EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 10.6.2016

COM(2016) 383 final

2016/0180(NLE)

Predlog

PRIPOROČILO SVETA

o evropskem ogrodju kvalifikacij za vseživljenjsko učenje in razveljavitvi Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o uvedbi evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

(1)do leta 2010 povežejo svoje sisteme in ravni kvalifikacij z osmimi ravnmi EOK;

(2)do leta 2012 navedejo ravni EOK na novo izdanih potrdilih/spričevalih in/ali prilogah k tem potrdilom/spričevalom.

Vse države niso umestile svojega celotnega sistema kvalifikacij v EOK, kljub njegovi vseobsegajoči naravi

Nekatere države so se osredotočile samo na umeščanje kvalifikacij poklicnega izobraževanja in usposabljanja, medtem ko druge države v ta postopek niso vključile svojega sistema splošnega izobraževanja. Položaj je še bolj raznolik glede zasebnih, neformalnih in mednarodnih kvalifikacij, ki so v nekaterih državah del nacionalnih ogrodij kvalifikacij, v drugih pa ne. Veljavno priporočilo ne določa sredstev, ki zagotavljajo, da so vse vrste kvalifikacij (vključno s tistimi iz zasebnega sektorja) del nacionalnih ogrodij. Poleg tega se sistemi in ogrodja kvalifikacij s časom spreminjajo, priporočilo pa ne vključuje poziva državam članicam, naj svoja nacionalna ogrodja sproti umeščajo v EOK.

Pomembne razlike med državami v opisu vsebine podobnih kvalifikacij

Ne obstaja enotna evropska predloga za opis kvalifikacij in njihovih učnih izidov: to ovira njihovo primerljivost. Poleg tega se informacije o vsebini kvalifikacije pogosto težko najdejo, saj na splošno niso sistematično vključene v podatkovne zbirke in registre kvalifikacij niti se ne izmenjujejo na evropski ravni. Komisija in države članice so se na tehnični ravni dogovorile, da predložijo minimalni nabor informacij. Ta bi zajemal ne le podatke o učnih izidih kvalifikacij, temveč tudi informacije o zagotavljanju kakovosti in morebitnih kreditnih točkah.

Omejitev pojma „kompetence“ na pomen „samostojnost in odgovornost“

Pojem„kompetence“, kot se uporablja v povezavi z opisniki učnih izidov v tretjem stolpcu opisnikov EOK 2 iz Priloge II k priporočilu o EOK iz leta 2008, je omejen na pomen „samostojnost in odgovornost“. To ni v skladu s krovno opredelitvijo kompetence, kakor se na široko uporablja v evropskih politikah izobraževanja in usposabljanja, in kot je določena v Prilogi I k Priporočilu EOK iz leta 2008: „dokazana zmožnost uporabljati znanja, spretnosti in osebne, socialne in/ali metodološke zmožnosti v delovnem ali študijskem okolju ter v strokovnem in osebnem razvoju“.

Zaupanje v kakovost in raven kvalifikacij, umeščenih v EOK

To je bistveno za podpiranje mobilnosti učencev in delavcev znotraj držav in področij ter prek področnih in geografskih meja. Vendar sedanja skupna načela za zagotavljanje kakovosti veljajo za zagotavljanje kakovosti na splošno, ne posebej za kvalifikacije, umeščene v EOK. Poleg tega kljub vseobsegajoči naravi EOK načela za zagotavljanja kakovosti v EOK (Priloga III Priporočila iz leta 2008) veljajo samo za poklicno izobraževanje in usposabljanje ter visoko šolstvo in se zato ne uporabljajo za:

–kvalifikacije, ki izhajajo iz splošnega izobraževanja,

–kvalifikacije, ki izhajajo iz vrednotenja neformalnega in priložnostnega učenja ter iz zasebnega sektorja,

–mednarodne kvalifikacije (področne ali ne).

To preprečuje, da bi se vzpostavila klima zaupanja med državami članicami glede celotnega spektra kvalifikacij.

Odsotnost skupnih ureditev za prenašanje in zbiranje kreditnih točk za kvalifikacije, povezane z EOK

Čeprav je cilj EOK spodbujanje prožnih učnih poti in se osredotoča na učne izide neodvisno od tega, kje je bila kvalifikacija pridobljena (tj. na katerem koli področju formalnega izobraževanja ali z vrednotenjem neformalnega in priložnostnega učenja), ne obstajajo skupne ureditve za prenašanje in zbiranje kreditnih točk za kvalifikacije, povezane z EOK. To otežuje prehajanje iz enega učnega okolja v drugega, tako znotraj držav članic kot med njimi. Takšni prehodi pa so bistvenega pomena za posameznike, ki izkusijo več prehodov med svojo učno in poklicno potjo.

Vse večje število mednarodnih (področnih) kvalifikacij na podlagi standardov, ki so jih razvila mednarodna podjetja ali področne organizacije

Vse večja internacionalizacija vrednostnih verig proizvodov in storitev je povzročila povečano število mednarodnih (področnih) kvalifikacij, usposabljanj in potrjevanj, ki so jih določila podjetja, na podlagi standardov, ki so jih razvila mednarodna podjetja ali področne organizacije, kot je na primer ogrodje za e-usposobljenost ali področni ogrodji za bančništvo in varjenje.

Veljavno priporočilo določa, da bi bilo treba mednarodnim področnim organizacijam omogočiti povezavo njihovih sistemov kvalifikacij s skupno evropsko točko za umeščanje in tako pokazati povezavo med mednarodnimi področnimi kvalifikacijami in nacionalnimi sistemi kvalifikacij. Vendar priporočilo ni ustvarilo izrecnih določb o tem, kako naj bi se ta neposredna povezava z EOK dosegla. Zaradi pomanjkanja skupnega postopka so nekatere države članice nekatere mednarodne (področne) kvalifikacije vključile v svoja nacionalna ogrodja kvalifikacij. Posledično bi morala enaka kvalifikacija upoštevati vse nacionalne postopke, pri čemer bi prišlo do visokega tveganje neskladnosti med državami, zlasti tveganja, da bi bila enaka kvalifikacija umeščena na različne ravni EOK. To tudi ustvarja veliko upravno breme za mednarodne (področne) organizacije, tudi zato, ker bodo morale sprejeti vse nacionalne postopke in zahteve za zagotavljanje kakovosti.

Skupni okviri za usposabljanje, ki uporabljajo ravni EOK

Direktiva o priznavanju poklicnih kvalifikacij (2005/36/ES) določa, da lahko skupne okvire za usposabljanje za poklice, regulirane na nacionalni ravni, določi Komisija z delegiranimi akti, in sicer kot minimalne nabore učnih izidov, ki temeljijo na ravneh EOK. Kvalifikacije v skladu s povezanim enotnim ogrodjem za usposabljanje bodo samodejno priznane po vsej EU. Ta določba je nova in enotna ogrodja za usposabljanje še niso bila vzpostavljena. Direktiva ne določa, kako bodo ravni EOK dodeljene enotnim ogrodjem za usposabljanje.

Povezave med EOK in nacionalnimi ogrodji kvalifikacij v tretjih državah

EOK je bil vir navdiha za razvoj nacionalnih ogrodij kvalifikacij in razvoj metaogrodij zunaj EU. Več tretjih držav je izrazilo zanimanje za umestitev njihovih sistemov kvalifikacij v EOK ali njihovo povezovanje z njim, da se omogoči primerljivost njihovih kvalifikacij s kvalifikacijami EU. Kljub porastu prilivov in odlivov učencev in delavcev v EU in iz nje v priporočilu o EOK ni nobene določbe, ki omogoča kakršno koli formalno povezovanje z ogrodji tretjih držav. V praksi to pomeni oviro za formalno primerjavo kvalifikacij tretjih držav s kvalifikacijami, dodeljenimi v EU.

Pomanjkanje primerljivosti kvalifikacij, dodeljenih v EU, s kvalifikacijami tretjih držav škodi zaupanju v tuje kvalifikacije in oteži njihovo priznavanje. Migrante s tujimi kvalifikacijami (vključno z begunci) postavlja v zapostavljen položaj pri iskanju zaposlitve v primerjavi z domačini in omejuje njihove možnosti za poklicni razvoj in napredovanje. To velja tako za osebe s kvalifikacijami tretjih držav, ki pridejo v EU, kot za osebe s kvalifikacijami EU, ki odidejo v tretje države. Na bolj institucionalni ravni pridružitveni sporazumi med EU in tretjimi državami, kot so Maroko, Ukrajina, Gruzija in Moldavija, vsebujejo določbe o sodelovanju v zvezi z umeščanjem v EOK. Vendar pa niso bili vzpostavljeni nobeni mehanizmi upravljanja, da se zagotovi izvajanje takšnih določb.

Upravljanje EOK

Komisija je po sprejetju priporočila o EOK iz leta 2008 ustanovila neformalno strokovno skupino (svetovalna skupina za EOK, v nadaljnjem besedilu: „SS EOK“) za zagotavljanje splošne skladnosti in spodbujanje preglednosti postopka povezovanja sistemov kvalifikacij z EOK. S priporočilom o EOK iz leta 2008 se je države članice pozvalo, naj določijo nacionalne koordinacijske točke EOK (EOK-NKT) na nacionalni ravni, da bi se podprlo in koordiniralo pregledno umeščanje nacionalnih sistemov kvalifikacij v EOK.

SS EOK je bila učinkovita platforma v podporo izmenjavi informacij in mreženju med državami ter je podprla postopek umeščanja z uvedbo meril za umeščanje. Vendar je pomanjkanje koordinacije struktur upravljanja EU pri dejavnostih v zvezi z znanji in spretnostmi ter kvalifikacijami v njihovi celoti ovira za povečanje učinkovitosti in sinergij med EOK in drugimi instrumenti za preglednost na ravni EU in nacionalni ravni (kot sta Europass in ESCO).

–okrepitev sedanjega postopka umeščanja nacionalnih sistemov in ravni kvalifikacij v EOK;

–izboljšanje preglednosti, primerljivosti in razumevanja kvalifikacij, ki jih imajo posamezniki;

–zagotavljanje, da različne države bolj dosledno izvajajo EOK;

–izboljšanje razširjanja EOK in komuniciranja o njem;

–podpiranje prožnih učnih poti in nemotenih prehodov znotraj sistemov izobraževanja/usposabljanja in med njimi ter med izobraževanjem/usposabljanjem in zaposlovanjem;

–na nadaljnji stopnji izboljšanje preglednosti, razumevanja in primerljivosti kvalifikacij tretjih držav s kvalifikacijami, dodeljenimi v EU;

–zagotavljanje učinkovitejšega upravljanja EOK na ravni EU in na nacionalni ravni.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

–Priporočilo Sveta, ki poziva države članice, naj vzpostavijo jamstvo za znanja in spretnosti 3 . Jamstvo za znanja in spretnosti bo namenjeno odraslim, ki so opustili formalno izobraževanje ali usposabljanje, ne da bi zaključili višje sekundarno izobraževanje ali drugo izobraževanje na enaki ravni (raven 4 EOK). Jamstvo jim bo omogočilo dostop do poti izpopolnjevanja, ki jim bodo omogočile, da razvijejo minimalno raven bralne, matematične in digitalne pismenosti ter/ali širši nabor znanj in spretnosti, ki privedejo do kvalifikacije na ravni 4 EOK.

–Odločbo št. 2241/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem okviru Skupnosti za preglednost kvalifikacij in usposobljenosti, ki zagotavlja okvir v pomoč ljudem, da predstavijo svoja znanja in spretnosti ter kvalifikacije 4 .

–novimi prednostnimi nalogami strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju do leta 2020, kot je bil določen s skupnim poročilom „Izobraževanje in usposabljanje 2020“, sprejetim leta 2015 5 . Poročilo poziva k nadaljnjemu razvoju EOK, da bi kvalifikacije postale bolj pregledne in primerljive;

–Priporočilom Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja 6 , ki poziva države članice, naj vzpostavijo ureditve za vrednotenje neformalnega in priložnostnega učenja, ki so povezane z nacionalnimi ogrodji kvalifikacij. Te ureditve bi morale biti v skladu z EOK in vzpostavljene najpozneje do leta 2018. Glede na priporočilo mora biti posameznikom omogočeno, da pridobijo polne ali delne kvalifikacije na podlagi ovrednotenih učnih izidov, pridobljenih zunaj sistemov formalnega izobraževanja in usposabljanja;

–večjezično evropsko klasifikacijo spretnosti, kompetenc, kvalifikacij in poklicev (ESCO). ESCO in EOK bosta uporabljala enako predlogo za elektronsko objavo informacij o kvalifikacijah (vključena je v Prilogo VI predloga);

–evropskimi standardi in smernicami (ESG) za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu 7 , pripravljenimi v okviru evropskega visokošolskega prostora, in Priporočilom Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o vzpostavitvi evropskega referenčnega okvira za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja (EQAVET) 8 ;

–neodvisnim evropskim registrom za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu 9 , razvitim v okviru evropskega visokošolskega prostora, to je registrom agencij za zagotavljanje kakovosti, ki so glede ključnih zadev v skladu z ESG;

–evropskim sistemom prenašanja in zbiranja kreditnih točk (ECTS) 10 , ki je bil razvit v okviru evropskega visokošolskega prostora, in evropskim sistemom kreditnih točk poklicnega izobraževanja in usposabljanja (ECVET), ki je bil vzpostavljen v skladu s Priporočilom Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 11 ;

–bolonjskim procesom v visokem šolstvu: v EOK je udeleženih 38 od 48 evropskih držav evropskega visokošolskega prostora. Predlog je skladen z ogrodjem kvalifikacij za evropski visokošolski prostor (QF-EHEA). Konkretno so opisniki za ravni od 5 do 8 EOK skladni z dublinskimi opisniki za tri cikle QF-EHEA, vključno s kratkim ciklom, ki je povezan s prvim ciklom ali je v njegovem okviru. Sedanja praksa umeščanja kaže, da je velika večina držav izvršila umeščanje v EOK in samopotrditev v skladu s QF-EHEA v enotnem postopku;

–Konvencijo o priznavanju visokošolskih kvalifikacij v evropski regiji Sveta Evrope (Lizbonska konvencija o priznavanju) in Priporočilom glede uporabe ogrodij kvalifikacij pri priznavanju tujih kvalifikacij, ki izrecno navaja EOK kot orodje, ki ga je treba uporabljati pri akademskem priznavanju;

–politikami zaposlovanja in pobudami, kot so uredba o mreži EURES ter priporočili Sveta o jamstvu za mlade in o dolgotrajni brezposelnosti;

–Direktivo 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij 12 , kakor je bila spremenjena z Direktivo 2013/55/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 13 . V skladu z Direktivo lahko Komisija vzpostavi skupne okvire za usposabljanje kot skupni sklop minimalnih učnih izidov, potrebnih za opravljanje določenega poklica. Skupni okviri za usposabljanje bi morali temeljiti na ravneh EOK.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

spodbujanje akademskega priznavanja diplom in študijskih obdobij;

razvijanje izmenjave informacij in izkušenj glede vprašanj, ki so skupna izobraževalnim sistemom držav članic.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

•Sorazmernost

•Izbira instrumenta

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje

–izboljšati bi bilo treba pregledno in skladno umeščanje v EOK ob upoštevanju spreminjajočega se značaja sistemov kvalifikacij;

–okrepiti bi bilo treba vlogo in učinek ogrodij kvalifikacij na podlagi učnih izidov na nacionalni in evropski ravni;

–pojasnitev opisnika „kompetenca“ lahko prinese večjo skladnost postopka umeščanja;

–komuniciranje o EOK bi bilo treba izboljšati, da bi dejavnosti obveščanja dosegle več učencev, delavcev in drugih zainteresiranih strani;

–okrepiti bi bilo treba povezavo med ogrodji kvalifikacij in sistemi za zagotavljanje kakovosti;

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

–sestankov;

–odziva na dokument za razpravo o vprašanjih in možnih prihodnjih usmeritvah za revizijo EOK;

–zavzemanja stališč na podlagi splošnih dokumentov za razpravo o novem programu znanj in spretnosti.

–enotno predlogo za učne izide, pri čemer se upošteva raznolikost nacionalnih pristopov;

–uvedbo skupnih načel za zagotavljanje kakovosti, ki se nanašajo na vse vrste in ravni kvalifikacij, umeščenih v EOK;

–skupna načela o sistemih kreditnih točk, povezanih z EOK;

–potrebo po uskladitvi priporočila z današnjo realnostjo in uporabo revizije za razjasnitev priporočila.

•Ocena učinka

–Izboljšanje kakovosti in skladnosti umeščanja: EOK bi se okrepil s pozivom državam članicam in Komisiji, naj zagotovijo, da umeščanje poteka na usklajen način na sistemski ravni in na ravni kvalifikacij, z izrecnim upoštevanjem meril za umeščanje. S tem bi postalo jasno, da umeščanje ni enkratni postopek s točno določenim rokom (trenutno leto 2010), temveč trajen proces, ki zahteva, da države članice zagotovijo, da se objavljene informacije o umeščanju posodabljajo in usklajujejo z nacionalnimi razvoji.

–Pojem „Kompetenca“ kot naslov za tretji stolpec opisnikov EOK (Priloga II k priporočilu iz leta 2008) bi bilo treba spremeniti v„Odgovornost/samostojnost“, ker se pojem kompetenca v priporočilu o EOK iz leta 2008 ne uporablja dosledno. Z odpravo te pojmovne nedoslednosti bi okrepili pristop na podlagi učnih izidov, ki ga spodbuja EOK.

–Izboljšanje razširjanja EOK in komuniciranja o njem: od držav članic bi se zahtevalo, da objavijo rezultate postopka umeščanja in informacije o kvalifikacijah na nacionalni in evropski ravni. Enotna predloga bi omogočila oblikovanje osnovnih informacij, ki jih je treba objaviti za vsako kvalifikacijo. Prav tako bi bilo treba razviti vizualni način za predstavitev ravni EOK na potrdilih in spričevalih.

–Priporočilo o EOK bi uvedlo skupna načela za zagotavljanje kakovosti za kvalifikacije, ki jih je treba umestiti v EOK. Pristojnost držav članic za ureditve zagotavljanja kakovosti, ki veljajo za nacionalne kvalifikacije 20 , bi se v okviru tega postopka v celoti upoštevala v skladu z načelom subsidiarnosti.

–Ustvarjena bi bila načela za sisteme kreditnih točk, povezane z EOK, da bi dosegli boljšo komunikacijo med sistemi kreditnih točk in kvalifikacijami. To bi omogočilo boljšo prenosljivost učnih izidov (sestavnih delov) kvalifikacij v druga učna okolja, in bi vključevalo učne izide, pridobljene z neformalnim in priložnostnim učenjem.

–strukturirani dialogi z državami evropskega sosedstva, ki imajo pridružitveni sporazum z EU, ki bodo morda privedli do umestitve njihovih nacionalnih ogrodij kvalifikacij v EOK;

–povezovanje EOK z zrelimi nacionalnimi ogrodji kvalifikacij, vključno s primerjavami za posamezne ravni;

–povezovanje EOK z zrelimi regionalnimi ogrodji kvalifikacij po svetu, vključno s primerjavami za posamezne ravni;

–podpora EU (npr. prek razvojne pomoči) državam za razvoj nacionalnih ogrodij kvalifikacij.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

–državam članicam se priporoča, da uporabljajo EOK kot orodje za umeščanje za primerjavo ravni kvalifikacij različnih nacionalnih sistemov kvalifikacij;

–državam članicam se priporoča, da povežejo sisteme in ravni kvalifikacij v EOK na pregleden način, z uporabo pristopa, ki temelji na učnih izidih;

–države članice bi morale zagotoviti, da nova potrdila, spričevala ali priloge o kvalifikacijah, ki jih izdajo pristojni organi, vsebujejo jasen sklic na ustrezno raven EOK, tako da posamezniki in delodajalci lahko vidijo vsakodnevne koristi večje preglednosti kvalifikacij.

–državam članicam bo priporočeno, da redno posodabljajo umeščanje. Tako bo primerjava med nacionalnimi ravnmi kvalifikacij in ravnmi EOK ostala ustrezna in v skladu z nacionalnimi sistemi kvalifikacij;

–državam članicam bo priporočeno, da uporabljajo metodologije za umeščanje za zagotovitev skladnosti pri izvajanju EOK po različnih državah članicah;

–pojem „Kompetenca“ v opisnikih EOK (Priloga II) za razvrstitev učnih izidov se nadomesti s pojmom„Samostojnost/odgovornost“, ki bolje odraža ustrezne opisnike učnih izidov;

–merila za umeščanje v EOK za nacionalna ogrodja kvalifikacij, ki jih je razvijala svetovalna skupina za EOK od leta 2008, so bila vključena v priporočilo kot Priloga III;

–priporočilo predlaga revidirano prilogo o načelih za zagotavljanje kakovosti, ki jih je treba uporabljati za kvalifikacije, ki se umeščajo v EOK (Priloga IV). Ta načela v skladu z načelom subsidiarnosti v celoti upoštevajo pristojnost držav članic za nacionalne ureditve za zagotavljanje kakovosti, ki veljajo za nacionalne kvalifikacije. Ta skupna načela so skladna z evropskimi standardi in smernicami (ESG) za zagotavljanje kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru in evropskim okvirom za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja (EQAVET). Evropska načela za zagotavljanje kakovosti za splošno izobraževanje so predmet tekoče razprave v okviru ET 2020.

–uvedba priloge o načelih za sisteme kreditnih točk, povezane z EOK (Priloga V);

–predlog poziva države članice, naj po umeščanju javno objavijo rezultate postopkov umeščanja. Države članice bi morale tudi zagotoviti, da so informacije o kvalifikacijah in njihovi učni izidi dostopni in objavljeni. V zvezi s tem se predlaga, da se elementi za enotno predlogo za opis kvalifikacij vključijo v Prilogo VI;

–predlog poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami in zainteresiranimi stranmi preuči možnost vzpostavitve evropskega registra zunaj področja visokošolskega izobraževanja za organe, ki nadzirajo sisteme za zagotavljanje kakovosti za kvalifikacije. Tak register bi bil podoben zgoraj navedenemu evropskemu registru za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu;

–predlog poziva Komisijo, naj razvije standardizirani vizualni način za komuniciranje o EOK. To bi zagotovilo boljše obveščanje učencev, delavcev in drugih zainteresiranih strani;

–revidirano priporočilo je podlaga za izgradnjo povezav med nacionalnimi in regionalnimi ogrodji kvalifikacij tretjih držav ter EOK, tudi če te niso glavna prednostna naloga izvajanja. Vse take povezave morajo biti v skladu z mednarodnimi dogovori;

–Komisija namerava ustanoviti skupino strokovnjakov, ki bi morala zagotoviti potrebno platformo za sodelovanje med Komisijo, državami članicami in ustreznimi zainteresiranimi stranmi pri izvajanju in spremljanju tega priporočila. To bo vključevalo naloge, ki jih svetovalna skupina za EOK izvaja od leta 2008;

–predlog poziva države članice, naj okrepijo koordinacijo nacionalnega izvajanja EOK;

2016/0180 (NLE)

Predlog

PRIPOROČILO SVETA

o evropskem ogrodju kvalifikacij za vseživljenjsko učenje in razveljavitvi Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o uvedbi evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje

SVET EVROPSKE UNIJE ––

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 165 in 166 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Kvalifikacije se uporabljajo za različne namene. Delodajalce seznanijo s tem, kaj njihovi imetniki načeloma znajo in so sposobni opraviti, tj. z „učnimi izidi“. Kvalifikacije bi lahko bile pogoj za dostopanje do nekaterih reguliranih poklicev. Organom in izvajalcem izobraževanja in usposabljanja pomagajo pri določitvi ravni in vsebine izobrazbe, ki jo je posameznik pridobil. Pomembne so tudi za posameznika kot izraz osebnih dosežkov. Zato imajo kvalifikacije pomembno vlogo pri izboljšanju zaposljivosti, olajšanju mobilnosti in dostopa do nadaljnjega izobraževanja.

(2)Kvalifikacije so formalni rezultati postopka ocenjevanja in vrednotenja pristojnega organa in so običajno v obliki prepoznavnih dokumentov, kot so potrdila ali spričevala. Izkazujejo, da je posameznik dosegel učne izide glede na dane standarde. Ti učni izidi se lahko pridobijo po različnih poteh s formalnim, neformalnim in priložnostnim učenjem. Informacije o učnih izidih morajo biti zlahka dostopne in pregledne.

(3)S Priporočilom Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o uvedbi evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje 23 (v nadaljnjem besedilu: priporočilo o EOK iz leta 2008) – je bilo ustvarjeno skupno ogrodje za umeščanje osmih ravni kvalifikacij, izraženih kot učni izidi z rastočimi ravnmi usposobljenosti. Te služijo kot pretvornik med različnimi sistemi kvalifikacij in njihovimi ravnmi. Namen evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje (EOK) je izboljšati preglednost, primerljivost in prenosljivost kvalifikacij državljanov.

(4)Širši cilji priporočila so prispevati k modernizaciji sistemov izobraževanja in usposabljanja ter povečati zaposljivost, mobilnost in socialno vključenost delavcev in učencev. Nadalje je njegov namen boljše povezovanje formalnega, neformalnega in priložnostnega učenja, kar privede tudi do vrednotenja učnih izidov, pridobljenih z izkušnjami.

(5)Države članice so razvile nacionalna ogrodja kvalifikacij, ki temeljijo na učnih izidih, in jih povezale z evropskim ogrodjem kvalifikacij s postopkom, imenovanim „umeščanje“. Opisniki ravni EOK in učnih izidov so prispevali k boljši preglednosti in primerljivosti kvalifikacij na sistemski ravni. Opisniki so prav tako prispevali k temu, da se je usmerjenost izobraževanja in usposabljanja na splošno premaknila proti učnim izidom v izobraževanju in usposabljanju.

(6)Kvalifikacije, ki jih imajo posamezniki, so bolj pregledne in primerljive, če so predstavljene v dokumentih, ki vključujejo sklic na ustrezno in veljavno raven EOK ter opis doseženih učnih izidov.

(7)Številne zainteresirane strani bi morale biti primerno vključene v izvajanje EOK na ravni Unije in na nacionalni ravni, da se mu zagotovi široka podpora. Glavne zainteresirane strani so: izvajalci izobraževanja in usposabljanja (formalnega ali neformalnega), organi za kvalifikacije, delodajalci, sindikati, trgovinske, gospodarske in obrtne zbornice, organi za priznavanje akademskih in poklicnih kvalifikacij, službe za zaposlovanje in službe, pristojne za integracijo migrantov.

(8)V poročilu Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 19. decembra 2013 o oceni evropskega ogrodja kvalifikacij 24 je Komisija ugotovila, da je EOK splošno sprejet kot točka za umeščanje za razvoj ogrodij kvalifikacij, izvajanje pristopa na osnovi učnih izidov ter izboljšanje preglednosti in priznavanja znanj in spretnosti ter kompetenc. V poročilu je poudarjeno, da bi Unija morala učencem in delavcem omogočiti, da zagotovijo večjo prepoznavnost svojih spretnosti, ne glede na to, kje so jih pridobili.

(9)Preglednost in priznavanje znanj in spretnosti ter kvalifikacij sta ena od novih prednostnih nalog iz strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju do leta 2020 (ET 2020), sprejetega leta 2015 25 . V poročilu je poudarjeno, da bi bilo treba nadalje razviti EOK, da bi izboljšali preglednost in primerljivost kvalifikacij. Glede na novo prispele migrante bi obstoječi instrumenti preglednosti prav tako lahko prispevali k boljšemu razumevanju tujih kvalifikacij v EU in obratno.

(10)EOK in nacionalna ogrodja kvalifikacij, ki so vanj umeščena, lahko podprejo obstoječe prakse priznavanja zaradi okrepljenega zaupanja, razumevanja in primerljivosti kvalifikacij, ki jih prinašajo. Zaradi tega je postopek priznavanja za namene učenja in dela lažji.

(11)Nacionalna ogrodja in sistemi kvalifikacij se skozi čas spreminjajo, zato bi bilo treba njihovo umeščanje v EOK redno posodabljati.

(12)Zaupanje v kakovost in raven kvalifikacij, umeščenih v EOK, je bistveno, če hočemo podpreti mobilnost učencev in delavcev znotraj držav in področij ter prek področnih in geografskih meja. Priporočilo o EOK iz leta 2008 vsebuje skupna načela za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu ter poklicnem izobraževanju in usposabljanju. V skladu z načelom subsidiarnosti morajo ta načela v celoti upoštevati pristojnost držav članic za nacionalne ureditve za zagotavljanje kakovosti, ki veljajo za nacionalne kvalifikacije. Standardi in smernice za zagotavljanje kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru 26 in evropski referenčni okvir za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja 27 zagotavljata trdno podlago za taka skupna načela 28 .

(13)Sistemi kreditnih točk so v pomoč posameznikom pri njihovem učnem napredku, saj poenostavljajo prenašanje kreditnih točk po različnih ravneh in vrstah izobraževanja in usposabljanja ter prek nacionalnih meja. Olajšajo oblikovanje, zagotavljanje in vrednotenje učnih izidov polnih kvalifikacij ali sestavnih delov kvalifikacij. Učencem omogočajo kombiniranje različnih učnih izidov, pridobljenih v različnih učnih okoljih, vključno z digitalnim, neformalnim in priložnostnim učenjem.

(14)Večina obstoječih sistemov kreditnih točk tako na nacionalni kot na evropski ravni deluje v institucionalnih okvirih, kot so visoko šolstvo ali poklicno izobraževanje in usposabljanje. Na evropski ravni je bil pripravljen evropski sistem prenašanja in zbiranja kreditnih točk za visokošolsko izobraževanje 29 v evropskem visokošolskem prostoru. Za poklicno izobraževanje in usposabljanje je bil evropski sistem kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju 30 vzpostavljen s priporočilom Evropskega parlamenta in Sveta. Obstaja vse večja potreba po prepustnosti sistemov izobraževanja in usposabljanja ter po bolj prilagodljivih učnih poteh. Kot odgovor na to so potrebne tesnejše sinergije med ogrodji kvalifikacij in sistemi kreditnih točk ter boljše sodelovanje sistemov kreditnih točk.

(15)Medtem ko pravni red EU na področju zakonitih migracij in azila določa enako obravnavanje državljanov glede priznavanja kvalifikacij (in celo olajševalne ukrepe, kar zadeva upravičence do mednarodne zaščite 31 ), se državljani tretjih držav s terciarno izobrazbo še vedno soočajo z visokimi stopnjami previsoke kvalificiranosti in podzaposlenosti. Sodelovanje med EU in tretjimi državami glede preglednosti kvalifikacij lahko spodbudi vključevanje migrantov na trge dela EU. Glede na vedno večje migracijske tokove v Unijo in iz nje je treba bolje razumeti kvalifikacije, dodeljene zunaj Unije. Vedno več držav si prizadeva za tesnejše povezave med njihovimi ogrodji kvalifikacij in EOK.

(16)Člen 49a revidirane Direktive 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta 32 določa, da se lahko „skupni okviri za usposabljanje“ za regulirane poklice vzpostavijo z delegiranimi akti Komisije kot skupni nabor znanja, znanj in spretnosti ter kompetenc. Skupni okviri za usposabljanje „temeljijo na ravneh evropskega ogrodja kvalifikacij“. Pri pripravi delegiranih aktov bi morala Komisija zagotoviti, da bodo v zvezi z izvajanjem EOK uporabljeni obstoječe strokovno znanje in izkušnje. Umeščenost na ravni kvalifikacij EOK ne bi smela vplivati na dostop na trg dela, če so bile poklicne kvalifikacije priznane v skladu z revidirano Direktivo 2005/36/ES.

(17)Ogrodje kvalifikacij za evropski visokošolski prostor 33 zagotavlja opisnike za prvi, drugi in tretji cikel visokošolskega izobraževanja. Opisnik vsakega cikla ponuja splošno izjavo o dosežkih in sposobnostih, povezanih s kvalifikacijami, dodeljenimi ob zaključku navedenega cikla. EOK je skladen z ogrodjem kvalifikacij za evropski visokošolski prostor in njegovimi opisniki ciklov. Ravni od 5 do 8 EOK ustrezajo prvemu (vključno s kratkim ciklom, ki je povezan s prvim ciklom ali je v njegovem okviru), drugemu in tretjemu ciklu v ogrodju kvalifikacij evropskega visokošolskega prostora, kot je podrobneje opredeljeno v Prilogi II.

(18)Odločba št. 2004/2241/ES Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem okviru Skupnosti za preglednost kvalifikacij in usposobljenosti (Europass) ljudem pomaga, da predstavijo svoja znanja in spretnosti ter kvalifikacije 34 .

(19)Večjezična evropska klasifikacija spretnosti, kompetenc, kvalifikacij in poklicev („klasifikacija ESCO“) podpira boljšo povezavo med izobraževanjem in zaposlovanjem. Informacije o kvalifikacijah, umeščenih v EOK, bodo povzete na portalu ESCO.

(20)Informacije o postopku umeščanja kvalifikacij v EOK in o kvalifikacijah, umeščenih v EOK, bi morale biti zlahka dostopne javnosti, tudi prek okvira Europass. Uporaba skupne podatkovne strukture, predlog in načinov avtentikacije za opis kvalifikacij bi podprla ta cilj. Prav tako bi omogočila lažje razumevanje in uporabo objavljenih informacij o kvalifikacijah.

(21)Da bi EOK postal bolj prepoznaven in da bi izboljšal obveščenost uporabnikov, bi morali dokumenti, kot so potrdila in spričevala o novih kvalifikacijah, umeščenih v EOK, vsebovati vizualen sklic na ustrezno raven EOK.

(22)Skladnost, dopolnjevanje in sinergije na nacionalni ravni in ravni Unije bi morale obstajati med izvajanjem EOK, nacionalnimi ogrodji kvalifikacij ter sedanjimi in prihodnjimi orodji za preglednost in priznavanje znanj in spretnosti ter kvalifikacij, vključno s tistimi za zagotavljanje kakovosti, zbiranje in prenašanje kreditnih točk ter tistimi, ki so bila razvita v evropskem visokošolskem prostoru.

(23)To priporočilo utrjuje EOK kot skupno ogrodje za umeščanje osmih ravni, izraženih kot izidi učenja, ki služi kot pretvornik med različnimi ogrodji in sistemi kvalifikacij ter njihovimi ravnmi.

(24)Komisija namerava ustanoviti platformo za sodelovanje med Komisijo, državami članicami in ustreznimi zainteresiranimi stranmi pri izvajanju in spremljanju tega priporočila. To bo vključevalo naloge, ki jih svetovalna skupina za EOK izvaja od leta 2008.

(25)Države članice bi morale zagotoviti koordinacijo nalog, ki jih izvajajo nacionalne koordinacijske točke za EOK od leta 2008 –

DRŽAVAM ČLANICAM PRIPOROČA, NAJ:

(1)uporabljajo evropsko ogrodje kvalifikacij kot orodje za primerjavo različnih vrst in ravni kvalifikacij v Uniji;

(2)umestijo svoje nacionalne sisteme in ogrodja kvalifikacij v evropsko ogrodje kvalifikacij, zlasti z umeščanjem svojih ravni kvalifikacij na ravni EOK iz Priloge II in z uporabo meril iz Priloge III;

(3)posodabljajo umeščanje ravni nacionalnega ogrodja kvalifikacij na ravni EOK iz Priloge II z uporabo meril iz Priloge III, redno in najpozneje vsakih pet let;

(4)zagotovijo, da vse umeščene kvalifikacije upoštevajo skupna načela za zagotavljanje kakovosti iz Priloge IV, brez poseganja v nacionalna načela za zagotavljanje kakovosti, ki veljajo za nacionalne kvalifikacije;

(5)zagotavljajo, da so sistemi kreditnih točk za nacionalna ogrodja in sisteme kvalifikacij v skladu s skupnimi načeli o sistemih kreditnih točk iz Priloge V, brez poseganja v nacionalne odločitve o uporabi sistemov kreditnih točk;

(6)sprejmejo ukrepe za zagotovitev, da vsa nova potrdila, spričevala in priloge o kvalifikacijah, ki jih izdajo pristojni organi, vsebujejo jasen sklic na ustrezno raven EOK;

(7)javno objavijo rezultate postopka umeščanja na nacionalni ravni in ravni Unije ter zagotovijo, da so informacije o kvalifikacijah in njihovih učnih izidih dostopne in objavljene z uporabo enotne predloge iz Priloge VI;

(8)spodbujajo uporabo EOK pri socialnih partnerjih, javnih službah za zaposlovanje, izvajalcih izobraževanja ter organih javnega sektorja, da se podpreta primerjava kvalifikacij in preglednost učnih izidov;

(9)krepijo koordinacijo nacionalnega izvajanja tega priporočila, pri čemer upoštevajo izkušnje, ki so jih pridobili nacionalni organi, ki podpirajo razvoj znanj in spretnosti;

KOMISIJI PRIPOROČA, NAJ V SODELOVANJU Z DRŽAVAMI ČLANICAMI IN ZAINTERESIRANIMI STRANMI:

(10)podpira skladno izvajanje EOK po državah članicah, in sicer z razvojem metodologij za izravnavanje nacionalnih kvalifikacij;

(11)razvija metodologije v zvezi z izkoriščanjem in uporabo učnih izidov v kvalifikacijah;

(12)preuči možnost vzpostavitve registra zunaj področja visokošolskega izobraževanja za organe, ki nadzirajo sisteme za zagotavljanje kakovosti za kvalifikacije;

(13)za namene primerjave oblikuje standardno predlogo, ki opisuje učne izide;

(14)razvije standardizirani način komuniciranja o EOK, zlasti za predstavitev ravni EOK na novih potrdilih, spričevalih in prilogah o kvalifikacijah;

(15)podpira postopen razvoj ter uporabo meril in postopkov, ki omogočajo primerjavo nacionalnih in regionalnih ogrodij kvalifikacij tretjih držav z EOK v skladu z mednarodnimi sporazumi;

(16)organizira medsebojne preglede in izmenjavo dobre prakse med državami članicami;

(17)zagotavlja, da je razvijanje EOK popolnoma v skladu z evropskim sodelovanjem v izobraževanju in usposabljanju v strateškem okviru ET 2020;

(18)zagotovi, da se sredstva programa Erasmus+ uporabijo v podporo izvajanju tega priporočila;

KOMISIJI PRIPOROČA, NAJ:

(19)po potrebi poroča o napredku po sprejetju tega priporočila v ustreznih okvirih politik na področju izobraževanja/usposabljanja in zaposlovanja;

(20)v sodelovanju z državami članicami in po posvetovanju z zadevnimi zainteresiranimi stranmi oceni in ovrednoti, ukrepe, sprejete na podlagi tega priporočila, in do leta 2022 poroča Svetu o pridobljenih izkušnjah in posledicah za prihodnost, po potrebi pa tudi o morebitnem pregledu in reviziji tega priporočila.

To priporočilo razveljavlja Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o uvedbi evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje.

V Bruslju,

(1) UL C 111, 6.5.2008, str. 1.

(2) V kontekstu EOK „kompetenco“ označujeta pojma odgovornost in samostojnost.

(3) Predlog za priporočilo Sveta o vzpostavitvi jamstva za znanja in spretnosti, COM(2016) 382.

(4) UL L 390, 31.12.2004, str. 6.

(5) UL C 417, 15.12.2015, str. 25.

(6) UL C 398, 22.12.2012, str. 1.

(7) http://www.enqa.eu/wp-content/uploads/2015/11/ESG_2015.pdf.

(8) UL C 155, 8.7.2009, str. 1.

(9) https://www.eqar.eu/.

(10) http://ec.europa.eu/education/library/publications/2015/ects-users-guide_en.pdf .

(11) UL C 155, 8.7.2009, str. 11.

(12) UL L 255, 30.9.2005, str. 22.

(13) UL L 354, 28.12.2013, str. 132.

(14) COM(2016) 377, 7.6.2016, akcijski načrt EU za integracijo državljanov tretjih držav.

(15) http://www.europarl.europa.eu/meetdocs/2009_2014/documents/cult/dv/esstudyeurqualifframewimplem/esstudyeurqualifframewimplemen.pdf .

(16) http://ec.europa.eu/ploteus/sites/eac-eqf/files/DG%20EAC%20-%20Evaluation%20EQF%20-%20Final%20Report%20-%20Final%20Version.pdf .

(17) Posebna posvetovanja o reviziji priporočila o EOK so s svetovalno skupino za EOK potekala 19. januarja 2016, s socialnimi partnerji EU pa 20. januarja 2016. Za dodatne podrobnosti o rezultatih teh posvetovanj glej delovni dokument služb Komisije, Analitična osnova novega programa znanj in spretnosti za Evropo (Commission Staff Working Document analytical underpinning of a New skills Agenda for Europe), SWD(2016) 195.

(18) http://ec.europa.eu/dgs/education_culture/more_info/consultations/documents/skills-results_en.pdf .

(19) Commission Staff working Document Analytical underpinning for a New Skills Agenda for Europe, (Analitična osnova novega programa znanj in spretnosti za Evropo), SWD(2016) 195.

(20) Načela so v celoti skladna z evropskimi standardi in smernicami za zagotavljanje kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru in evropskim okvirom za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja (EQAVET). Evropska načela za zagotavljanje kakovosti za splošno izobraževanje na ravni EU so predmet tekoče razprave v okviru strateškega okvira „Izobraževanje in usposabljanje 2020“.

(21) S tem se ne bi poseglo v državne postopke za vključevanje kvalifikacij v nacionalna ogrodja kvalifikacij.

(22) SWD(2016) 195.

(23) UL C 111, 6.5.2008, str. 1.

(24) COM(2013) 897 final.

(25) UL C 417, 15.12.2015, str. 25.

(26) http://www.enqa.eu/wp-content/uploads/2015/11/ESG_2015.pdf .

(27) UL C 155, 8.7.2009, str. 1.

(28) Evropska načela za zagotavljanje kakovosti za splošno izobraževanje so predmet tekoče razprave v okviru strateškega okvira „Izobraževanje in usposabljanje 2020“.

(29) http://ec.europa.eu/education/library/publications/2015/ects-users-guide_en.pdf .

(30) UL C 155, 8.7.2009, str.11.

(31) Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite.

(32) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (UL L 255, 30.9.2005, str. 22).

(33) http://www.ehea.info/Uploads/qualification/QF-EHEA-May2005.pdf .

(34) UL L 390, 31.12.2004, str. 6.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 10.6.2016

COM(2016) 383 final

PRILOGE

k

predlogu priporočila Sveta

o evropskem ogrodju kvalifikacij za vseživljenjsko učenje in razveljavitvi Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o uvedbi evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje

PRILOGA I

Opredelitev pojmov

V Priporočilu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)Kvalifikacija: formalni rezultat postopka ocenjevanja in vrednotenja, ki se pridobi, kadar pristojni organ določi, da je posameznik dosegel učne izide glede na dane standarde;

(b)Nacionalni sistem kvalifikacij: vsi vidiki delovanja države članice, povezani s priznavanjem učenja, in drugi mehanizmi, ki povezujejo izobraževanje in usposabljanje s trgom dela in civilno družbo. To zajema vzpostavljanje in razvoj institucionalnih ureditev in postopkov, povezanih z zagotavljanjem kakovosti, ocenjevanjem in dodeljevanjem kvalifikacij. Nacionalni sistem kvalifikacij je lahko sestavljen iz več podsistemov in lahko vključuje nacionalno ogrodje kvalifikacij;

(c)Nacionalni sistem kvalifikacij: orodje za razvrščanje kvalifikacij na podlagi niza meril za dosežene posamezne ravni učenja, katerega namen je povezovati in koordinirati nacionalne podsisteme kvalifikacij ter izboljšati preglednost, dostopnost, napredek in kakovost kvalifikacij v zvezi s trgom dela in civilno družbo;

(d)Mednarodna kvalifikacija potrdilo, spričevalo, diploma ali naziv, ki jih podeli mednarodni organ (ali nacionalni organ, ki je prejel akreditacijo mednarodnega organa) in jih uporablja več kot ena država; vključujejo učne izide na osnovi standardov, ki jih je pripravil mednarodni organ, organizacija ali podjetje;

(e)Mednarodna področna kvalifikacija mednarodna kvalifikacija, relevantna za sektor gospodarske dejavnosti, ki jo je pripravila mednarodna področna organizacija ali mednarodno podjetje;

(f)Učni izidi: izjave o tem, kaj učenec zna, razume in je sposoben opraviti ob zaključku učnega procesa;

(g)Znanje: rezultat osvajanja informacij prek učenja. Znanje je skupek dejstev, načel, teorij in praks na področju dela ali študija. V okviru evropskega ogrodja kvalifikacij je znanje opisano kot teoretično in/ali podatkovno;

(h)Znanja in spretnosti: sposobnost uporabe znanja in strokovnega znanja za izvedbo nalog in reševanje problemov. V okviru evropskega ogrodja kvalifikacij so znanja in spretnosti opisani kot kognitivni (vključujejo uporabo logičnega, intuitivnega in ustvarjalnega mišljenja) ali praktični (vključujejo ročne spretnosti in uporabo metod, gradiv, orodij in instrumentov);

(i)Odgovornost/samostojnost v okviru EOK je sposobnost učenca, da znanje ter znanja in spretnosti uporablja samostojno in odgovorno.

(j)Vrednotenje neformalnega in priložnostnega učenja: postopek potrjevanja, v katerem pooblaščeni organ potrdi, da je posameznik pridobil učne izide, ki ustrezajo določenemu standardu, in vključuje naslednje štiri različne faze: opredelitev posebnih izkušenj posameznika v okviru dialoga, dokumentiranje izkušenj posameznika, da se zagotovi njihova prepoznavnost, formalno vrednotenje teh izkušenj; ter potrjevanje rezultatov vrednotenja, ki je lahko podlaga za delno ali polno kvalifikacijo;

(k)Formalno priznavanje učnih izidov: postopek, v katerem pristojni organ pridobljenim učnim izidom dodeli uradni status za namene nadaljnjega izobraževanja ali zaposlitve, in sicer z i) dodeljevanjem kvalifikacij (potrdila, spričevala ali nazivi), ii) vrednotenjem neformalnega in priložnostnega učenja, iii) priznavanjem enakovrednosti, kreditnih točk ali oprostitev;

(l)Kreditna točka: dokazuje, da je del kvalifikacije, ki jo sestavlja skladen nabor učnih izidov, ovrednotil in priznal pooblaščeni organ v skladu z dogovorjenim standardom; kreditno točko dodelijo pristojni organi, ko je posameznik dosegel določene učne izide, dokazane z ustreznimi ocenami; kreditno točko je mogoče izraziti s kvantitativno vrednostjo (npr. s krediti ali kreditnimi točkami), ki odraža predvideno obremenitev tipičnega posameznika, da ta doseže ustrezne učne izide;

(m)Sistemi kreditnih točk: sistemi za priznavanje kreditnih točk. Ti sistemi lahko med drugim obsegajo enakovrednosti, oprostitve, enote/module, ki se lahko zbirajo in prenašajo, samostojnost izvajalcev pri prilagoditvi učnih poti in kreditne točke prek vrednotenja neformalnega in priložnostnega učenja;

(n)Prenašanje kreditnih točk: postopek, ki posameznikom, ki so pridobili kreditne točke v enem okviru, omogoča, da se te ovrednotijo in priznajo v drugem okviru.

PRILOGA II

Opisniki, ki opredeljujejo ravni evropskega ogrodja kvalifikacij (EOK)

Združljivost z ogrodjem kvalifikacij evropskega visokošolskega prostora

Ogrodje kvalifikacij za evropski visokošolski prostor zagotavlja opisnike za tri cikle, o katerih so se dogovorili ministri za visoko šolstvo na zasedanju v Bergnu maja 2005 v okviru bolonjskega procesa. Opisnik za posamezni cikel ponuja splošno izjavo o tipičnih pričakovanjih glede dosežkov in sposobnosti, povezanih s kvalifikacijami, ki pomenijo zaključek navedenega cikla.

*    Opisnik za kratki cikel, ki ga je oblikovala skupna pobuda za kakovost kot del bolonjskega procesa (v okviru prvega cikla ali povezan z njim), ustreza učnim izidom za raven 5 EOK.

**    Opisnik za prvi cikel ustreza učnim izidom za raven 6 EOK.

***    Opisnik za drugi cikel ustreza učnim izidom za raven 7 EOK.

PRILOGA III

Merila in postopki za umeščanje nacionalnih ogrodij in sistemov kvalifikacij v evropsko ogrodje kvalifikacij

1.Pristojni organi jasno določijo in objavijo odgovornosti in/ali zakonsko pristojnost vseh ustreznih nacionalnih organov, vključenih v postopek umeščanja.

2.Povezava med nacionalnim ogrodjem ali sistemom kvalifikacij ter opisniki za posamezne ravni EOK je jasna in dokazljiva.

3.Nacionalno ogrodje ali sistem kvalifikacij in njegove kvalifikacije temeljijo na načelu in cilju učnih izidov ter so povezani z ureditvami vrednotenja neformalnega in priložnostnega učenja ter sistemi kreditnih točk, če obstajajo.

4.Postopki za vključevanje kvalifikacij v nacionalno ogrodje kvalifikacij ali za opis mesta kvalifikacij v nacionalnem sistemu kvalifikacij so pregledni.

5.Nacionalni sistemi za zagotavljanje kakovosti izobraževanja in usposabljanja so povezani z nacionalnim ogrodjem ali sistemom kvalifikacij ter so skladni z načeli za zagotavljanje kakovosti iz Priloge IV k temu priporočilu.

6.Postopek umeščanja vključuje izrecno potrditev ustreznih organov za zagotavljanje kakovosti, da je poročilo o umeščanju v skladu z ustreznimi nacionalnimi predpisi in praksami za zagotavljanje kakovosti.

7.V postopek umeščanja so vključeni mednarodni strokovnjaki, poročila o umeščanju pa vsebujejo pisno izjavo vsaj dveh mednarodnih strokovnjakov iz dveh različnih držav o postopku umeščanja.

8.Pristojni nacionalni organ ali organi potrdijo umestitev nacionalnega ogrodja ali sistema kvalifikacij v EOK. Pristojni nacionalni organi objavijo skupno celovito poročilo s podrobno razlago umeščanja in utemeljitvami. Poročilo obravnava vsako merilo posebej. To poročilo se lahko uporablja za samopotrjevanje glede na ogrodje kvalifikacij za evropski visokošolski prostor in v skladu z merili slednjega za samopotrjevanje.

9.Po možnosti v treh mesecih od potrditve poročila o umeščanju ali njegovega dopolnila države članice in druge sodelujoče države objavijo poročilo o umeščanju in zagotovijo ustrezne informacije za namene primerjave na ustreznih evropskih spletnih storitvah.

10.Po koncu postopka umeščanja kvalifikacij bi morala vsa nova potrdila, spričevala ali priloge o kvalifikacijah, ki jih izdajo pristojni organi, vsebovati jasno umestitev – s pomočjo nacionalnih ogrodij ali sistemov kvalifikacij – na ustrezno raven EOK.

PRILOGA IV

Načela zagotavljanja kakovosti za kvalifikacije, umeščene v evropski okvir kvalifikacij 2

Zagotavljanje kakovosti bi moralo zajemati poklicno izobraževanje in usposabljanje, visokošolsko izobraževanje, neformalno in priložnostno učenje v zasebnem sektorju ali mednarodne kvalifikacije, umeščene v EOK, da bi se povečalo zaupanje v njihovo kakovost in raven. Načela za zagotavljanje kakovosti na evropski ravni splošnega izobraževanja so predmet razprav, ki potekajo v okviru ET 2020.

Brez poseganja v nacionalne ureditve za zagotavljanje kakovosti, ki se uporabljajo za nacionalne kvalifikacije, je za zagotavljanje kakovosti za kvalifikacije, ki so umeščene v EOK, značilno, da:

1.obravnava pripravo kvalifikacij, ter uporabo pristopa, ki temelji na izidih učenja;

2.obravnava postopek potrjevanja, pri čemer zagotavlja veljavno in zanesljivo ocenjevanje glede na dogovorjene in pregledne standarde, ki temeljijo na učnih izidih;

3.zajema mehanizme povratnih informacij in postopke za stalno izboljševanje;

4.vključuje vse ustrezne zainteresirane strani v vseh fazah postopka;

5.zajema enotne metode vrednotenja, ki povezujejo samoocenjevanje in zunanji pregled;

6.je sestavni del notranjega upravljanja (vključno z dejavnostmi podizvajalcev) organov, ki dodeljujejo kvalifikacije, umeščene v EOK;

7.temelji na jasnih in merljivih ciljih, standardih in smernicah;

8.podprto je z ustreznimi viri;

9.vključuje sistematično in ciklično ocenjevanje notranjih sistemov za zagotavljanje kakovosti v zvezi s kvalifikacijami, ki ga izvajajo zunanji nadzorni organi in temelji vsaj na načelih iz te priloge;

10.vključuje objavo rezultatov ocenjevanja, vključno z elektronsko dostopnostjo na nacionalni in evropski ravni.

Zunanji nadzorni organi ali agencije iz načela 9 bi morali biti predmet cikličnega zunanjega pregleda s strani pristojnih organov. Rezultati tega zunanjega pregleda zunaj področja visokošolskega izobraževanja bi morali biti javno in v elektronski obliki na voljo prek evropskega registra.

PRILOGA V

Načela za sisteme kreditnih točk, povezane z evropskim ogrodjem kvalifikacij 

EOK in nacionalna ogrodja kvalifikacij, kadar jih dopolnjujejo sistemi kreditnih točk, zagotavljajo boljšo podporo posameznikom pri prehodih i) med različnimi ravnmi izobraževanja in usposabljanja, ii) znotraj področij izobraževanja in usposabljanja ter med njimi, iii) med izobraževanjem in usposabljanjem ter trgom dela ter (iv) znotraj države in prek njenih meja. Različni sistemi kreditnih točk, ki so tesno povezani s sistemi in ogrodji kvalifikacij, bi morali sodelovati pri podpiranju prehodov in olajševanju napredovanja učencev.

V ta namen bi morali biti sistemi kreditnih točk, povezani z umeščanjem kvalifikacij v EOK, v skladu z naslednjimi načeli:

1.Treba bi bilo vzpostaviti sisteme kreditnih točk, da bi se oblikovale prožne učne poti v korist posameznih učencev.

2.Pri oblikovanju in razvoju kvalifikacij bi bilo treba sistematično uporabljati pristop na podlagi učnih izidov in ustrezne ureditve kreditnih točk, da se omogočita lažje prenašanje (sestavnih delov) kvalifikacij in napredek pri učenju.

3.Sistemi kreditnih točk bi morali olajšati prenašanje učnih izidov in napredovanje učencev preko institucionalnih in državnih meja.

4.Sisteme kreditnih točk je treba podkrepiti z jasnim in preglednim zagotavljanjem kakovosti.

5.Kreditne točke, ki jih je posameznik pridobil, morajo biti dokumentirane, pri čemer je treba navesti pridobljene učne izide, njihovo raven, ime institucije, pristojne za dodeljevanje kreditnih točk, in, kadar je ustrezno, vrednost, povezano s kreditno točko.

6.Sistemi prenašanja in zbiranja kreditnih točk bi si morali prizadevati za sinergije z ureditvami vrednotenja neformalnega in priložnostnega učenja ter olajševanje in spodbujanje prenosa in napredovanja učencev.

7.Sisteme kreditnih točk bi bilo treba razviti in izboljšati s sodelovanjem med zainteresiranimi stranmi na nacionalni in evropski ravni.

PRILOGA VI

Okvirni elementi enotne predloge za elektronsko objavo informacij o kvalifikacijah

* ISCED-F 2013.

** Minimalne obvezne informacije o organu, ki je pristojen za dodeljevanje, naj bi olajšale iskanje informacij o tem organu. To bi bilo ime organa, ki je pristojen za dodeljevanje, ali po potrebi ime skupine organov, pristojnih za dodeljevanje, dopolnjeno s spletnim naslovom ali kontaktnimi podatki

(1) Učni izidi so izjave o tem, kaj učenec zna, razume in je sposoben opraviti ob zaključku učnega procesa. Učni izidi so na splošno opredeljeni kot „znanje, znanja in spretnosti ter kompetence“. V okviru EOK je zadnji element omejen na „odgovornost/samostojnost“, saj navedeni opisniki odražajo izjave, skupno dogovorjene med državami članicami glede uporabe tega priporočila, te pa ne ustrezajo popolnoma konceptualnim opredelitvam.

(2) Ta skupna načela so v celoti skladna z evropskimi standardi in smernicami za zagotavljanje kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru (ESG) in evropskim referenčnim okvirom za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja (EQAVET).