EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 14.9.2016

COM(2016) 602 final

SPOROČILO KOMISIJE

Krepitev varnosti v svetu mobilnosti:
boljša izmenjava informacij na področju boja proti terorizmu in trdnejše zunanje meje

1.    UVOD

Schengensko območje je eden največjih dosežkov EU, in sicer prinaša edinstvene gospodarske in družbene koristi kot območje brez nadzora na notranjih mejah. Vendar pa je bilo v zadnjih letih ohranjanje varnosti v odprti Evropi na velikem preizkusu. Pritiski zaradi migracijske in begunske krize ob valu terorističnih napadov zahtevajo nov pristop. Evropska agenda o migracijah in evropska agenda za varnost 1 sta pokazali, da je poglobljeno sodelovanje rešitev, ne le v smislu odzivanja na krizne razmere, ampak tudi v smislu uporabe skupnih virov strokovnega znanja in izkušenj za oblikovanje močnejšega in trajnejšega evropskega sistema, ki bo kos nalogi zagotavljanja trdnih meja in pametnih obveščevalnih podatkov, nujnih za zagotovitev varnosti v Evropi.

To sporočilo z določitvijo praktičnih ukrepov za pospešitev in razširitev zadevnih prizadevanj predstavlja nadaljnji korak navedenih agend. Temelji na močnem soglasju, v okviru institucij 2 in v skladu z javnim mnenjem 3 , da mora EU storiti vse, kar je v njeni moči, da državam članicam pomaga zaščititi državljane na način, ki v največji možni meri izkorišča priložnosti za sodelovanje, pri čemer je treba zagotoviti popolno spoštovanje temeljnih pravic, na katerih temeljijo družbe v EU.

Izhodišče za ukrepanje morajo biti odločna prizadevanja za ohranitev napredka v zvezi s celotnim razponom ukrepov v okviru evropske agende o migracijah in evropske agende za varnost.

Trdne meje prav tako pomenijo zmanjšanje tveganja izjemnih pritiskov, ki so bili zaznani v preteklem letu, z nadgrajevanjem obsežnih prizadevanj za ponovno vzpostavitev stabilnih razmer v smislu humanitarnih standardov in upravljanja migracij v času krize. Navedeno pomeni skupni pristop na področju azila in vračanja, hkrati pa tudi okrepljene poti za zakonite migracije. Pomeni tudi sodelovanje znotraj partnerskega okvira za zmanjševanje temeljnih vzrokov nedovoljenih migracij in utrjevanje nove faze pri sodelovanju s ključnimi partnerji na področju migracij 4 . Na ta način bo trdna zunanja meja prav tako zagotovila podlago za schengensko območje kot območje brez nadzora na notranjih mejah, kakor je določeno v časovnem načrtu „Vrnitev k schengenski ureditvi“ 5 , in okrepila mobilnost.

Kar zadeva varnost, učinkovita in prava varnostna unija 6 pomeni, da države članice tesno sodelujejo na področju varnosti, ob upoštevanju dejstva, da je notranja varnost ene države članice notranja varnost vseh držav članic in Unije kot celote. Opravljena bodo prizadevanja na področjih, kot so preprečevanje radikalizacije in boj proti njej, izboljšanje izmenjave informacij, zaščita državljanov in kritične infrastrukture ter onemogočanje dostopa teroristov in storilcev kaznivih dejanj do strelnega orožja, hkrati pa bo zagotovljena nujna obravnava potreb po financiranju, da se izkoristijo vse možnosti, ki so na razpolago EU, za odpravo varnostnih groženj. Popolno in hitro izvajanje na vseh teh področjih pomeni odskočno desko za nadaljnji razvoj.

To sporočilo določa ključna delovna področja za nadaljnje izvajanje evropske agende o migracijah in evropske agende za varnost ter varnostne unije. Vsi navedeni ukrepi skupaj predstavljajo ključne elemente za upravljanje migracij, poenostavitev dobrovernega potovanja in sodelovanje z državami članicami za okrepitev varnosti. Kolikor hitreje bodo vzpostavljeni učinkoviti in interaktivni sistemi, toliko hitreje bodo zaznane koristi. Iz tega sporočila zato izhaja, kako bi bilo treba ta prizadevanja pospešiti, poudarjen pa je tudi kratkoročen dodaten razvoj, da se nadalje izboljša upravljanje zunanjih meja, odzivanje na varnostne potrebe in zagotovi, da imajo mejni policisti, carinski organi, azilne službe, policisti in pravosodni organi na razpolago prave informacije. Zaradi okrepljene uporabe podatkov je zlasti poudarjena potreba po spoštovanju temeljnih pravic in pravil o varstvu podatkov, kar pomeni dobro zasnovane, pravilno uporabljene in ustrezno regulirane tehnologije in informacijske sisteme ter popolne zaščitne ukrepe za zagotovitev varstva zasebnosti in osebnih podatkov.

2.    MOBILNOST IN VARNOST PREK TRDNIH MEJA IN UČINKOVITE IZMENJAVE INFORMACIJ

Trdne zunanje meje imajo ključno vlogo pri omogočanju notranje mobilnosti. To še zlasti velja za Evropsko unijo, kjer je trdnost zunanje meje predpogoj za prosto gibanje znotraj schengenskega območja. Vsako leto državljani EU opravijo približno 400 milijonov prehodov na schengenskih mejah, medtem ko osebe, ki niso državljani EU, opravijo 200 milijonov takih prehodov. Vsakodnevna realnost nadzora meje je bistvenega pomena za gospodarstvo EU, družbo EU in za odnose z našimi sosedi.

Nadzor meje mora biti učinkovit in zagotavljati varnost. Pri neposrednih potovanjih bi morali biti za milijone Evropejcev in oseb iz neevropskih držav, ki prečkajo mejo, omogočeni lažji in poenostavljeni postopki, ki bi pomenili prednost tako za državljane EU kot tudi za „dobroverne“ potnike iz tretjih držav. Rezultat tega bi bili velika ekonomska prednost za gospodarstvo EU, ki temelji na trgovini, in prihranki za obremenjene javne organe. Hkrati pa mora nadzor meje okrepiti druge cilje upravljanja meja, kot sta npr. reševanje problema nedovoljenih migracij in prepoznavanje varnostnih tveganj. Odgovor je mogoče najti z uravnoteženjem različnih zahtev v zvezi z upravljanjem meja prek učinkovitih, varnih in celovitih ukrepov, ki so posebej prilagojeni različnim kategorijam prišlekov, pri čemer so prednosti povečane mobilnosti usklajene s prednostno potrebo po varnosti.

Številni potniki bi zaradi poslovnih razlogov, preživljanja prostega časa ali študija želeli kratkoročno bivati v EU, kamor bi po potrebi vstopili z vizumom. V teh primerih tako kot v primeru vseh zakonitih poti za vstop v EU meja predstavlja priložnost, da se preveri, ali so izpolnjeni vsi pogoji za vstop, in da se prišleke sprejme v Evropo.

Vendar je migracijska in begunska kriza usmerila pozornost na izrazito potrebo po upravljanju nedovoljenih prihodov. EU ima obveznosti do tistih, ki potrebujejo mednarodno zaščito in morajo biti usmerjeni v azilni sistem. Po drugi strani pa se morajo osebe, ki niso uporabile razpoložljivih zakonitih poti in nimajo pravice do bivanja, vrniti ali jih je treba vrniti. Zato je pomembno, da je vsakdo, ki se v skladu z zahtevami registrira ob vstopu na schengensko območje, predmet ustreznih postopkov identifikacije in pregledovanja, ter da je nameščen v objektih, ki zagotavljajo, da se opravijo nujna preverjanja.

Pomanjkljivosti in vrzeli, vključno s šibkostmi na zunanjih mejah EU, so se jasno pokazale v odzivu na migracijsko in begunsko krizo. Nujna so bila znatna prizadevanja za ponovno vzpostavitev učinkovitega upravljanja meja. Ta vključujejo prizadevanja brez primere za zagotovitev podpore državam članicam na prvi črti, ki so bila opravljena prek pristopa „žariščnih točk“, postopna prizadevanja za ponovno vzpostavitev pravilne uporabe schengenskih pravil pri varovanju zunanje meje ter poglobljeno sodelovanje in usklajevanje za ohranitev vsakodnevnega nadzora spreminjajočih se razmer. Ta prizadevanja se morajo nadaljevati, zlasti v Grčiji in Italiji, kjer še vedno obstajajo pomanjkljivosti pri vzpostavljenih strukturah, hitrosti izvajanja in zagotavljanju bistvenega strokovnega znanja in izkušenj iz drugih držav članic. Zato je zgodnje izvajanje evropske mejne in obalne straže ključnega pomena.

Čeprav meje predstavljajo samo del rešitve, kar zadeva varnost, vrzeli pri nadzoru meje privedejo do varnostnih vrzeli. Pojav tujih terorističnih bojevnikov v smislu pomembnega varnostnega tveganja je poudaril čezmejno grožnjo in izrazit pomen celovitih in učinkovitih mejnih kontrol, tudi pri državljanih EU. To prispeva k splošnejšim pomislekom, da v boju proti terorizmu oviro predstavlja zmožnost čezmejnega delovanja teroristov, posledično pa je pozornost usmerjena na vrzeli pri izmenjavi ključnih obveščevalnih podatkov.

EU lahko izkoristi priložnost za skupni pristop pri vzpostavitvi močnega sistema, ki bi zaradi svojega obsega državljanom zagotovil več varnosti. Če EU uporabi svoja orodja kazenskega pregona in nadzora meje v celoti, izkoristi potencial interoperabilnosti med viri informacij pri ugotavljanju varnostnih pomislekov na podlagi skupnih informacij ter uporabi fazo vstopa v EU kot ključno točko za opravljanje varnostnih preverjanj, bodo rezultat onemogočene zmožnosti terorističnih mrež, da izkoristijo vrzeli. Ta cilj je v središču varnostne unije.

S tem se pozornost usmeri na postopke pri vstopu in upravljanje zunanjih meja. V zvezi s tem so nujna preverjanja, ki so temeljita, vendar ne povzročajo nepotrebnih zamud, kar kaže na prednosti pregledovanja pred potovanjem. Zahteva se tudi kakovost osebnih dokumentov in njihova zanesljivost, k temu pa bodo pripomogle primerljive varnostne značilnosti in skupni pristopi k boju proti ponarejanju dokumentov. Poleg tega je poudarjena potreba po varnem, hitrem in sodobnem nadzoru meje s sistemi in postopki, ki omogočajo hiter in zanesljiv dostop do informacij, potrebnih za ugotavljanje identitete in statusa.

Preprečevanje varnostnih vrzeli s skupnim pristopom

Komisija je aprila 2016 začela razpravo o tem, kako razviti močnejše in pametnejše informacijske sisteme 7 za odpravo pomanjkljivosti in vrzeli v arhitekturi in interoperabilnosti sedanjih podatkovnih sistemov in za uresničitev celotnega potenciala teh sistemov pri ugotavljanju varnostnih groženj, ki je popolnoma v skladu s pravili o varstvu podatkov. Pogoj za uspešnost sistema je seveda tudi kakovost podatkov, ki jih ta sistem vsebuje, zato obstaja potreba po tem, da bi države članice v celoti izvajale in uporabljale obstoječa pravila in sisteme, kot so na primer schengenski informacijski sistem, vizumski informacijski sistem, Interpolova zbirka podatkov o ukradenih in izgubljenih potnih listinah, podatkovna zbirka EURODAC in podatkovna zbirka Europola.

V luči teroristične grožnje, s katero se dandanes soočamo, je učinkovitost varnostnih preverjanj precej odvisna od izmenjave informacij, ne samo med organi kazenskega pregona, ampak tudi med obveščevalnimi skupnostmi. Učinkovita in pravočasna izmenjava informacij med pristojnimi organi je pogoj za uspešno ukrepanje v boju proti terorizmu. Vendar razdrobljenost na nacionalni ravni in na ravni EU ostaja, to pa lahko privede do nevarnih varnostnih vrzeli. Pri gradnji mostov med obema skupnostma se lahko na ravni EU zagotovi pomoč tako s posodobitvijo mehanizmov EU na podlagi celovite izrabe možnosti za sodelovanje v okviru Pogodb EU kot tudi s širjenjem kulture skupne odgovornosti ter voljo in sposobnostjo, da se navedeno spremeni v operativno ukrepanje.

3.    KLJUČNI OPERATIVNI UKREPI

3.1    Oblikovanje evropskega integriranega upravljanja meja: evropska mejna in obalna straža

Evropski parlament in Svet sta hitro ukrepala, da bi dosegla dogovor v zvezi s predlogom o evropski mejni in obalni straži 8 : potem ko je bila v tem tednu uredba formalno sprejeta, je zdaj vse pripravljeno na to, da začne evropska mejna in obalna straža delovati v polnem obsegu.

Evropska mejna in obalna straža pomeni velik napredek na področju upravljanja meja EU. Njen cilj so zlasti pomanjkljivosti, ki so med migracijsko in begunsko krizo postale očitne: razdrobljenost prizadevanj, pomanjkanje doslednosti pri nadzoru meje ter primanjkljaji pri zagotavljanju strokovnega znanja in izkušenj na nacionalni ravni. Omogočila bo integrirano upravljanje meja na podlagi sodelovanja močne, novoustanovljene Evropske agencije za mejno in obalno stražo z nacionalnimi službami, odgovornimi za upravljanje meja, pa tudi z obalnimi stražami v obsegu, v katerem izvajajo naloge, povezane z nadzorom meje 9 . Agencija bo nadgradila delo agencije Frontex z novimi nalogami na področjih, kot je vračanje, pri čemer bo organiziran sistematičen pristop na ravni EU. Formalizirala bo pristop „žariščnih točk“, ki se danes uporablja za zagotavljanje pomoči državam članicam pod največjim pritiskom. Ključnega pomena je, da bo zagotovila visoke in enotne standarde z obveznimi ocenami ranljivosti, da se oceni zmogljivost in pripravljenost držav članic, Agencija pa bo navsezadnje lahko v ta namen posredovala tudi neposredno na ozemlju države članice 10 .

Rezultat navedenih prizadevanj pomeni bistveno posodobitev sposobnosti EU za odzivanje na spreminjajoče se izzive v zvezi z migranti, ki prihajajo na zunanjo mejo EU. Zmogljivost odzivanja bo trajna s skupinami nacionalnih mejnih policistov, ki bodo štele vsaj 1 500 oseb in bodo v stalni pripravljenosti, ter tehnično opremo, ne da bi se bilo treba zanašati na občasne prostovoljne prispevke. Poleg urejenega upravljanja na zunanji meji to pomeni, da se bodo izvajala ustrezna varnostna preverjanja in preverjanja identitete. Navedeno je prav tako povezano s potrebo po spremembi Zakonika o schengenskih mejah, da bi se lahko zahtevala sistematična preverjanja 11 .

Evropska mejna in obalna straža bo prav tako ključnega pomena za varnost. Sodelovala bo z drugimi agencijami EU, kot sta Europol in Eurojust, za preprečevanje in odkrivanje čezmejnih kaznivih dejanj, kot so tihotapljenje migrantov, trgovina z ljudmi in terorizem 12 . Poleg tega bo zagotavljala podporo državam članicam s strokovnim znanjem in izkušnjami na zunanjih mejah, na primer v okviru operacij proti tihotapcem migrantov. Člani ekip, ki izvajajo dejavnosti upravljanja meja, bodo odslej imeli dostop tudi do ustreznih evropskih podatkovnih zbirk, vključno s podatkovnimi zbirkami organov kazenskega pregona. To bo zagotovilo, da bodo imele ekipe na terenu dostop do informacij, ki jih potrebujejo, pri čemer se lahko ta dostop po presoji države članice gostiteljice razširi na nacionalne podatkovne zbirke 13 . Zaradi poglobljenega sodelovanja z Europolom in Eurojustom bo treba varstvu podatkov nameniti posebno pozornost. Med operativnimi dejavnostmi Agencije se bodo zbirali osebni podatki o osebah, za katere pristojni organi držav članic utemeljeno sumijo, da so vpletene v čezmejne kriminalne dejavnosti, kot so tihotapljenje migrantov, trgovina z ljudmi ali terorizem. Zbrani podatki bodo sistematično in brez zamud predloženi Europolu in pristojnim organom držav članic v skladu z nacionalno zakonodajo ter nacionalnimi pravili o varstvu podatkov in ustreznimi pravili na ravni Unije.

Nujno je, da se evropska mejna in obalna straža vzpostavi in začne delovati. Dejstvo, da bo delovanje nove Agencije temeljilo na prizadevanjih sedanje agencije Frontex, pomeni, da bo lahko svoje glavne naloge začela opravljati s prvim dnem delovanja. Komisija, agencija Frontex in države članice so dosegle napredek pri pripravah na začetek njenega delovanja v polnem obsegu. Še pred začetkom veljavnosti nove uredbe je bilo ugotovljenih pet operativnih prednostnih nalog v zvezi z ukrepi. Te vključujejo uvedbo obveznega združevanja virov, kar bi z določitvijo skupne metodologije in izvedbo ocene pilotnega projekta utrlo pot ocenam ranljivosti, ter prva dejanja pri novih nalogah v zvezi z vračanjem in pripravo standardnih modelov za ponavljajoče se naloge, kot sta mehanizem za pritožbe in sporazumi o statusu s tretjimi državami. Posledično bodo ključne naloge Agencije operativne.

Te pospešene priprave je treba izvajati vzporedno z okrepljenimi prizadevanji, da se ohrani zagon za zagotovitev trdnih meja v okviru sedanjega režima. Tekoče operacije agencije Frontex v Grčiji in Italiji so še vedno nepogrešljive pri ponovni vzpostavitvi običajnega upravljanja meja v navedenih državah članicah. Druge dejavnosti na Balkanu, na primer v Bolgariji, so prav tako ključnega pomena za preprečevanje pojavljanja novih tihotapskih poti. Okrepitev teh operacij in njihova neovirana izvedba v okviru evropske mejne in obalne straže sta prav tako ključnega pomena pri ponovni vzpostavitvi pogojev za vrnitev k normalnemu delovanju schengenskega območja do konca leta 2016. To pomeni, da mora biti prva evropska mejna straža pripravljena na napotitev oktobra 2016. Zato je nujno, da države članice obravnavajo trenutni primanjkljaj pri zagotavljanju strokovnjakov v odziv na razpise agencije Frontex v zvezi z Grčijo, Italijo in Bolgarijo 14 .

Prav tako pomembno je tudi povečanje proračuna in števila osebja Agencije, ki je posledica razširitve trenutnega mandata agencije Frontex in novih nalog. To pomeni, da se bo proračun do konca leta 2017 več kot potrojil, osebje Agencije pa se bo več kot podvojilo glede na število, ki je bilo prvotno predvideno za agencijo Frontex. Da se zagotovi podpora pospešenemu izvajanju uredbe, je treba deloma predhodno zagotoviti dodatne človeške vire, ki so bili predvideni za leto 2017. Komisija bo proračunskemu organu predlagala, naj Agenciji dovoli zaposlovanje članov osebja že pred koncem tega leta. Posledično bo Agencija takoj lahko prevzela obstoječe operacije agencije Frontex in se v polnem obsegu odzvala na kakršne koli nastajajoče potrebe.

Komisija je zavezana zagotavljanju finančne pomoči za nujne potrebe držav članic, ki se soočajo z izrednim pritiskom na zunanje meje. Poleg tega bo Komisija izkoristila vse možnosti financiranja EU, in sicer zlasti podporo za meje prek Sklada za notranjo varnost, da se namenijo sredstva za srednjeročna in dolgoročna prizadevanja držav članic pri izvajanju njihovih pristojnosti za zagotavljanje trdne zunanje meje. Popolna izkoriščenost teh možnosti lahko zagotovi pomembno podporo razvoju visokokakovostnih in doslednih ukrepov na meji.

3.2    Strožji nadzor prek sistema vstopa/izstopa (SVI)

Komisija je aprila 2016 15 predlagala nov sistem vstopa/izstopa. Sistem bo zbiral podatke (podatke o osebnih dokumentih, potnih listinah in biometrične podatke) ter registriral evidence o vstopu in izstopu (datum in kraj vstopa in izstopa) na mejnem prehodu. Ta sodobnejši sistem upravljanja zunanjih meja, ki nadomešča žigosanje potnih listov, bo izboljšal učinkovitost nadzora meje in olajšal prečkanje meje dobrovernim potnikom, ki se soočajo z dodatnimi zamudami zaradi naraščajočega števila potnikov.

Zlasti bo imel ta sistem pomembno vlogo pri zagotavljanju, da se bodo pravila uporabljala za dostop do EU brez vizuma in z vizumom. Prav tako bo pripomogel k identificiranju oseb, ki so prekoračile dovoljeni čas bivanja (posameznikov, ki so ostali na schengenskem območju po izteku dovoljenega bivanja). Pravila za vstop z namenom kratkoročnega bivanja (največ 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju) na schengenskem območju veljajo za vse državljane tretjih držav. Zato bo ta sistem ključno orodje pri identificiranju vseh državljanov tretjih držav, ki bivajo na schengenskem območju po izteku tega obdobja.

Sistem bo prispeval k varnosti tudi v širšem smislu, saj bo omogočil odkrivanje lažnega prikazovanja identitete, zlorabe potnih listin ter morebitnih ponavljajočih se poskusov izogibanja nadzoru ter boj proti navedenemu, ker bo evidentiral tudi zavrnitve vstopa. Ko bodo imeli organi kazenskega pregona možnost dostopa do sistema, bo s tem zagotovljena tudi podpora boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu. S tem bo sistem prispeval k preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju terorizma in drugih hudih oblik kaznivih dejanj. Zakonodajni predlog je del širše zastavljenega „svežnja o pametnih mejah“ in obravnava vlogo informacijskih sistemov pri krepitvi upravljanja zunanjih meja, notranje varnosti ter pri boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu. Ta sveženj vključuje tudi sporočilo o „trdnejših in pametnejših informacijskih sistemih za meje in varnost“ ter nadaljnjo predlagano spremembo Zakonika o schengenskih mejah, da se vključijo tehnične spremembe, ki so nujne za sistem vstopa/izstopa.

Dosežen je bil znaten in hiter napredek glede zakonodajnih predlogov v Svetu, tako na tehnični kot tudi na politični ravni. Te predloge bi morala Evropski parlament in Svet glede na ciljni datum sprejeti do konca leta 2016. To bi omogočilo agenciji eu-LISA, da začne razvoj sistema v letu 2017 z namenom, da bi sistem v celoti deloval v začetku leta 2020.

3.3    Vnaprejšnje preverjanje potnikov, izvzetih iz vizumske obveznosti: evropski sistem za obveščanje o potovanjih in njihovo odobritev (ETIAS)

Pri iskanju ravnovesja med mobilnostjo in varnostjo je vse pomembnejši zakoniti vstop na schengensko območje brez vizumske obveznosti. Liberalizacija vizumskega režima se je izkazala za pomembno orodje pri vzpostavljanju partnerstev s tretjimi državami, med drugim kot sredstvo za zagotavljanje učinkovitih sistemov vračanja in ponovnega sprejema, in pri prizadevanjih za večjo privlačnost EU za podjetništvo in turizem 16 . Pomemben element liberalizacije vizumskega režima je recipročnost, saj liberalizacija na splošno deluje v obeh smereh in tudi državljanom EU lajša potovanje v tujino. Zato število potnikov, ki so izvzeti iz vizumske obveznosti, na schengensko območje stalno raste. Dodatna 17 raven sistematičnega nadzora za državljane držav, izvzetih iz vizumske obveznosti, bi koristno dopolnila obstoječe ukrepe za ohranjanje in krepitev varnosti schengenskega območja.

Zamisel o vzpostavitvi evropskega sistema za obveščanje o potovanjih in njihovo odobritev (ETIAS) je bila prvič predstavljena aprila 2016 v Sporočilu o trdnejših in pametnejših informacijskih sistemih. Komisija se je zdaj odločila, da pripravi predlog takega sistema. Gre za avtomatiziran sistem za določanje upravičenosti državljanov tretjih držav do izvzetja iz vizumske obveznosti za potovanja na schengensko območje. Države, kot so ZDA, Kanada in Avstralija, že uporabljajo podobne sisteme in jih imajo za pomemben del svojih temeljnih varnostnih zaščit – posledično so s temi sistemi seznanjeni mnogi Evropejci 18 . Sistem bi zajemal najmanj vse državljane tretjih držav, ki so izvzeti iz vizumske obveznosti in ki potujejo na schengensko območje z namenom kratkoročnega bivanja (največ 90 dni v katerem koli obdobju 180 dni). Zbiral bo informacije o teh potnikih pred začetkom njihovega potovanja, da bi bile na razpolago za vnaprejšnjo obdelavo. Potniki se bodo tako lahko prepričali, ali bodo lahko brez težav prestopali meje. Organi EU pa bodo lahko preverili potencialna varnostna tveganja. Sistem bo torej služil dvema namenoma: upravljanju meja in kazenskemu pregonu.

Tak sistem bi omogočal preverjanje podatkov v drugih podatkovnih zbirkah in preverjal uporabo ob določenih merilih in pogojih. Sistem naj bi zagotavljal, da:

prosilcu v vizumskem informacijskem sistemu ni bila zavrnjena vloga za izdajo vizuma (velja za državljane držav, za katere so bili vizumi odpravljeni nedavno);

za prosilca in njegove potne listine ni razpisan ukrep v schengenskem informacijskem sistemu;

za prosilca ni razpisan ukrep v Europolovem informacijskem sistemu;

potna listina v Interpolovi zbirki podatkovni zbirki ni prijavljena kot ukradena ali izgubljena;

za prosilca v bodočem sistemu vstopa/izstopa ni zabeležena prekoračitev obdobja veljavnosti vizuma ali zavrnitev vstopa;

načrtovano potovanje je skladno s pravili kratkoročnega bivanja (predvideno trajanje skupaj s preteklimi potovanji je skladno s pravilom 90 dni v katerem koli obdobju 180 dni);

prosilec izpolnjuje pogoje za vstop iz Zakonika o schengenskih mejah.

Prav tako bi bilo mogoče vzpostaviti povezavo s sistemom predhodnih podatkov o potnikih (API) in podatkovnimi zbirkami evidence podatkov o potnikih 19 . Vloge, ki bi jih avtomatska obdelava zavrnila, bi se prenesle na centralno skupino, na primer v obstoječi agenciji EU; taka skupina bi lahko obravnavala preprostejša vprašanja, kot je nespoštovanje pravil za kratkoročno bivanje. Vloge, za katere bi bil v podatkovni zbirki razpisan ukrep, bi se lahko prepošiljale državam članicam, odgovornim za razpis ukrepa, te pa bi izvedle nadaljnja preverjanja, na primer z razgovorom s prosilcem na konzularnem predstavništvu.

Predlog Komisije bo obravnaval tudi vprašanja stroškov razvoja in delovanja sistema, vrste podatkov, ki se bodo zbirali in ocenjevali, interoperabilnosti z drugimi obstoječimi in prihodnjimi sistemi, operativnih vidikov na mejah, obdelave podatkov, pravnih vidikov (vključno z vidiki varstva podatkov), človeških virov in vpliva na turizem in podjetništvo.

3.4    Izboljšanje upravljanja identitete in krepitev boja proti ponarejanju dokumentov: varnost dokumentov

Za nesporno ugotovitev istovetnosti osebe je bistveno, da so potne listine in osebni dokumenti varni. Boljše upravljanje prostega gibanja, migracij in mobilnosti se opira na zanesljive sisteme za preprečevanje zlorab in groženj, ki jih za notranjo varnost predstavlja pomanjkljiva varnost dokumentov.

EU je razvila usklajen pristop k zagotavljanju varnosti potnih listin, na primer s prehodom na uporabo biometričnih podatkov. To je privedlo do usklajenih rešitev za potne liste državljanov EU 20 , dokumente državljanov tretjih držav 21 in informacijske sisteme 22 . Zagotovljeni so bili visoki standardi v zvezi z varstvom osebnih podatkov.

Vendar obstajajo dokazi o porastu ponaredb dokumentov na območjih z visokim tveganjem 23 . Poleg tega se način ponarejanja dokumentov hitro razvija. Kriminalne mreže, ki se ukvarjajo s ponarejenimi osebnimi dokumenti in potnimi listinami, so vse bolj specializirane in stalno razvijajo nove tehnike, vključno z manipulacijo naprav za odkrivanje ponaredkov in izogibanjem preverjanju biometričnih podatkov. Čeprav uvajanje bolj izpopolnjenih varnostnih značilnosti, načinov izdelave in sistemov za kontrolo dokumentov otežuje ponarejanje osebnih dokumentov in potnih listin, ponarejevalci vedno iščejo načine, kako bi se izognili odkritju. Posegajo tudi po drugih vrstah dokumentov, kot so nacionalne osebne izkaznice in izpiski iz matičnega registra (rojstni, poročni in mrliški listi), ki se uporabljajo kot dokazila za pridobitev pristnih osebnih dokumentov, dokumentov o bivanju in potnih listin.

Agencije EU so že zelo dejavne v prizadevanjih za boj proti ponaredbam dokumentov. Frontex državam članicam zagotavlja skupine strokovnjakov za dokumente in orodja za pregled migrantov, ki prvič prispejo v žariščne točke, ter usposabljanje in analizo tveganja. Evropski center za boj proti terorizmu v okviru Europola obravnava povezavo med ponarejenimi dokumenti in terorizmom, varnost dokumentov pa je osrednje vprašanje v delu Europolovega Evropskega centra za boj proti tihotapljenju migrantov.

Komisija stalno spremlja tehnični razvoj in posodablja varnostne značilnosti oblike vizumov, dovoljenj za bivanje za državljane tretjih držav in potnih listov, ki jih izdajajo države članice, pri čemer je posebej pozorna na temeljne pravice in varstvo osebnih podatkov. Nedavno sta bila pripravljena predloga za posodobitev in preoblikovanje vizuma in dovoljenja za prebivanje 24 . Nujno sprejetje teh predlogov bo pomemben korak naprej.

Poleg tega Komisija v sporočilu „Trdnejši in pametnejši informacijski sistemi za meje in varnost“ napoveduje nove načine za povečanje varnosti elektronskih dokumentov in upravljanje osebnih dokumentov. Zato bo pripravila akcijski načrt za obravnavo slabosti v procesu in predlagala popravne ukrepe. Načrt bo ločeval ukrepe, ki jih je treba sprejeti na ravni EU, od ukrepov v pristojnosti držav članic.

Glede na nedavna poročila agencije Frontex, je bila ponaredba dokumenta najpogosteje zaznana pri nacionalnih osebnih izkaznicah z nižjo stopnjo zaščite. Po poročilu o državljanstvu EU iz leta 2013 je Komisija ob koncu leta 2015 začela izvajati študijo, da bi dodatno ocenila, kako obravnavati varnostna vprašanja in težave, s katerimi se srečujejo državljani EU glede dovoljenj za prebivanje in osebnih dokumentov. Po javnem posvetovanju bo ocena učinka preučila možnosti za morebitno zakonodajno pobudo. Komisija si prizadeva tudi za večjo varnost potnih listin za vrnitev.

3.5    Razvoj varnostne unije: ponovna okrepitev Europola

Spričo niza terorističnih napadov se je Evropa zavedla, da se sooča z zapleteno in dinamično teroristično grožnjo. Jasno se zdi, da so k dejstvu, da napadi niso bili preprečeni, osumljeni teroristi pa ne prijeti, prispevale pomanjkljivosti v izmenjavi in uporabi informacij. Učinkovita in pravočasna izmenjava informacij med zadevnimi organi (varnostnimi organi in organi kazenskega pregona, po potrebi vključno s cariniki in mejnimi policisti) je nujen pogoj za uspešen boj proti terorizmu in hudim kaznivim dejanjem. Vendar se je izkazalo, da je napredek na tem področju težaven in da tako na nacionalni ravni kot na ravni EU še vedno obstaja razdrobljenost, ki bi utegnila nevarno ogroziti varnost. V migracijski krizi se je izkazalo tudi, da organizirane kriminalne združbe hitro izkoristijo nove priložnosti, čeprav za ceno človeških življenj. Europol, osrednje orodje, s katerim EU izkorišča sodelovanje za dosego operativnega učinka, je nedavno naredil nekaj pomembnih korakov, ko je ustanovil Evropski center za boj proti terorizmu 25 , Evropski center za boj proti tihotapljenju migrantov 26 in Evropski center za boj proti kibernetski kriminaliteti 27 . Za nove naloge so bili dani na razpolago dodatni viri 28 . Vendar pa obseg novih varnostnih izzivov zahteva dodaten napredek, in kot je predvideno v sporočilu o varnostni uniji, to sporočilo določa konkretne ukrepe za nadgradnjo Evropskega centra za boj proti terorizmu in za okrepitev dela Europola.

Čeprav je bil nedavno opažen napredek in protiteroristične enote pregona vedno pogosteje sodelujejo z Europolovim Evropskim centrom za boj proti terorizmu, sodelovanje med organi kazenskega pregona in varnostnimi službami še vedno ni enakomeren 29 . Varnostne službe bolj redno sodelujejo prek skupine za boj proti terorizmu (CTG) 30 , izven okvira EU, skupnosti pa ostajata operativno ločeni.

Ključni izziv ostaja, kako izkoristiti potencialne ugodnosti izmenjave informacij in obveščevalnih podatkov, da bi se v praksi dosegel resnični preskok. Za to niso potrebne institucionalne inovacije. A to, da bi povsem izkoristili možnosti za sodelovanje v skladu s Pogodbama EU, bi lahko omogočilo spremembe v izmenjavi in povezovanju informacij prek multidisciplinarnega sodelovanja. Obseg možnosti, ki so na voljo za dosego tega cilja, je določen s pristojnostmi, ki jih podeljujeta Pogodbi, saj so za nacionalno varnost odgovorne države članice. V tem okviru bo Komisija iskala praktične rešitve za boljšo izmenjavo informacij.

Europol je sicer dokazal svojo dodano vrednost in si pri nacionalnih službah pridobil ugled, a če naj v celoti odigra svojo vlogo, je treba njegove protiteroristične zmogljivosti okrepiti. Europolov Evropski center za boj proti terorizmu predstavlja os ukrepov EU proti terorizmu, saj deluje kot središče za informiranje in sodelovanje v podporo državam članicam, analizira terorizem, pripravlja ocene ogroženosti in podpira razvoj protiterorističnih operativnih načrtov. Pripomogel je že k večjemu pretoku informacij med organi kazenskega pregona, ki se ukvarjajo z bojem proti terorizmu, in sicer s prilagajanjem infrastruktur potrebam skupnosti za boj proti terorizmu. V Europolove podatkovne zbirke je bila posredovana večja količina podatkov kot prej 31 . Toda glede na to, da je informacijska točka za razporejanje in analiziranje informacij, je njegova učinkovitost odvisna od tega, kako hitro lahko obdela podatke, ki lahko v ključnih trenutkih dosežejo zelo veliko količino.

Okrepitev Evropskega centra za boj proti terorizmu bi mu omogočila proaktivnejšo vlogo pri preprečevanju in onemogočanju terorističnih dejavnosti. S tem bi bila prizadevanja usmerjena v pravočasno odkrivanje osumljencev in mrež, identifikacijo novih možnosti preiskovanja, odkrivanje mednarodnih tokov financiranja terorizma in nezakonitega strelnega orožja ter okrepljeno prijavljanje internetnih vsebin in podporo preiskavi prek enote EU za prijavljanje internetnih vsebin, to pa bi kar najbolj povečalo priložnosti za medsebojno oplemenitenje informacij, ki bi privedlo do izboljšane identifikacije tveganj in pregona kršitev. Na primer, Europol je opozoril na to, da so nekateri izmed osumljencev, ki so vpleteni v tihotapljenje migrantov, prav tako vpleteni v druga kazniva dejanja, kot so nedovoljen promet s prepovedanimi drogami, ponarejanje dokumentov, kazniva dejanja zoper premoženje in trgovina z ljudmi 32 . Poraja se tudi zaskrbljenost, da se poti in mreže za tihotapljenje migrantov uporabljajo za infiltracijo potencialnih teroristov (predvsem tujih terorističnih bojevnikov) v EU in da se teroristične organizacije zanašajo na tihotapljenje migrantov kot vir financiranja.

Sedanje zmogljivosti Evropskega centra za boj proti terorizmu bodo posodobljene na naslednjih področjih:

Posodobitev Europolovega dostopa do podatkovnih zbirk EU:     To vključuje vizumski informacijski sistem in podatkovno zbirko EURODAC 33 , prihodnje sisteme, kot sta sistem vstopa/izstopa ali evropski sistem za obveščanje o potovanjih in njihovo odobritev, ter popolno izkoriščenost Europolovega dostopa do schengenskega informacijskega sistema v okviru njegovega obstoječega mandata. Komisija bo na podlagi revizije pravne podlage za schengenski informacijski sistem predlagala razširitev Europolovega dostopa do vseh kategorij razpisov ukrepov, ki so shranjeni v navedenem sistemu, ter do sorodnih funkcij. Europol bi moral prav tako izkoristiti možnost, da od enot za informacije o potnikih v državah članicah zahteva podatke iz evidence o potnikih. Kot del procesa, ki ga je Komisija začela za dosego interoperabilnosti informacijskih sistemov, bi morala strokovna skupina na visoki ravni za informacijske sisteme in interoperabilnost raziskati možnosti za optimizacijo hkratnih iskanj Europola v ustreznih podatkovnih zbirkah EU, kadar je to potrebno za zadevne naloge.

Krepitev notranjega upravljanja Evropskega centra za boj proti terorizmu: Komisija, ki izhaja iz pozitivne izkušnje pri ustanovitvi Evropskega centra za boj proti kibernetski kriminaliteti v okviru Europola, predlaga ustanovitev programskega odbora v smislu dodatnega orodja za upravljanje notranjih prizadevanj Evropskega centra za boj proti terorizmu. S tem bi bil zagotovljen notranji mehanizem usmerjanja za njegova prizadevanja, znotraj katerega bi se obravnavali vidiki, kot je delovni program centra, njegove delovne metode in dobre prakse. Združil bi organe kazenskega pregona držav članic za boj proti terorizmu, Komisijo in, kjer je to primerno in nujno, druge ustrezne partnerje, vključno z agencijami in organi EU, kot so Eurojust, agencija Frontex ter Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) in Obveščevalni in situacijski center EU (EU INTCEN). Jasno bo določeno, da navedeno nikakor ne bo posegalo v mandat upravnega odbora Europola.

Čim večji izkoristek prednosti sodelovanja:    Europol je razvil mrežo partnerjev na področju operativnega sodelovanja znotraj EU (Eurojust in agencija Frontex) ter zunaj njenih meja (več ključnih partnerjev, kot so Združene države, Avstralija, Norveška, Švica in Interpol). Komisija in Europol bosta v tesnem sodelovanju z Evropsko službo za zunanje delovanje preučila poti za okrepitev sodelovanja z drugimi tretjimi državami, med drugim tudi v okviru prizadevanj za razvoj partnerstev v boju proti terorizmu z državami na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki. V zvezi s tem bi bilo treba vključiti preučevanje poti za udeležbo strokovnjakov za varnost, ki so napoteni v delegacije EU, in za izboljšano posredovanje informacij s strani tretjih držav (vključno s posredovanjem Interpola).

Dodatni finančni in človeški viri: Iz nedavnih izkušenj, pridobljenih v času pariških in bruseljskih napadov, je razvidno, da Evropski center za boj proti terorizmu potrebuje dodatne finančne, tehnološke in človeške vire, ki bi omogočili obravnavo in obdelavo večje količine informacij in kriminalističnih obveščevalnih podatkov. Te potrebe se bodo nadalje povečevale s širjenjem Europolovega dostopa do informacij in podatkovnih zbirk. Že danes center ni dovolj opremljen za zagotavljanje podpore državam članicam 24 ur na dan sedem dni v tednu, kar predstavlja veliko pomanjkljivost v primeru dogodkov, kot je večji teroristični napad. Komisija bo opravila temeljito oceno potreb in sprejela nujne ukrepe za znatno okrepitev, vključno s človeškimi viri, ki razpolagajo s specializiranimi jezikovnimi spretnostmi in spretnostmi na področju informacijske tehnologije, ter z dolgoročnimi napotitvami organov držav članic.

Te posodobitve ne zahtevajo sprememb pravnega okvira Europola, ki je bil sprejet šele leta 2016, vendar bi lahko črpale iz popolnega izvajanja nove uredbe o Europolu, ki bo veljala od maja 2017 dalje, če bi se uvedle ob istem času.

Prav tako je nujno treba najti praktično rešitev za vrzel med vzporednima ravnema skupnosti organov kazenskega pregona in obveščevalne skupnosti ter med Evropskim centrom za boj proti terorizmu in skupino za boj proti terorizmu, da bi se omogočile bolj sistematične interakcije med obema skupnostma in posledično okrepljeno operativno sodelovanje. Okrepitev obeh ravni, in sicer Evropskega centra za boj proti terorizmu na eni strani in skupine za boj proti terorizmu na drugi strani, ter ohranitev njune ločenosti ob vzpostavitvi povezav med obema skupnostma bi prispevali k učinkovitemu okviru za sodelovanje v boju proti terorizmu v Evropi, ne da bi nastala potreba po novih strukturah.

Vzporedno z razvojem Europolovega Evropskega centra za boj proti terorizmu je bila skupina za boj proti terorizmu nedavno okrepljena z uvedbo skupne platforme za izmenjavo informacij med varnostnimi službami držav članic, ki je opremljena z varno infrastrukturo za pravočasno in varno komunikacijo. Navedeno predstavlja novo priložnost za opredelitev ravni interakcije med to platformo in skupnostjo organov kazenskega pregona, ki sodeluje znotraj Evropskega centra za boj proti terorizmu v okviru Europola.

Komisija zato spodbuja države članice, naj razmislijo o ustanovitvi skupine za boj proti terorizmu, tj. medvladnega obveščevalnega foruma, ki bi bila v interakciji z organi kazenskega pregona, ki sodelujejo v okviru Europola (Evropskega centra za boj proti terorizmu). Za namene logičnega povezovanja različnih podatkov bi lahko neke vrste središče za izmenjavo informacij zagotovilo platformo, v okviru katere bi lahko organi, ki so pridobili informacije v zvezi s terorizmom ali drugimi hudimi čezmejnimi kaznivimi dejanji, le-te delili z zadevnimi organi kazenskega pregona.

Tako središče za izmenjavo informacij v evropskem varnostnem okolju ne bi bilo nekaj novega. Mnoge države članice so na nacionalni ravni vzpostavile postopke za usklajevanje boja proti terorizmu ali ustanovile „zbirne centre“, v okviru katerih sodelujejo nacionalne varnostne službe in organi kazenskega pregona. Vendar se taki mehanizmi zelo razlikujejo v smislu institucionalne strukture (specifičnega subjekta ali namenskega organa) in mandata (ki sega vse od strateške ocene groženj do operativnega usklajevanja). Države članice bodo pozvane, da z vzpostavitvijo struktur za izmenjavo informacij izmenjajo uspešne izkušnje in spoznanja, pridobljena na nacionalni ravni.

4.    ZAKLJUČEK

Uresničevanje izboljšanega upravljanja meja, boljša uporaba orodij in razpoložljivih podatkovnih zbirk ter razvoj novih orodij in mehanizmov sodelovanja za prihodnost so ključnega pomena za zagotavljanje trdnih meja in učinkovite varnosti za državljane v svetu mobilnosti. Navedeno je lahko odločilnega pomena za varnost EU, njenih držav članic in njenih državljanov.

V tem sporočilu so določeni ukrepi, ki jih je, tako na evropski kot tudi na nacionalni ravni, treba sprejeti v bližnji prihodnosti, da bo mogoče okrepiti zunanje meje in zagotoviti večjo stopnjo varnosti za državljane.

Institucije EU in države članice morajo zdaj v zvezi z vprašanji izvajanja in operativnega uresničevanja, razvoja predlogov v obravnavi in udejanjanja prihodnjih ukrepov za učinkovito in pravo varnostno unijo pokazati enako odločenost in osredotočenost kakor ob hitrem sprejetju evropske mejne in obalne straže.

(1)

     COM(2015) 185 final z dne 28. aprila 2015 in COM(2015) 240 final z dne 13. maja 2015.

(2)

     Glej na primer skupno izjavo ministrov EU za pravosodje in notranje zadeve ter predstavnikov institucij EU v zvezi s terorističnimi napadi v Bruslju 22. marca 2016 (24. marec 2016).

(3)

     V nedavni raziskavi Eurobarometer je 71 % anketirancev pozvalo k obsežnejšemu ukrepanju EU na zunanjih mejah, 82 % anketirancev pa se je zavzelo za več ukrepov v boju proti terorizmu (posebna raziskava Eurobarometer Evropskega parlamenta, junij 2016).

(4)

     Sporočilo o vzpostavitvi novega partnerskega okvira s tretjimi državami v okviru evropske agende o migracijah, COM(2016) 385 final z dne 7. junija 2016.

(5)

     Vrnitev k schengenski ureditvi – časovni načrt, COM(2016) 120 final z dne 4. marca 2016.

(6)

     Izvajanje evropske agende za varnost z namenom boja proti terorizmu ter utiranja poti k učinkoviti in pravi varnostni uniji, COM(2016) 230 final z dne 20. aprila 2016.

(7)

     Trdnejši in pametnejši informacijski sistemi za meje in varnost, COM(2016) 205 final z dne 6. aprila 2016. Pomemben element v sporočilu je bila vzpostavitev strokovne skupine na visoki ravni za informacijske sisteme in interoperabilnost.

(8)

     COM(2015) 671 final z dne 15. decembra 2015.

(9)

     Imela bo trdnejšo strukturo upravljanja, vključno z mehanizmom za pritožbe v zvezi s temeljnimi pravicami, prav tako pa bo v večji meri odgovarjala Evropskemu parlamentu.

(10)

     Če bi pomanjkljivosti pri nadzoru zunanjih meja lahko ogrozile delovanje schengenskega območja in na podlagi dogovorjenega načrta delovanja.

(11)

     COM(2015) 670 final z dne 15. decembra 2015. Na zunanjih mejah bi se z iskanjem po relevantnih podatkovnih zbirkah organov kazenskega pregona izvajala preverjanja vseh oseb, vključno z državljani EU in njihovimi družinami, da bi se pregledoval obstoj groženj za javni red in notranjo varnost.

(12)

     Agencija bi morala upoštevati tudi strategijo Unije o upravljanju tveganj na carinskem področju in varnosti dobavne verige, ki določa medagencijsko sodelovanje in izmenjavo informacij med carinskimi organi, organi kazenskega pregona in varnostnimi agencijami.

(13)

     Skupina na visoki ravni za interoperabilnost preučuje tudi možnost, da se Agenciji dodeli neposreden dostop do evropskih podatkovnih zbirk ob upoštevanju pomislekov v zvezi z varstvom podatkov.

(14)

     Z dnem 12. septembra 2016 primanjkljaj v podpori držav članic znaša 253 za skupno operacijo Poseidon, 129 za skupno operacijo Triton in 172 za skupne operacije v Bolgariji. 

(15)

     COM(2016) 194 final z dne 6. aprila 2016.

(16)

     Iz vizumske obveznosti so pri potovanju v Evropsko unijo izvzeti državljani skoraj 60 držav po vsem svetu. Celoten seznam je naveden v Prilogi II uredbe o vizumih št. 539/2001 z dne 15. marca 2001 (UL L 81, 21.3.2001).

(17)

     Komisija je maja 2016 predlagala revizijo mehanizma zadržanja iz člena 1a Uredbe (ES) št. 539/2001, ki omogoča začasno zadržanje izvzetja iz vizumske obveznosti za državljane tretje države, če so izpolnjeni nekateri pogoji (COM(2016) 290 final).

(18)

     Elektronski sistem ZDA za odobritev potovanj na primer je bil ustanovljen leta 2007. Ta v okviru programa za odpravo vizumov določa upravičenost obiskovalcev do potovanja v ZDA z zahtevo, da si pred potovanjem pridobijo dovoljenje za potovanje.

(19)

     Čeprav direktiva o evidenci podatkov o potnikih (PNR) ni instrument za nadzor meje, bo omogočila, da bodo kritični novi podatki na voljo pri preprečevanju, odkrivanju, preiskovanju in pregonu terorističnih kaznivih dejanj in hudih kaznivih dejanj.

(20)

     Uredba Sveta (ES) št. 2252/2004 o standardih za varnostne značilnosti in biometrične podatke v potnih listih in potovalnih dokumentih, ki jih izdajo države članice.

(21)

     Taki dokumenti so vizumi (Uredba (ES) št. 1683/95), dovoljenja za bivanje za državljane tretjih držav (Uredba (ES) št. 1030/2002) in poenostavljeni (železniški) tranzitni dokumenti (Uredba 693/2003).

(22)

   Vizumski informacijski sistem in schengenski informacijski sistem.

(23)

     Europol je opozoril, da v zadnjih dveh letih kriminalne združbe čedalje bolj vlagajo v izdelavo ponarejenih dokumentov za podporo naraščajočega kriminalnega trga, povezanega z migracijsko krizo. Ponarejanje dokumentov ima zdaj zelo pomembno vlogo pri omogočanju organiziranega kriminala, ki ga vodijo skupine, vpletene v krajo potnih listov ali izdelavo ponarejenih potnih listov in drugih potnih listin (izjava z 31. maja 2016).

(24)

     Spremembe Uredbe (ES) št. 1683/95, COM(2015) 303 final z dne 24. junija 2015, in Uredbe (ES) št. 1030/2002, COM(2016) 434 final z dne 30. junija 2016.

(25)

     Center deluje od 1. januarja 2016 in je sestavljen iz različnih subjektov, kot so enota za prijavljanje internetnih vsebin, program EU-ZDA za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti (TFTP), Europolove analitične delovne datoteke in informacijske točke (na primer informacijska točka „Potniki“ o tujih terorističnih bojevnikih) in Evropski sistem za podatke o bombah. Ima dostop do informacijskih sistemov EU in mreže finančnoobveščevalnih enot. Dodatno ga je podprla skupna povezovalna ekipa, ki jo sestavljajo napoteni strokovnjaki za boj proti terorizmu. Trenutno Evropski center za boj proti terorizmu zaposluje 64 oseb.

(26)

     Evropski center za boj proti tihotapljenju migrantov je začel delovati 22. februarja 2016. Cilj centra je proaktivno podpirati države članice EU pri razbijanju kriminalnih združb, ki sodelujejo pri organiziranem tihotapljenju migrantov. Center se osredotoča na geografske kriminalne žariščne točke in po vsej Evropski uniji gradi večje zmogljivosti za boj proti mrežam za tihotapljenje ljudi. Center trenutno zaposluje 39 oseb.

(27)

     Evropski center za boj proti kibernetski kriminaliteti (EC3) deluje od januarja 2013. Namenjen je okrepitvi odziva organov kazenskega pregona proti kibernetskemu kriminalu v EU in pripomogel naj bi k varovanju evropskih državljanov, podjetij in vlad.

(28)

     Okrepitve, ki spremljajo novo uredbo o Europolu in ki so predvidene v proračunu za leto 2017, znašajo približno 90 dodatnih delovnih mest.

(29)

     Ta razdrobljenost je dobro znana pomanjkljivost, kar je v Deklaraciji o boju proti terorizmu marca 2004 izpostavil že Evropski svet. Doslej je bilo storjeno premalo, da bi se to vprašanje rešilo.

(30)

     Skupina za boj proti terorizmu je neformalna skupina zunaj okvira EU, združuje pa varnostne službe držav članic EU, Norveške in Švice za podporo sodelovanju in operativni izmenjavi obveščevalnih podatkov. Proizvaja tudi skupne ocene ogroženosti zaradi terorizma, ki temeljijo na obveščevalnih podatkih nacionalnih služb, in sodeluje z Obveščevalnim in situacijskim centrom EU INTCEN).

(31)

     Kot sta informacijska točka „Potniki“ ali Europolov informacijski sistem. Praktičen primer je projektna skupina Fraternité, posebej namenjena podpori preiskavam pariških in bruseljskih napadov, ki združuje analitike Europola in strokovnjake za boj proti terorizmu, napotene iz držav članic; skupina je obdelala količine podatkov brez primere in analizirala zapise o komunikacijah, finančnih sredstvih, internetu in forenziki ter tako nadalje preiskala mednarodne povezave med teroristi, ki so sodelovali pri omenjenih napadih. Naknadna podpora, ki jo je zagotovil Europol prek svoje projektne skupine Fraternité, se je izkazala za učinkovito in je bila splošno priznana. Vendar pa mora biti Evropski center za boj proti terorizmu popolnoma opremljen, da bo lahko prevzel bolj proaktivno vlogo tudi pri napovedovanju groženj.

(32)

     Poročilo Europola o tihotapljenju migrantov v EU, februar 2016.

(33)

     Europol ima dostop do vizumskega informacijskega sistema in podatkovne zbirke EURODAC, vendar bi moral pospešiti tekoča prizadevanja za vzpostavitev povezave do teh podatkovnih zbirk.