 31.12.2012, str. 1).

(10) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).

(11) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(12) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(13) ABM: upravljanje po dejavnostih, ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

(14) Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html .

(15) Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(16) Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(17) Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z Zahodnega Balkana.

(18) Leto začetka izvajanja predloga/pobude.

(19) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanju programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(20) Leto začetka izvajanja predloga.

(21) Leto začetka izvajanja predloga/pobude.

(22) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanju programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(23) PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(24) Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).