Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52016IE0732

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Vloga kmetijstva v večstranskih, dvostranskih in regionalnih trgovinskih pogajanjih po ministrskem srečanju STO v Nairobiju (mnenje na lastno pobudo)

OJ C 173, 31.5.2017, p. 20–28 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

31.5.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 173/20


Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Vloga kmetijstva v večstranskih, dvostranskih in regionalnih trgovinskih pogajanjih po ministrskem srečanju STO v Nairobiju

(mnenje na lastno pobudo)

(2017/C 173/04)

Poročevalec:

Jonathan PEEL

Sklep plenarne skupščine

21. 1. 2016

Pravna podlaga

člen 29(2) poslovnika

 

mnenje na lastno pobudo

 

 

Pristojnost

strokovna skupina za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje

Datum sprejetja mnenja komisije

6. 2. 2017

Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju

23. 2. 2017

Plenarno zasedanje št.

523

Rezultat glasovanja

(za/proti/vzdržani)

212/0/0

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Če parafraziramo Marka Twaina (1), so govorice o koncu Svetovne trgovinske organizacije (STO) zaradi neuspeha kroga pogajanj iz Dohe močno pretirane. STO je še vedno pomemben in učinkovit forum za trgovinska pogajanja, zlasti na področju kmetijstva.

1.1.1

To je bilo znova potrjeno na 10. ministrski konferenci STO v Nairobiju decembra 2015. Tam je bila med drugim sprejeta odločitev o dejanski odpravi subvencij za izvoz kmetijskih proizvodov. Generalni direktor STO je to opisal kot „najpomembnejši dosežek STO na področju kmetijstva“ v 20 letih. Gre za nadgraditev sporazuma o olajševanju trgovine in drugih sporazumov, sklenjenih leta 2013 na predhodni ministrski konferenci na Baliju.

1.1.2

Pri trgovini s kmetijskimi proizvodi (2) je na nekaterih pomembnih področjih politike trgovinske sporazume najlažje skleniti večstransko, zlasti glede splošnih ravni domačih subvencij in podpore, izvoznih subvencij in nekaterih vidikov dostopa do trga. V okvir dostopa do trga sodita posebni zaščitni mehanizem ter posebna in drugačna obravnava za države članice STO v razvoju.

1.2

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) meni, da so na področju trgovine s kmetijskimi proizvodi, ki je pogosto najbolj sporno področje v pogajanjih, potrebni inovativni pristopi, prispevki in spodbude. V ministrski izjavi iz Nairobija (3) prvič ni bila potrjena polna zavezanost sklenitvi kroga pogajanj iz Dohe, bila pa je podana „odločna zaveza vseh članic, da dosežejo napredek pri pogajanjih v zvezi z ostalimi vprašanji, obravnavanimi v krogu pogajanj iz Dohe“, tudi v zvezi s kmetijstvom.

1.2.1

Večstranski pristop h kmetijstvu je treba preoblikovati in okrepiti, ne pa opustiti. „Pristop iz Dohe“ kot koncept za trgovinski dialog med razvitimi državami in državami v razvoju je treba ohraniti in okrepiti, pri tem pa je treba spoštovati načelo prehranske suverenosti za vse.

1.2.2

EU ima zelo dobre možnosti, da prevzame vodilno, proaktivno vlogo pri spodbujanju inovativnega in uravnoteženega pristopa. EESO jo k temu poziva, predvsem zato, ker si številna naglo razvijajoča se gospodarstva bistveno ne prizadevajo zagotoviti pomoč drugim, ki v razvoju še bolj zaostajajo. Za slednje je krepitev zmogljivosti izredno pomembna. Zelo pomembno je tudi, da se manj razvitim državam zagotovi več možnosti za preprečevanje ogrožanja njihove prehranske varnosti in razvoja njihovih kmetijskih sektorjev v vzponu.

1.3

Prav tako je treba nadalje razmisliti o tem, kaj je mogoče v trgovini s kmetijskimi proizvodi najbolje doseči z dvostranskimi in regionalnimi pogajanji, hkrati pa zagotoviti, da to ni v navzkrižju z večstranskim pristopom.

1.4

EESO meni, da se s sprejetjem ciljev trajnostnega razvoja v ZN in Pariškim sporazumom (COP 21 (4)) temeljito spreminja agenda svetovne trgovine, zlasti na področju trgovine s kmetijskimi proizvodi. Ti sporazumi so zelo obsežni, zato mora biti njihova uveljavitev v ospredju vseh prihodnjih trgovinskih pogajanj.

1.4.1

Da bo mogoče cilje trajnostnega razvoja uresničiti, morajo imeti trgovina in naložbe ključno vlogo. Po ocenah Konference Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD) bo za uresničitev teh ciljev letno potrebnih dodatnih 2,5 bilijona USD. Cilji trajnostnega razvoja so globalni in se morajo splošno uporabljati: vse države morajo prevzeti odgovornost za njihovo uresničitev. Privesti bi morali do novega načina delovanja na svetovni ravni, ki bi bilo širše in bolj participativno ter bi temeljilo na več posvetovanjih. Že več kot 90 držav je druge države zaprosilo za pomoč pri uresničevanju teh ciljev.

1.4.2

Spodbujanje in izvajanje ciljev trajnostnega razvoja ter promocija evropskih vrednot po vsem svetu bodo potekali v tesni sinergiji, zlasti z okoljskim in socialnim napredkom. Odbor močno priporoča, naj raven preglednosti in sodelovanja civilne družbe, ki jo je EU na koncu dosegla v pogajanjih z ZDA, postane pravilo.

1.4.3

V deklaraciji iz Nairobija je poudarjeno, da ima STO pomembno vlogo pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja, kar bi bilo veliko težje brez učinkovitega večstranskega tržnega mehanizma.

1.5

Odbor pozdravlja sporočilo Komisije Novi ukrepi za trajnostno prihodnost Evrope, ki je bilo objavljeno novembra 2016 (5) in v katerem je navedeno, da je treba cilje trajnostnega razvoja v celoti vključiti „v okvir evropskih politik in sedanje prednostne naloge Komisije“.

1.5.1

To bo še posebej pomembno za prihodnja pogajanja na področju trgovine s kmetijskimi proizvodi. Kmetijstvo mora imeti ključno vlogo pri uresničevanju večine, če ne vseh ciljev trajnostnega razvoja, zlasti ciljev št. 2 (odprava lakote), št. 12 (trajnostna poraba in proizvodnja) in št. 15 (degradacija tal). Trgovina prispeva k izravnavi neravnovesij med povpraševanjem in ponudbo, z njo se lahko znatno izboljšata prehranska varnost in prehrana, tako da se poveča razpoložljivost hrane, s trgovino pa se hkrati spodbuja učinkovita raba virov ter povečajo naložbe, tržne priložnosti in gospodarska rast, s čimer se ustvarjajo delovna mesta, prihodki in blaginja na podeželskih območjih.

1.6

EU je še posebej primerna za spodbujanje tega, saj je pomembna kot največja izvoznica in uvoznica kmetijskih proizvodov na svetu, ne uporablja več zgolj defenzivnega pristopa na področju kmetijstva, stalno dokazuje svoj interes za trgovino in razvoj, predvsem pa je v Nairobiju pokazala, da ima lahko inovativna in uravnotežena stališča. EU je pridobila verodostojnost, da lahko uspešno prevzame vlogo povezovalke med razvitimi državami in državami v razvoju.

1.7

Da pa bi to lahko učinkovito storila, EESO poziva Komisijo, naj najprej izvede celovito oceno možnih učinkov izvajanja ciljev trajnostnega razvoja in Pariškega sporazuma na kmetijstvo in trgovinsko politiko EU.

1.7.1

Hkrati mora EU to oceno učinkov razširiti in vanjo vključiti učinke nedavno sprejetih trgovinskih sporazumov EU in globalnega razvoja v trgovini na kmetijstvo po vsej EU. Kmetijstvo in trgovina sta sicer v pristojnosti EU že več kot 40 let, vendar včasih med tema ključnima interesnima področjema ni komunikacije oziroma zanju ni uporabljen skupni pristop.

2.   Ozadje

2.1

Članice tedaj novo ustanovljene STO (ki je nadomestila Splošni sporazum o carinah in trgovini – GATT) so se v okviru Sporazuma o kmetijstvu iz urugvajskega kroga pogajanj (člen 20) iz leta 1994 dogovorile, da do konca leta 1999 začnejo nova pogajanja o „nadaljnjih reformah trgovine s kmetijskimi proizvodi“. Leta 2001 je ta „program vnaprej predvidenih reform“ postal del širšega „kroga pogajanj iz Dohe“ oziroma razvojne agende iz Dohe. Pogajanja, ki naj bi se po prvotnem načrtu zaključila do 1. januarja 2005, so po 15 letih še vedno v teku.

2.2

Na podlagi pogajalskih predlogov več kot 100 članic STO je bil v deklaraciji iz Dohe (6) določen dolgoročni cilj, tj. „vzpostavitev pravičnega in tržno usmerjenega trgovinskega sistema na podlagi programa temeljnih reform“. To naj bi vključevalo „strožja pravila in posebne zaveze glede vladne podpore in zaščite za kmetijstvo, da se odpravijo in preprečijo omejitve in izkrivljanja na svetovnih kmetijskih trgih“.

2.2.1

Razvojna agenda iz Dohe je zajela „tri stebre“ trgovine s kmetijskimi proizvodi, kot je bilo določeno v Sporazumu o kmetijstvu iz urugvajskega kroga pogajanj:

znatno zmanjšanje ovir za dostop do trga,

zmanjšanje vseh oblik izvoznih subvencij s ciljem njihove postopne odprave,

znatno zmanjšanje domače podpore za kmetijstvo, ki izkrivlja trgovino.

2.2.2

V deklaraciji iz Dohe je bila posebna in drugačna obravnava za države v razvoju opredeljena kot „bistvena v vseh fazah pogajanj“, da bi državam v razvoju omogočili, da zadovoljijo svoje potrebe, zlasti glede prehranske varnosti in razvoja podeželja. Na podlagi predlogov članic je bilo tudi sklenjeno, da se upoštevajo netrgovinska vprašanja, kot je varstvo okolja.

2.3

Krog pogajanj iz Dohe po več zamujenih rokih ni bil nikoli zaključen, čeprav je bil znaten napredek dosežen na ministrskih konferencah na Baliju in v Nairobiju.

2.3.1

Osrednjega pomena v deklaraciji iz Dohe je „enotna zaveza“, pri čemer velja, da ni sklenjeno nič, dokler ni sklenjeno vse. Članice STO so bile sicer večkrat blizu dogovora, nazadnje leta 2008, vendar še vedno ostajajo nerešena vprašanja. Zaveza pa je bila dejansko odpravljena leta 2013 na Baliju s sklenitvijo sporazuma o olajševanju trgovine in številnih drugih sporazumov, kar je bilo še nadgrajeno v Nairobiju s sklenitvijo posebnih sporazumov na področju kmetijstva.

2.4

V točki 12 ministrske izjave s konference v Nairobiju je navedeno naslednje: „Vendar ugotavljamo, da je bil na področju kmetijstva dosežen veliko manjši napredek.“ Kljub temu pa je tam sprejeto odločitev o odpravi subvencij za izvoz kmetijskih proizvodov generalni direktor STO opisal kot „najpomembnejši dosežek STO na področju kmetijstva“ (7) v 20 letih. Poleg tega so se članice v ministrski izjavi tudi ponovno zavezale, da si bodo na naslednji 11. ministrski konferenci leta 2017 še naprej prizadevale za sprejetje „posebnega zaščitnega mehanizma za države v razvoju“ in trajne rešitve glede „javnega skladiščenja zaradi varnosti preskrbe s hrano“. Prav tako pomemben je tudi ministrski sklep o bombažu.

3.   Posebne ugotovitve: prihodnji dosežki v kmetijstvu na večstranski ravni

3.1

Tako v Sporazumu o kmetijstvu iz urugvajskega kroga pogajanj kot v razvojni agendi iz Dohe je bilo potrjeno, da je učinkovit globalni sporazum o posebnem zaščitnem mehanizmu, posebni in drugačni obravnavi ali o splošni ravni subvencij v kmetijstvu najbolje skleniti na večstranski ravni. Če pa bo pristop tako kot v Nairobiju razdrobljen, bo za kompleksnejše zadeve na voljo manj spodbud, kar pomeni, da bo tistim, od katerih se pričakuje, da bodo največ popustili, v zameno mogoče ponuditi manj ugodnosti.

3.1.1

Odbor STO za kmetijstvo kaže vse večjo pripravljenost, da si na 11. ministrski konferenci, ki naj bi bila organizirana decembra 2017 v Buenos Airesu, prizadeva doseči „rezultate na področju kmetijstva“, tudi glede „programa vnaprej predvidenih reform“ (8) iz Sporazuma o kmetijstvu iz urugvajskega kroga pogajanj, zlasti da bi spodbudil večstranski pristop.

3.1.2

Realno gledano pa se je proces iz Dohe kot tak iztekel. Zdaj so potrebni inovativni razmisleki in prispevki, ne samo za prihodnja večstranska pogajanja, ampak tudi glede tega, kaj bi bilo mogoče najbolje doseči na dvostranski ali regionalni ravni, ne da bi pri tem prišlo do izkrivljanja v svetovnem okviru.

3.2

Sveženj iz Nairobija je vseboval šest sporazumov o kmetijstvu, pri čemer je najpomembnejša zaveza za odpravo subvencij za izvoz kmetijskih proizvodov, s čimer se dejansko rešuje problematika enega od treh stebrov kmetijstva in državam v razvoju daje nekaj dodatnega časa za postopno odpravo teh subvencij. S tem se uresničuje tudi eden od ključnih ciljev trajnostnega razvoja, tj. cilj trajnostnega razvoja št. 2 (popolna odprava lakote).

3.2.1

EU je bila pri tem gonilna sila, zlasti ko je pred konferenco pripravila skupno stališče z najpomembnejšimi izvoznicami kmetijskih proizvodov, tudi Brazilijo. Ta sporazum je vseboval tudi zavezujoče ureditve glede drugih oblik izvozne podpore, vključno z izvoznimi krediti, pomočjo v hrani in državnimi trgovinskimi podjetji, ter odpravo subvencij za bombaž.

3.3

V okviru razvojne agende iz Dohe so se razprave o dostopu do trga doslej osredotočile na stopnje carinskih dajatev, tarifne kvote in njihovo upravljanje ter posebne zaščitne ukrepe, vključno s posebno in drugačno obravnavo za države v razvoju. Na podlagi Sporazuma o kmetijstvu iz urugvajskega kroga pogajanj je bilo treba v kmetijstvu odpraviti skoraj vse necarinske ovire ali jih preoblikovati v carine, razen v primeru uporabe drugih pravil STO, zlasti Sporazuma o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov in Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini (9). Kadar so bili „izračunani carinski ekvivalenti“ še vedno previsoki, da bi bil dejansko možen uvoz, je bil uveden sistem tarifnih kvot z nižjimi stopnjami carinskih dajatev v okviru teh kvot.

3.3.1

Carine in tarifne kvote je sicer res mogoče obravnavati v okviru dvostranskih trgovinskih pogajanj, posebni zaščitni ukrepi ter posebna in drugačna obravnava pa so dejansko večstranska vprašanja. Države lahko tudi enostransko znižajo svoje carine ali subvencije in številne države so to res storile.

3.4

Domača podpora za kmetijstvo je osrednja tema večstranskih pogajanj, kjer je zdaj nekaj manevrskega prostora in možnosti za dosego napredka na 11. ministrski konferenci.

3.4.1

Večina držav svoje kmete podpira na domačem trgu. V nekaterih je ta podpora minimalna (npr. v vodilnih izvoznicah, zlasti v Avstraliji in Novi Zelandiji). Druge razvite države svojim kmetom namenjajo veliko podpore v različnih oblikah, tudi kot plačilo za storitve, ki jih zagotavljajo družbi. To počnejo tudi naglo razvijajoča se gospodarstva, kjer naj bi z večanjem bogastva močno naraščal tudi delež podpore; statistični podatki o tem pa se STO sporočajo z veliko zamudo.

3.4.2

ZDA so septembra 2016 pri STO začele postopek za rešitev spora s Kitajsko zaradi njenih ukrepov domače podpore, zlasti za pšenico, koruzo in nekatere vrste riža. Kitajska je podatke STO zadnjič sporočila za leto 2010, od takrat pa naj bi se delež njene podpore znatno povečal. Čeprav je mehanizem za reševanje sporov lahko zapleten in morda celoten postopek ne bo izveden, pa ta ukrep meče senco na razprave STO o domači podpori pred 11. ministrsko konferenco. Zdi se tudi v nasprotju s soglasjem iz Balija, da se preprečijo spori z državami v razvoju v zvezi z javnim skladiščenjem (10).

3.4.3

Iz podatkov, ki jih je STO poslala vlada ZDA (11), je razvidno, da se je njihova domača podpora v letu 2013 povečala z 12 na 14 milijard USD, kar je blizu njihovega celotnega praga, predlaganega v neuspešnem „svežnju iz julija 2008“. To je vključevalo 6,9 milijarde USD podpore iz „oranžne škatle“ in 7 milijard USD v plačilih „de minimis“. Podpora iz „zelene škatle“ je znašala 132 milijard USD. Celotni znesek podpore v višini več kot 140 milijard USD je skoraj dvakrat višji od zneska v letu 2007. V tem poročilu je tudi navedeno, da so subvencije, ki izkrivljajo trgovino, kot so opredeljene v Sporazumu o kmetijstvu iz urugvajskega kroga pogajanj v okviru GATT iz leta 1994, na Kitajskem leta 2010 znašale okrog 18 milijard USD, na Japonskem leta 2012 14 milijard USD, v Rusiji leta 2014 5 milijard USD in v Indiji v letih 2010 in 2011 2 milijardi USD. Brazilija je poročala, da je njena podpora, ki izkrivlja trgovino, v obdobju 2014–2015 znašala 2 milijardi USD (12).

3.4.4

Iz podatkov, ki jih je STO sporočila EU (13), je razvidno, da je podpora v letih 2012 in 2013 znašala približno 80 milijard EUR letno; ta znesek ostaja že od začetka kroga pogajanj iz Dohe skoraj nespremenjen. Vendar pa je 70 milijard EUR od tega sodilo v podporo v okviru „zelene škatle“. Celotna podpora EU, ki izkrivlja trgovino, tudi podpora v okviru „oranžne škatle“, „modre škatle“ in „pomoči de minimis“, je znašala samo 10 milijard EUR. Podpora EU v okviru zelene škatle (podpora, ki ne izkrivlja trgovine ali jo izkrivlja minimalno) vključuje varstvo okolja in programe regionalnega razvoja.

3.4.5

Velik premik s podpore EU, ki izkrivlja trgovino in je leta 2001 znašala več kot 60 milijard EUR, na podporo v okviru „zelene škatle“ je posledica „luksemburškega sporazuma“ o SKP iz leta 2003, ko je EU pri plačilih na kmetijo prešla z neposredne podpore za posamezne poljščine na „nevezano (ali ločeno) dohodkovno podporo“. S tem pomembnim enostranskim ukrepom za uresničitev ključnega cilja razvojne agende iz Dohe na področju kmetijstva je EU pridobila večjo verodostojnost kot prihodnja posrednica v pogajanjih na področju kmetijstva.

3.4.6

Vendar pa je od ZDA in drugih držav mogoče pričakovati večje zaveze glede domače podpore samo v primeru, da pridobijo pomembne ugodnosti drugje, tudi glede nekmetijskih večstranskih vprašanj, možnosti za to pa niso obetavne. Nekateri morda menijo, da zaradi sklenitve mega-regionalnih sporazumov ni treba iti dlje.

3.4.7

Za države v razvoju so še vedno zelo sporna nekatera vprašanja, na primer „javno skladiščenje zaradi varnosti preskrbe s hrano“, zaradi katerega se prepirajo sosedne države. V Nairobiju je bilo sklenjeno, da si je treba še naprej prizadevati za trajno rešitev tega vprašanja, ki je ostalo nerešeno na konferenci na Baliju, kjer ga je izpostavila Indija. V skladu s sklepom iz Balija se državam v razvoju dovoli, da nadaljujejo programe za kopičenje zalog hrane, ki bi drugače morda presegli omejitve STO glede domače podpore.

3.5

Kot je navedeno v sporočilu Komisije Trgovina za vse, ima večstranski pristop osrednjo vlogo v svetovni trgovini in mora „ostati osnova trgovinske politike EU“ (14). STO oblikuje in uveljavlja pravila svetovne trgovine ter zagotavlja globalno skladnost. Opira se na svoj mehanizem za reševanje sporov (15), ki je na splošno cenjen in vse bolj uporabljan. Cilji trajnostnega razvoja in cilji COP 21 so jasni sklopi ciljev, medtem ko ima STO natančno opredeljen mehanizem za preprečevanje splošno razširjenega protekcionizma in motenj v trgovanju, kot smo jim bili priča pred drugo svetovno vojno in posledično uvedbo GATT.

3.5.1

Vloga, ki jo ima STO kot oblikovalka pravil, je še posebej pomembna pri trgovini s kmetijskimi proizvodi. To se nanaša predvsem na Sporazum o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov in na zelo kompleksno področje pravil o poreklu, čeprav ne sodita v okvir razvojne agende iz Dohe. Še vedno obstaja resna nevarnost, da bi v okviru dvostranskih sporazumov začeli določati pravila, ki bi se lahko prekrivala ali si bila celo v nasprotju, kar bi pravila svetovne trgovine zapletlo in ne razjasnilo.

3.5.2

Sporazum STO o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov iz leta 1995 zajema uporabo predpisov o varnosti hrane ter zdravju živali in rastlin. Člen 5(7) določa previdnostno načelo, ki je zdaj zapisano tudi v Lizbonski pogodbi. Vsak poskus, da se to spremeni na kakršni koli drugi ravni kot na večstranski ravni, bo imel resne posledice za ureditev svetovne trgovine in verodostojnost samega sporazuma v prihodnje.

4.   Možnosti za dvostranske in regionalne trgovinske sporazume

4.1

Tako kot na drugih področjih morajo tudi v kmetijstvu dvostranski sporazumi o prosti trgovini zagotavljati resnično dodano vrednost. Dopuščati morajo večje upoštevanje regionalnih in nacionalnih razlik, pa tudi kulturnih posebnosti. Ocenjevati jih je treba glede na to, ali krepijo večstransko sodelovanje.

4.2

Znižanja carin in tarifne kvote so bistveni del dvostranskih trgovinskih sporazumov. Na Japonskem so uvozne dajatve za živila še vedno zelo visoke, na Kitajskem pa so precej nižje. EU bi prav tako lahko imela manevrski prostor glede nekaterih tarifnih kvot, ki so bile opredeljene v Sporazumu o kmetijstvu iz urugvajskega kroga pogajanj in se jih zdaj morda drugače dojema.

4.2.1

Geografske označbe, ki naj bi bile po ocenah vredne 5,6 milijarde EUR letno (16), so zelo pomembno področje, na katerem mora EU v dvostranskih pogajanjih čim bolj uveljaviti svoje interese. Pogajalci EU so v sporazum med EU in Kanado (CETA) (17) uspešno vključili okrog 145 priznanih geografskih označb v EU in še več v sporazum z Vietnamom, vendar bo to število različno glede na pomen tega v posameznem sporazumu o prosti trgovini. Druge države, zlasti iz vzhodne Azije, so začele geografske označbe določati z zamudo, ZDA pa številne od teh oznak štejejo za generične proizvode.

4.2.2

Poleg tega mora EU v dvostranskih pogajanjih v celoti zaščititi svoje kmetijske interese in jih v čim večji meri uveljaviti, zlasti ko je njena pogajalska partnerica velika izvoznica kmetijskih proizvodov, na primer država Mercosurja, Avstralija ali Nova Zelandija. Upreti se mora skušnjavi, da bi v zameno za ugodnosti na drugih področjih popuščala na področju kmetijstva.

4.3

Z dvostranskimi sporazumi naj bi se v partnerskih državah odpravila uporaba dvojnih standardov na področju kmetijstva, predvsem v povezavi s Sporazumom o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov ter Sporazumom o tehničnih ovirah v trgovini. EU bo prav tako želela spodbuditi uporabo svojih standardov na področju zdravja in dobrega počutja živali ter okoljskih, socialnih in širših standardov glede trajnostnega razvoja v skladu s cilji trajnostnega razvoja. Odbor pozdravlja raven preglednosti in sodelovanje civilne družbe od samega začetka pogajanj, kar je bilo na koncu doseženo s čezatlantskim partnerstvom za trgovino in naložbe, ter priporoča, naj to v prihodnjih pogajanjih postane pravilo.

4.3.1

EU (in drugi) morajo sprejeti zavezujoče obveze za krepitev zmogljivosti, da manj razvitim državam pomagajo izpolniti te standarde, na primer s pomočjo za vzpostavitev sprejemljivega veterinarskega sistema certificiranja, pri čemer so standardi glede varnosti hrane bistvenega pomena.

4.4

Kot je bilo navedeno v mnenju Odbora o trgovini s kmetijskimi proizvodi/svetovni prehranski varnosti  (18), bosta tudi zagotavljanje in krepitev prehranske varnosti glavni gonilni sili politike v vseh dvostranskih pogajanjih na področju kmetijstva. V tem mnenju je poudarjeno, da mora trgovina s kmetijskimi proizvodi „pokriti povpraševanje bogatih“ (morda celo prvič doslej) ter „zagotoviti pomoč in podporo tistim, ki z lastnimi močmi ne morejo odpraviti lakote in pomanjkanja“. Prav tako je pomembno, da se ohrani zadostna raven samooskrbe s hrano, predvsem da se države uvoznice zaščitijo pred velikimi nihanji cen uvoženih proizvodov.

4.4.1

V tem mnenju je navedeno, da je mogoče, da se bo v državah izven Evrope zelo povečalo povpraševanje po hrani in pijači iz EU. Približno dve tretjini kmetijskih proizvodov EU se nadalje predelata. Izvoz kmetijsko-živilskih proizvodov EU je leta 2015 znašal 129 milijard EUR in se je od leta 2011 povečal za 27 %. V drugem četrtletju leta 2016 je celotni izvoz EU znašal 25,4 milijarde EUR, uvoz živil in pijače v EU pa 17,8 milijarde EUR. Najpomembnejši izvozni proizvodi so meso, žgane pijače, vino, mlečni izdelki, čokolada in slaščice.

5.   Trgovina, kmetijstvo in cilji trajnostnega razvoja

5.1

Sprejetje ciljev ZN za trajnostni razvoj leta 2015, ki so bistven del agende ZN za trajnostni razvoj do leta 2030, in uresničevanje Pariškega sporazuma (COP 21) (19) bosta močno vplivala na svetovno trgovino. Pereča potreba po izvedbi teh ciljev mora biti zdaj v ospredju vseh prihodnjih trgovinskih pogajanj, zlasti na področju trgovine s kmetijskimi proizvodi.

5.2

Cilji trajnostnega razvoja bodo imeli bolj neposreden učinek na trgovino s kmetijskimi proizvodi. Temeljijo na razvojnih ciljih tisočletja, vendar bodo vplivali na vse države. So globalni in se morajo splošno uporabljati: vse države morajo prevzeti odgovornost za njihovo uresničitev. Cilji trajnostnega razvoja so tesno povezani s Pariškim sporazumom: vsaj 13 se jih nanaša na podnebne spremembe.

5.2.1

Več kot 90 držav je druge države že zaprosilo za pomoč pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja. Ti cilji so bistveni v globalni razpravi, k spodbuditvi katere je prispevala EU. Privesti bi morali do novih načinov delovanja na svetovni ravni, ki bi bili širši in bolj participativni ter bi temeljili na več posvetovanjih.

5.2.2

Odbor pozdravlja sporočilo Komisije Novi ukrepi za trajnostno prihodnost Evrope, ki je bilo objavljeno novembra 2016 (20) in v katerem je navedeno, da je treba cilje trajnostnega razvoja v celoti vključiti „v okvir evropskih politik in sedanje prednostne naloge Komisije“, k čemur je v skladu z Lizbonsko pogodbo (21) zavezana. Cilji trajnostnega razvoja „bodo horizontalna razsežnost“ izvajanja globalne strategije EU. Kot je navedeno, je bila EU „ključni akter pri oblikovanju“ tega načrta. Spodbujanje in izvajanje ciljev trajnostnega razvoja ter promocija evropskih vrednot po vsem svetu bodo potekali v tesni sinergiji, čeprav se s temi cilji neposredno ne spodbujata dobro upravljanje in pravna država.

5.2.3

Cilji trajnostnega razvoja so veliko daljnosežnejši kot razvojni cilji tisočletja, saj posebej opredeljujejo orodja ali načine izvajanja za uresničitev vseh 17 ciljev trajnostnega razvoja in njihovih 169 podciljev. Trgovina je izrecno omenjena v 9 ciljih trajnostnega razvoja (medtem ko je bila v razvojnih ciljih tisočletja omenjena samo enkrat).

5.2.4

Da bo mogoče cilje trajnostnega razvoja dejansko uresničiti, morajo imeti trgovina in naložbe bistveno vlogo, zlasti ker bo po ocenah Konference Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD) za uresničitev teh ciljev letno potrebnih dodatnih 2,5bilijona USD, ki jih bo v veliki meri zagotovil zasebni sektor. Kot je izpostavil generalni direktor STO, so razvojni cilji tisočletja že pokazali „potencial za preoblikovanje, ki ga ima trgovina“ (22).

5.3

Trgovina s kmetijskimi proizvodi mora ključno prispevati tudi k uresničitvi večine, če ne vseh ciljev trajnostnega razvoja, zlasti pa ciljev št. 2 (lakota/prehranska varnost), št. 12 (trajnostna poraba/proizvodnja) in št. 15 (degradacija tal).

5.3.1

Bistvena bo tudi za uresničitev ciljev št. 1 (revščina/podhranjenost), št. 8 (vključujoča in trajnostna gospodarska rast), št. 9 (infrastruktura), št. 10 (zmanjšanje neenakosti), št. 13 (podnebne spremembe), št. 3 (dobro počutje), št. 5 (enakost spolov) in št. 7 (energija). Morala bo biti v popolni sinergiji z drugimi vrstami ukrepov, vključno z razvojem.

5.4

Kot je navedeno v ministrski izjavi s konference STO v Nairobiju, lahko mednarodna trgovina pripomore k doseganju trajnostne, trdne in uravnotežene rasti za vse (23). S tem je poudarjeno, da ima STO pomembno vlogo pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja in da bi bilo to veliko težje storiti brez učinkovitega večstranskega tržnega mehanizma.

5.4.1

Treba je upoštevati učinek trgovine in naložb v kmetijstvo na podnebne spremembe. Pogajanja za sklenitev plurilateralnega sporazuma o okoljskem blagu pomembno prispevajo k vključevanju podnebnih sprememb v multilateralno trgovinsko politiko, vendar bo še vedno potrebno dodatno večstransko ukrepanje, da se spodbudi večja doslednost.

5.4.2

Mednarodna trgovina lahko znatno pripomore k izboljšanju prehranske varnosti in prehrane, tako da se poveča razpoložljivost hrane ter spodbujajo naložbe in rast. Nasprotno pa se lahko z uporabo protekcionističnih ukrepov odpravi nujna fleksibilnost in prepreči razvoj regionalnih trgov. Kljub temu je treba v trgovinske sporazume vključiti tudi učinkovite ukrepe in tako manj naprednim državam v razvoju zagotoviti več možnosti za preprečevanje ogrožanja njihove prehranske varnosti ali razvoja njihovih kmetijskih sektorjev v vzponu.

5.5

EU je imela vodilno vlogo pri vključevanju vidikov trajnostnega razvoja v sporazume o prosti trgovini. Od leta 2010 je uspešno sklenila šest tovrstnih sporazumov, najprej z Južno Korejo, in en sporazum o gospodarskem partnerstvu, drugi sporazumi pa še čakajo na ratifikacijo, vključno s sporazumi s Kanado, Singapurjem in Vietnamom. Ti vsebujejo posebna poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju, vključno s skupnim mehanizmom civilne družbe za spremljanje izvajanja teh sporazumov. EESO ima v vseh primerih pomembno vlogo.

5.5.1

Odbor je že pozval (24), naj se podobno poglavje o trgovini in trajnostnem razvoju vključi v trenutna in prihodnja pogajanja EU za sklenitev ločenih, samostojnih naložbenih sporazumov. Tudi sporazum o čezpacifiškem partnerstvu vsebuje posebni poglavji o socialni politiki in okolju.

5.6

Odbor še ugotavlja, da so na svetu med tistimi, ki trpijo pomanjkanje hrane, številni kmetijski delavci, zato je imelo zmanjšanje lakote upravičeno ključno mesto med razvojnimi cilji tisočletja in je zdaj cilj trajnostnega razvoja št. 2. 70 % oseb, ki nimajo prehranske varnosti, živi na podeželju; delni razlog za to je postopno zmanjšanje naložb v kmetijstvo in neprestano nizki kmetijski donosi v revnih državah, pa tudi neučinkovita kmetijska ali trgovinska politika, ki premalo upoštevata posebnosti kmetijske proizvodnje (vključno s podnebjem, viri, živimi organizmi in nestanovitnostjo trga). Pri tem je treba upoštevati ugotovitve Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, zlasti v zvezi s socialno zaščito.

5.6.1

Delež notranje trgovine v Afriki je majhen – približno 10–15 % celotne afriške trgovine. Okrepitev zmogljivosti afriških držav za povečanje obsega trgovine s kmetijskimi proizvodi v povezavi s cilji trajnostnega razvoja glede infrastrukture, regionalnega povezovanja in krepitve notranjih trgov, tudi s povečanjem sekundarne predelave, bo bistvenega pomena za to, da bo lahko Afrika pozitivno prispevala k trgovini s kmetijskimi proizvodi in povečala prehransko varnost.

6.   Vloga EU v prihodnjih pogajanjih na področju trgovine s kmetijskimi proizvodi

6.1

Kot se je pokazalo v Nairobiju, kjer je bila proti vsem pričakovanjem sprejeta pomembna ministrska izjava, ima EU veliko možnosti, da v prihodnjih pogajanjih o trgovini s kmetijskimi proizvodi prevzame vodilno vlogo. To temelji na tem, da se EU dojema kot vodilna pri spodbujanju tako trajnosti kot razvoja (to vlogo je imela v Nairobiju), zaradi predhodnih reform SKP pa se nič več ne šteje, da EU uporablja zgolj defenziven pristop.

6.1.1

V skladu z novim sporočilom Komisije je EU „zavezana svoji vodilni vlogi“ pri izvajanju ciljev trajnostnega razvoja pa tudi Pariškega sporazuma. Vse trgovinske pobude EU morajo zdaj izpolnjevati zahteve iz teh tesno povezanih sporazumov.

6.2

Komisija je pripravila tudi študijo učinka prihodnjih trgovinskih sporazumov na kmetijski sektor (25). V študiji je preučila 12 prihodnjih sporazumov o prosti trgovini in potencial evropskih kmetijskih proizvodov na svetovnem trgu. Vendar pa ni mogla obravnavati vseh kmetijskih proizvodov niti predelanih živil na splošno. Tudi sama Komisija se zaveda, da je ta študija nepopolna, saj v oceni niso bile upoštevane necarinske ovire, ki pa imajo velik učinek na trgovino.

6.2.1

Da bi Komisija lahko pripravila celovito in učinkovito strategijo za trgovino s kmetijskimi proizvodi, bi bilo treba v študijo vključiti popolno oceno možnih učinkov izvajanja ciljev trajnostnega razvoja in Pariškega sporazuma na kmetijstvo EU in tudi dodatno oceno učinkov najnovejšega razvoja trgovine po svetu na kmetijstvo v celotni EU. To bi moralo zajemati najnovejše sporazume EU o prosti trgovini in tudi njihove posredne posledice, na primer velik učinek devalvacije valut v partnerskih državah.

6.2.2

Treba bi bilo vključiti sporazume, sklenjene pred objavo sporočila Globalna Evropa (26) leta 2006, zlasti sporazume z Južno Afriko, Mehiko in Čilom, sploh ker sta zadnja dva predvidena za pregled.

6.3

Komisija mora pri izvajanju teh ocen učinkov upoštevati, da je treba kmetom zagotoviti pravične koristi od teh trgovinskih sporazumov. Kmetje imajo ključno vlogo, saj prehranjujejo ne samo lokalno prebivalstvo, ampak tudi hitro rastoče svetovno prebivalstvo. Bistveno je, da se ohranijo uspešne podeželske skupnosti in da se v Evropi čim bolj zavre odseljevanje s podeželja.

6.3.1

Zelo pomembno je, da se izvajajo z viri gospodarne kmetijske prakse. Treba je izboljšati upravljanje virov in dostop do njih, tako da se povečata sposobnost prilagajanja in odpornost malih kmetov na podnebne spremembe ter okrepijo spretnosti in znanja ter produktivnost na zemljiščih z mejno donosnostjo.

6.4

Kmetijstvo je zaradi podnebnih sprememb zelo ogroženo. Talni in vodni viri so na svetovni ravni omejeni, zaradi večjih skrajnih podnebnih pojavov se dolgoročno spreminjajo pogoji za rast, povečuje pa se tudi nestanovitnost cen. Močan in vzdržen kmetijski sektor je bistven za ohranitev ali povečanje stabilne, varne in zanesljive preskrbe s hrano. Trgovina vsekakor pripomore k izravnavi neravnovesij med povpraševanjem in ponudbo, spodbuja učinkovito rabo virov ter povečuje tržne priložnosti in gospodarsko rast, s tem pa ustvarja delovna mesta, prihodke in blaginjo na podeželskih območjih.

6.4.1

Po ocenah naj bi se število prebivalcev „srednjega razreda“ do leta 2030 povečalo za približno 2 milijardi in tudi ti bodo želeli imeti možnost izbire raznovrstnih živil, ki je nikoli prej niso imeli. To bo privedlo do eksponentne rasti povpraševanja po beljakovinskih in drugih kmetijskih proizvodih.

6.4.2

Pri tem je pomembna izjava s konference Cork 2.0. Kmetje so varuhi tako zemljišč kot drugih podeželskih virov, temeljnega pomena pa je tudi dobrobit živali. V tem okviru je pomembno mnenje EESO o integrirani pridelavi v Evropi  (27).

V Bruslju, 23. februarja 2017

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Georges DASSIS


(1)  Znan ameriški pisatelj.

(2)  Poimenovanje STO, ki se uporablja povsod v mnenju.

(3)  https://www.wto.org/english/thewto_e/minist_e/mc10_e/mindecision_e.htm.

(4)  Konferenca pogodbenic Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja v Parizu (COP 21 UNFCCC).

(5)  SWD(2016) 390 final.

(6)  https://www.wto.org/english/thewto_e/minist_e/min01_e/mindecl_e.htm.

(7)  https://www.wto.org/english/news_e/spra_e/spra108_e.htm.

(8)  https://www.wto.org/english/news_e/news16_e/agng_09mar16_e.htm; Mednarodni center za trgovino in trajnostni razvoj (ICTSD), poročilo Bridges, zvezek 20, št. 40, 24. november 2016.

(9)  Pomemben predvsem za namene označevanja in sledljivosti.

(10)  STO mora uporabljati klasifikacije ZN in med države v razvoju vključiti vse tiste, ki niso uvrščene med razvite države ali najmanj razvite države. EU lahko za svoj splošni sistem preferencialov (GSP in GSP+) uporabi natančnejše kategorije Svetovne banke, ki temeljijo na dohodku posamezne države.

(11)  Bridges, zvezek 20, št. 20, 2. junij 2016.

(12)  Bridges, zvezek 20, št. 37, 3. november 2016.

(13)  Bridges, zvezek 19, št. 38, 12. november 2015.

(14)  COM(2015) 497 final, točka 5.1.

(15)  Zdaj obravnava že 513. primer.

(16)  Po navedbah uradnikov Komisije na seji EESO marca 2016.

(17)  Celoviti gospodarski in trgovinski sporazum, ki čaka na ratifikacijo.

(18)  UL C 13, 15.1.2016, str. 97.

(19)  Konferenca pogodbenic Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja v Parizu (COP 21 UNFCCC)..

(20)  SWD(2016) 390 final.

(21)  Člen 21(3) PDEU.

(22)  Govor v ZN, 21. september 2016.

(23)  https://www.wto.org/english/thewto_e/minist_e/mc10_e/mindecision_e.htm

(24)  Mnenje EESO, UL C 268, 14.8.2015, str. 19.

(25)  http://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/bitstream/JRC103602/lb-na-28206-en-n_full_report_final.pdf.

(26)  COM(2006) 567 final.

(27)  UL C 214, 8.7.2014, str. 8.


Top